aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola
1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
1.1 dragocena dišava iz te rastline
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
brati
nedovršni glagol
nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
brati berem nedovršni glagol
1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
TERMINOLOGIJA: brati mašo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
cimet -a samostalnik moškega spola
(zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
léčti1 léžem dov. leči, spraviti se v vodoraven položaj: ni nescsem na lego moje posztele lé'zti TA 1848, 109; Doli szi lé'zem, i zaszpim TA 1848, 4; Z ednim szi i vu miri lézem i zaszpim TA 1848, 4; csi sze nenaszitijo, tak szi naj lé'zejo TA 1848, 47; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
lę́ga, f. das Liegen, Cig., Jan.; lena lega srečo bega, Npreg.-Cig., M.; lega mu dobro de, C.; — jabolka v lego dejati, abliegen lassen, Danj.-Mik.; — der Beischlaf, C.; nezakonska l., Dalm.; — 2) die Lage, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zemljepisna l., die geographische Lage, Jes.; — pri legi mi je, es ist mir gelegen, ich kann es leicht thun, C.; — die Schichte, die Lage, Cig., DZ.; — 3) die Lagerstätte, Mur.; močiti svojo lego s solzami, Dalm.; — 4) der Kragstein, V.-Cig.; — der Tragbaum = greda, Z.; — pl. lege, die Tragbäume für Fässer, Ljub.; die Lagerbäume auf dem Wirtschaftswagen, Notr.; die hängenden Tragbalken zur Transportierung von Bienenstöcken, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) der Einschnitt, die Kerbe (der Zimmerleute), vzhŠt.-C.; — 6) das Gebrüte, Cig.; — 7) die Thierraçe, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
lèga -e ž ležišče: Katika taki je zlege stánola BJ 1886; z szkuzami mocsam lego mojo TA 1848, 109; Ti vszo lego nyegovo preobrnés vu betegi nyegovom TA 1848, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
mòčati -am nedov. močiti: z szkuzami mocsam lego mojo TA 1848, 5; glávo nyemi mocsala AIP 1876, br. 4, 6
mòčati se -am se biti moker, vlažen: Te nyive ſze nam mocsajo Vſze vu vodi ſztojécse BRM 1823, 451
mòčati se -am se biti moker, vlažen: Te nyive ſze nam mocsajo Vſze vu vodi ſztojécse BRM 1823, 451
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
posę́zati, -am, vb. impf. = posegati; langen, greifen; usurpieren: p. na (v) kaj, Cig. (T.); — konjiči laglje posezajo, die Pferde schreiten leichter aus, Jurč.; — veja poseza (schnellt) nazaj v prejšnjo lego, Zv.; — (pri pogovoru) vmes posezati, sich in ein Gespräch mischen, Jurč.; nazaj p., (in einer Erzählung) zurückgreifen, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
pràti perém nedov.
1. prati: Mosok, perém, prati AIN 1876, 18; Vu kühnyi pečéjo, kühajo, peréjo BJ 1886, 7; ribicske ſzo pa vö odisli 'znyih vlaké prát KŠ 1771, 179; ino ſzo nyihov gvánt práli SM 1747, 31
2. umivati: i jasz vu nedú'znoszti perém roké moje TA 1848, 58; Peri me ſztve ſzmrti znójom Vmojoj ſzkrádnyoj poszteli KŠ 1754, 256; Peri me ſztve ſzmrti znójom Vmojoj ſzkrádnyoj poszteli BKM 1789, 216; za ágnecza 29. krát, ki náſz ſzvojov krvjouv peré KŠ 1771, 762; tvojo poniznoszt, z-ſtere ſzi nogé práo tvojim Vucsenikom KM 1783, 58; gda je Kriſztus vucsenikom nogé práo KŠ 1771, 446; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa, csi je ſzvétim nogé prála KŠ 1771, 640
3. močiti: perém vszo nôcs posztelo mojo, z szkuzami mocsam lego mojo TA 1848, 5
pràti se perém se umivati se: I perém ſze ſzkrvjom Vö zKriſztusa tekocſom BKM 1789, 386
1. prati: Mosok, perém, prati AIN 1876, 18; Vu kühnyi pečéjo, kühajo, peréjo BJ 1886, 7; ribicske ſzo pa vö odisli 'znyih vlaké prát KŠ 1771, 179; ino ſzo nyihov gvánt práli SM 1747, 31
2. umivati: i jasz vu nedú'znoszti perém roké moje TA 1848, 58; Peri me ſztve ſzmrti znójom Vmojoj ſzkrádnyoj poszteli KŠ 1754, 256; Peri me ſztve ſzmrti znójom Vmojoj ſzkrádnyoj poszteli BKM 1789, 216; za ágnecza 29. krát, ki náſz ſzvojov krvjouv peré KŠ 1771, 762; tvojo poniznoszt, z-ſtere ſzi nogé práo tvojim Vucsenikom KM 1783, 58; gda je Kriſztus vucsenikom nogé práo KŠ 1771, 446; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa, csi je ſzvétim nogé prála KŠ 1771, 640
3. močiti: perém vszo nôcs posztelo mojo, z szkuzami mocsam lego mojo TA 1848, 5
pràti se perém se umivati se: I perém ſze ſzkrvjom Vö zKriſztusa tekocſom BKM 1789, 386
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
prebran del., F4, illectus, -a, -um, â lego, ne prebrán; illectus liber, ne prebrane buque; perlectus, -a, -um, prebran, od sazhetka do konza prebrán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
preobrnóuti -ém dov.
1. preobrniti, prevrniti: Ti vszo lego nyegovo preobrnés vu betégi nyegovom TA 1848, 34; ár zednim vdárnjenjom močnoga répa ládjo preobrné AI 1878, 22
2. spremeniti: Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; 'zitek ſzvoj czilou preobrnouti KŠ 1754, 210; ali dêszna toga Visesnyega zná vsze tô preobrnôti TA 1848, 51; nepreobrné, Csi vſze drügo preminé BRM 1823, 329; Na a i e dokoncsavlene recsi ete litere vu vno'zinszkom-racsuni na á in é preobrnéjo AIN 1876, 13; Preobrni mo volo BKM 1789, 172; Preobrno je szrcza eti TA 1848, 86
3. prevesti: Ár cſi bi cadentie vö iſzkau, czejlo peſzen bi preobrno BKM 1789, 4b; Szever Miháo Té je znémskoga preobrno Réd Zvelicsánſztva KŠ 1754, 3b; i ſcséjo preobrnouti Evangyeliom KŠ 1771, 557
preobrnóuti se -ém se
1. spremeniti se: Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Szunsze ſze preobrné na kmiczo KŠ 1771, 345; Ete ſzvejt ſze preobrné KM 1783, 292; Ete ſzvejt ſze preobrné BKM 1789, 455; Csi je koréna szlejdnya litera sz, eta pred z literov sze czelou na z preobrné KOJ 1833, 84; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa, na szlêdnyi vküpglasznik sze preobrné AI 1878, 22
2. obrniti se: I dönok niscse záto ne právi, ka bi ſze on na dveri preobrno KŠ 1754, 8a
3. spreobrniti se: Vu ednom ocsnom megnenyi Vſzi ſze preobrnéjo KŠ 1754, 271; Goſzpodna ſze tiſzti li hitro preobrnéjo BKM 1789, 436; Potomtoga ſze je preobrnoula KM 1796, 26; vi pa vidoucsu nej ſzte ſze preobrnouli potom KŠ 1771, 70
preobr̀njeni -a -o
1. pokvarjen, popačen: znajoucsi, ka je tákſi preobrnyeni i grisi KŠ 1771, 661; Tim csisztim szi csiszti i tomi preobrnyenomi preobrnyen TA 1848, 13; preobrnyeno i neokorno volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze SM 1747, 127; Boug tá dáo vu preobrnyeno pameti csiniti tá KŠ 1771, 449; Naj bodete nekrivicsni na ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; Ti nigdár nebos dr'zao z tim preobrnye-nim sztôlczom TA 1848, 78; Hüdobnyáczke szo preobrnyeni od utrobe materé mao TA 1848, 46; I zváſz ſzámi poſztáno tákſi mo'zjé, ſteri bodo preobrnyena dugoványa gúcsali KŠ 1771, 406
2. spremenjen: ár ono, ka vu nami kak telo 'zivé, je za 'zivot têla preobrnyena hrána AIP 1876, br. 3, 5
1. preobrniti, prevrniti: Ti vszo lego nyegovo preobrnés vu betégi nyegovom TA 1848, 34; ár zednim vdárnjenjom močnoga répa ládjo preobrné AI 1878, 22
2. spremeniti: Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; 'zitek ſzvoj czilou preobrnouti KŠ 1754, 210; ali dêszna toga Visesnyega zná vsze tô preobrnôti TA 1848, 51; nepreobrné, Csi vſze drügo preminé BRM 1823, 329; Na a i e dokoncsavlene recsi ete litere vu vno'zinszkom-racsuni na á in é preobrnéjo AIN 1876, 13; Preobrni mo volo BKM 1789, 172; Preobrno je szrcza eti TA 1848, 86
3. prevesti: Ár cſi bi cadentie vö iſzkau, czejlo peſzen bi preobrno BKM 1789, 4b; Szever Miháo Té je znémskoga preobrno Réd Zvelicsánſztva KŠ 1754, 3b; i ſcséjo preobrnouti Evangyeliom KŠ 1771, 557
preobrnóuti se -ém se
1. spremeniti se: Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Szunsze ſze preobrné na kmiczo KŠ 1771, 345; Ete ſzvejt ſze preobrné KM 1783, 292; Ete ſzvejt ſze preobrné BKM 1789, 455; Csi je koréna szlejdnya litera sz, eta pred z literov sze czelou na z preobrné KOJ 1833, 84; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa, na szlêdnyi vküpglasznik sze preobrné AI 1878, 22
2. obrniti se: I dönok niscse záto ne právi, ka bi ſze on na dveri preobrno KŠ 1754, 8a
3. spreobrniti se: Vu ednom ocsnom megnenyi Vſzi ſze preobrnéjo KŠ 1754, 271; Goſzpodna ſze tiſzti li hitro preobrnéjo BKM 1789, 436; Potomtoga ſze je preobrnoula KM 1796, 26; vi pa vidoucsu nej ſzte ſze preobrnouli potom KŠ 1771, 70
preobr̀njeni -a -o
1. pokvarjen, popačen: znajoucsi, ka je tákſi preobrnyeni i grisi KŠ 1771, 661; Tim csisztim szi csiszti i tomi preobrnyenomi preobrnyen TA 1848, 13; preobrnyeno i neokorno volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze SM 1747, 127; Boug tá dáo vu preobrnyeno pameti csiniti tá KŠ 1771, 449; Naj bodete nekrivicsni na ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; Ti nigdár nebos dr'zao z tim preobrnye-nim sztôlczom TA 1848, 78; Hüdobnyáczke szo preobrnyeni od utrobe materé mao TA 1848, 46; I zváſz ſzámi poſztáno tákſi mo'zjé, ſteri bodo preobrnyena dugoványa gúcsali KŠ 1771, 406
2. spremenjen: ár ono, ka vu nami kak telo 'zivé, je za 'zivot têla preobrnyena hrána AIP 1876, br. 3, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
skùza -e ž solza: ſzkuzé me poleivajo SM 1747, 71; Da nám miloscso ſzkúz darüjes KM 1783, 48; i od szkuz mokrimi ocsámi sze szmejála AI 1875, kaz. br. 7; Bog obriſe vſze ſzkuze od nyih ocsih SM 1747, 32; Ino ſzkuzé doli zbrisejo KŠ 1754, 142; Doli nám Boug zbrise Nase ſzkuze zoucsi SŠ 1796, 5; Ár ſzam vám piſzao po vnougi ſzkuzáj KŠ 1771, 531; ino mocsim moie odpocsiválische zkuzami ABC 1725, A8a; Vnébo gledoucs ſzkuzámi KŠ 1754, 149; Ki je ſzkuzami áldüvao onomi KŠ 1771, 678; z szkuzami mocsam lego mojo TA 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.