Tiskanje

antikristov2 -a -o (antikrištov, antikristov) pridevnik

ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov

FREKVENCA: 89 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola

1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica

2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba

3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen

FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik

1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji

6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji

FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd

TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

brevir -a samostalnik moškega spola

knjiga z obveznimi vsakodnevnimi molitvami katoliških duhovnikov; SODOBNA USTREZNICA: brevir

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Jeruzalemitanar -ja m prebivalsko lastno ime Jeruzalemčan: ſò kakor Jeruſalemitanary im. mn. (IV, 13) ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi Iroſolimitanerjom daj. mn. je bil ſproſſil desh (IV, 438) Branje v drugem zapisu ni zanesljivo, poleg tega v dostopni literaturi o svetnikih z imenom Teodor ni najti ustrezne legende; → Jeruzalem, → Hierozolomitar.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

legēnda, f. pobožna, čudežna pripovedka, die Legende.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Magnecius m osebno lastno ime Magnecij: enimu Gospudu Magnetius im. ed. imenovanimu rezhe (III, 231) Neki gospod z imenom Magnécij iz legende o sv. Juriju

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nadpìs, -písa, m. die Ueberschrift, Mur., Cig., Jan.; der Titel eines Buches, Cig.; — die Adresse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; zasilni n., die Nothadresse, DZ.; — die Umschrift einer Münze, die Legende, (rus.) Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nósən 2., -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

opìs, -písa, m. 1) die Umschrift (z. B. einer Münze), die Legende, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Beschreibung, die Schilderung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) die Umschreibung (eines Ausdruckes), Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.