Tiskanje

apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik

1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski

2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski

FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih

TERMINOLOGIJA: apostolska cerkev, apostolska vera, apostolski list

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

blankēt, m. neizpolnjen list, das Blanquett, Cig.; — prim. golica 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bogat2 -a -o pridevnik

1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat

1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat

1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti

2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat

3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen

3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat

4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova

1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti

6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bremę̑nski,* adj. Lasten-: b. list, das Lastenblatt, DZ.; bremenska pravica, das Lastrecht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cẹloròb, -rǫ́ba, adj. ganzrandig, Cig.; c. list, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cǫ̑cati, -am, vb. impf. 1) schwingen, Habd., ogr.-C.; = gibati, mahati, C.; — 2) c. se, schwanken: list se na drevesu coca, ogr.-C.; — prim. cencati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cvibel -bla/-a (cbivul°, cvibel, cbivel, cvivul°, cbifel) samostalnik moškega spola

1. nav. ed., na čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom

2. z nikalnico, v povedkovni rabi, ekspresivno, na čem izraža, potrjuje prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: ni dvoma

FREKVENCA: 125 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cvŕliti, -im, vb. impf. 1) kreischen (von kochendem Fett), vzhŠt.-C.; nam. cvrleti; — 2) zusammenziehen: vročina listje cvrli, C.; c. se, zusammenschrumpfen: list se cvrli, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

čalárnost, f. der Trug, die List, Meg., ogr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

čéłən, -łna, adj. "kar je na čelu": čelni list, das Titelblatt, Cig., DZ.; čelna postaja, die Kopfstation (einer Eisenbahn), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

disputiranje -a (dišputirane, disputiranje, disputirane, disputirajnje, dišputiranje) samostalnik srednjega spola

1. izmenjavanje mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljanje

1.1 ostro izmenjavanje mnenj; SODOBNA USTREZNICA: prepiranje

2. medsebojno izražanje nesoglasja; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovanje

FREKVENCA: 31 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

doklȃdən, -dna, adj. Bei-: dokladni list, das Beiblatt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik

1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja

3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv

3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri

3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati

4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen

4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen

4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe

5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dolžne bukve / dolžni list / dolžni register

TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , dolžni ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

domovȋnski, adj. Heimats-, Vaterlands-, heimatlich, vaterländisch; domovinska pravica, das Heimatsrecht, d. list, der Heimatschein, Levst. (Nauk); domovinska ljubezen, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dopȗstən, -stna, adj. 1) Concessions-, Erlaubnis-: dopustno pismo, die Concessionsurkunde, DZ.; dopustni list, der Licenzschein, Jan.; — 2) dopústən, zulässig, V.-Cig., DZ.; permissiv, (phil.) Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dopustíłən, -łna, adj. Concessions-, Erlaubnis-: dopustilni uveti, concessionsmäßige Bedingungen, DZ.; dopustilni list, der Licenzschein, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

doúčən, -čna, adj. doučni list, der Lehrbrief, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

epistola -e (epistola, epistela) samostalnik ženskega spola

1. pomembno sporočilo v pisni obliki, navadno namenjeno prvim kristjanom ali prvim krščanskim skupnostim; SODOBNA USTREZNICA: epistola

1.1 novozavezna biblijska knjiga s tako vsebino

2. starozavezni ali novozavezni biblijski odlomek, ki se bere pri maši pred evangelijem; SODOBNA USTREZNICA: berilo

FREKVENCA: 145 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

fratati [frȃtati] dovršni glagol

spodleteti, ponesrečiti se, ne uspeti

PRIMERJAJ: ratati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

goljufija -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

goníłən, -łna, adj. treibend: gonilna moč, die Triebkraft, Cig., Jan.; — gonilni list, der Steckbrief, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gòri djáti ~ dènem dov.
1. naložiti: naj vám nikſe bremen vecs gori ne denemo KŠ 1771, 390
2. označiti: csi je gli pouleg ſegé ſzvojega iména naprej gori nej djáo KŠ 1771, 668
3. skleniti: Nas nepriatel gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; mocsno goridene, Kâ od voglá kak najprvle szlobôd vzeme KAJ 1870, 152; Jasz szem vu szebi goridjao, naj TA 1848, 12; Zakaj ſzi gori djáo vu ſzrczi ſzvojem ete delo KŠ 1771, 353; kak je gori djáo vſrczi KŠ 1771, 544; ſzam doſzta krát gori djáo iti kvám KŠ 1771, 448; gori je djáo, ka dá zgrabiti i Petra KŠ 1771, 378; da je gori djáo vu ſzvojem ſzrczi KM 1796, 20; gori je djao pri szebi KAJ 1870, 18
gòri djáni ~ -a ~ -o
1. določen: liki je gori djáno lidém ednouk mrejti, potom pa ſzoudba KŠ 1771, 687
2. označen: Csi je pa gli nej gori djáno, komi je piſzani [list] KŠ 1771, 715

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

hraníłən, -łna, adj. die Aufbewahrung betreffend, Depositen-, Cig., nk.; hranȋłni urad, das Depositenamt, h. list, der Depositenschein, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

imovȋnski, adj. Vermögens-: i. list, der Vermögensausweis, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

iskáłən, -łna, adj. das Suchen betreffend: iskȃłni list, der Steckbrief, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

iskȃłnica, f. 1) iskalni list, SlN.; — 2) das Findeeisen, Cig.; pogl. iskalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izpísati, -šem, vb. pf. 1) herausschreiben, aus einem Buche, einer Schrift ziehen, Cig., Jan., nk.; excerpieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) zuende schreiben, ausschreiben; i. list; — i. zvezek, voll beschreiben; — vrata so bila izpisana od kamenja, t. j. udarci od kamenov so se na vratih poznali, Gor.; — 3) verschreiben: dokaj peres i., Cig.; — i. se, sich im Schreiben erschöpfen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izprevǫ́dən, -dna, adj. Geleits-, Cig., Jan.; izprevǫ̑dni nadpis, die Begleitsadresse, DZ.; izprevodni list, der Geleitschein, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izpȗstən, -tna, adj. 1) die Entlassung, die Freilassung betreffend: izpustno pismo, izpustni list, der Entlassungsschein, Cig., C.; — 2) elliptisch (gramm.), Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izvíti, -víjem, vb. pf. 1) herauswinden, entwinden; i. komu kaj iz rok; i. se, sich entwinden: i. se komu iz naročja, Cig.; — mit Anstrengung, List u. dgl. etwas erlangen: z lažjo i. kaj iz koga, erlügen, Cig.; i. jo, etwas mit List durchführen, Cig., Jan.; — i. se, sich aus einer Verlegenheit herausarbeiten; — 2) = izviniti; i. si roko; — 3) i. perilo = izžeti, auswinden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdȋłni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jela (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, pinus, -ni, vel pinus, -us, jela [Scopoli, 402: Pinus, Carniol. Smreka. Smrökau drevo, iel; v seznamu Nom. Carn.: Smreka, Smrökau drevo ... Jödla. Ta imena je Scopoli prepisal iz 2. preurejene in pomnožene izdaje Megiserjevega Dictionariuma quatuor linguarum, Clagenfurti 1744, list Hſa: Feychten. Pinus. Smreka, smrökauo dreuo, jel, ali pa z lista E4a: Dannen=Baum. Pinus. Jödla, jödlovo drevo, ſmreka. Pino.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kolę́sast, adj. radförmig; kolesasta mreža, Zv.; k. list, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kološánec -nca m Kološan: k-Koloſánczom KŠ 1754, 3; Sz. Pavla apostola k-Kolossánczom piszani list KŠ 1771, 601

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kopjast, adj. spießförmig, lanzenförmig, Cig., Jan.; suličast ali k. list, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kotrcati, -am, vb. impf. sich fortwälzen: list po svetu kotrca, Bes.; — stolpernd gehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krošnjárski, adj. Hausier-: k. list, der Hausierpass, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

króvən, -vna, adj. Deck-, C.; krovni list, Deckblätter, krovne luske, Deckschuppen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kŕpast, adj. gelappt, Jan.; k. list, Tuš. (B.); krpaste noge, Lappenfüße, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kŕstən, -stna, adj. Tauf-; krstno ime, der Taufname; krstni list, der Taufschein; krstni oče, der Taufpathe, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kupíłən, -łna, adj. 1) vom Kauf herrührend, Kauf-, gekauft, Mur., Cig.; kupȋłno sukno, gekauftes Tuch, C.; kupilna obleka, (t. j. pražnja, ki ni iz domačega pridelka), BlKr.; kupilno blago, Svet. (Rok.); vaša oblačila so zdaj večjidel kupilna, Vrtov. (Vin.); moški niso imeli na sebi nič kupilnega razen klobuka, LjZv.; — 2) Kauf-: kupilni list, der Kaufvertrag, Dalm.; — 3) käuflich, Mur., kupilna razpela, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kūrzən, -zna, adj. Cours-: kurzni list, der Courszettel, Cig.; kurzni razloček, die Coursdifferenz, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ladjemę̑rski, adj. die Schiffsaichung betreffend: l. list, der Schiffmessbrief, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lèder -dra m usnje: Z volovski kož se delajo podplati, z krávji i teleči kož pa leder AI 1878, 15; Olijovo drevo Má ledri podoben list AI 1878, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lẹposlǫ́vən, -vna, adj. 1) ästhetisch, Cig., C.; — 2) = leposlovstven, Cig., Jan., C.; l. list, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lə̀st, -ȋ, f. die Finte, der Kniff, die List, Cig., Jan., C., Vrt.; — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lȋst, lȋsta, listȗ, m. 1) das Blatt einer Pflanze, Meg., Mur., Cig., Jan.; on je naše gore list, er ist einer von den Unsrigen, C.; — živi l., das wandelnde Blatt (phyllium siccifolium), Erj. (Ž.); — 2) das Papierblatt, Mur., Cig., Jan.; das Blatt eines Buches, ogr.-Valj. (Rad), nk.; — das Blatt = das Journal: tedenski l., = das Wochenblatt, vladni l., das Regierungsblatt, nk.; — der Schein: krstni l., der Taufschein, rojstni l., der Geburtsschein, (= rojeni l.: Dajte meni rojeni list, Npes.-K.), mrtvaški list, der Todtenschein, poročni l., der Trauschein, vozni l., der Frachtbrief, tožilni l., der Klagebrief, domovinski l., der Heimatschein, iskalni list, der Steckbrief, popotni list, der Reisepass, plačilni l., der Zahlschein, prejemni l., der Empfangschein, ubožni list, der Armutsschein, Cig., Jan., nk.; — 3) der Sendbrief, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Trub., Dalm.; po besedah tega listu, Dalm.; tudi pl. listi, Meg.; list pisati komu, Meg., Dict., Dalm.; in ona je tako pisala v listeh, Dalm.; — die Epistel, Cig., Jan., Schönl., Jap.; listi in evangelji, Danj.; — 3) das Sägeblatt, Cig., C., Št.; železen l., ein Blechblatt, Cig. (T.); kositrni l., die Zinnfolie (Stanniol), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

líst -á m
1. pismo: Liſzt Levél KM 1790, 94; Judásov liſzt KŠ 1754, 3; K-Kolossánczom piszani liszt KŠ 1771, 601; Svéto pismo je nyegov list BJ 1886, 46; ſzvéti Paveo k-Rimlánczom piſzoucsi liſztá ſzvojega KŠ 1754, 192; Zaprtek liſztá KŠ 1771, 586; ſz. Pavla Galatánczom liſzt darüvao KŠ 1771, A6b; naj ji dá razlocsenyá liſzt KŠ 1771, 16; Pavel Apoſtol, vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; ſterekoli bodte ſtimali ſzpodobne po liſzti KŠ 1771, 525; Ali potrebüjemo preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; Proſzo je od nyega liſztí vu Damaskus KŠ 1771, 367; Liki i vu vſzej liſztéj, gucsécsi KŠ 1771, 723; Apoſtolov Djánye zLiſztmi i ſz. Ivana Oznanoſztjom KŠ 1771, A6b
2. list, del rastline: Niti edno liszt sze nê genolo AI 1875, kaz. br. 7; i ono ſzta z-liſztyom figovoga drejva zakrivala KM 1796, 7
3. list v knjigi: Na lisztê govorênya jeszo KAJ 1870, 6; Lisztôvje knig szo z-papirov KAJ 1870, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

list [lȋst] samostalnik moškega spola

list
pismo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

list samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

list m, F21, bullae indulgentiarum, lyſtuvi, piſma ẛa odpuſtke; commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert ritne liſt [poznejši pripis neznane roke] od viſhiga na voiṡki; dare litteras ad aliquem, enimu lyſty piſſati, poſlati; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; epistola, lyſt; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovédanîa noſſili; folium, -lÿ, lyſt, lyſtje; formularius, et formularis, kateri piſma, lyſty nareja, en Copyſt; instrumentum dotale, ṡhenitni lyſt; libellus repudÿ, lozhni lyſt v'mei ṡakonṡkimi; libellus supplex, ena suplica, proſhnîe lyſt; litterae, -arum, lyſty, piſma; mandatum, -ti, en ṡavkaṡni lyſt; objurgatoria epistola, lyſt poln kréga; reversale, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy; symbolum, -li, poſpirtiv, ali ſpremlou lyſt; syngrapha, -ae, rokè piſmu, ali dolṡni lyſt; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; testamentum solenne, tá prau ſturjeni ſhafftni lyſt; y. in medio dictionis pronunciatur, ut i, ut syn, lyſt, ſydat

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

list -a m pismo: shiher ſe sbrisheio s' lysta rod. ed. S. Iacoba ǀ na tu ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega, ter mu piſſejo en takorshen lijſt tož. ed. ǀ Marta inu Magdalena prezej piſſeo Chriſtuſu, ter ga proſſio, de bi prishal oſdravit ga. Prebere lijſt tož. ed. Chriſtus ǀ je piſſal en lyst tož. ed. po cellom ſvejtu ǀ on je piſſal v' tej vishi en lyſt tož. ed. enimu dobrimu, brumnimu, pravizhnimu Priatelu ǀ v' ſvoijh lyſtoh mest. mn. 219 kratga je imenoual → List na Korintarje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

list -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

list -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

list sam. m ♦ P: 36 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lȋstək, -stka, m. dem. list; 1) das Pflanzenblättchen; — 2) das Papierblättchen, der Zettel, Cig., Jan., nk.; — das Briefchen, das Billet, Meg., Cig., Jan., nk.; vozni l., das Fahrbillet, DZ., nk.; (listę́k, -ę́ka, ogr.-Valj. [Rad]); — das Feuilleton, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

listek [lȋstǝk] samostalnik moškega spola

majhen list; listek
majhno pismo
manjši kos papirja z natisnjeno nabožno sliko; podobica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

list ene na papir vtisnjene dežele [lȋst ene na papȋr vtȋsnjene dežéle] samostalniška zveza moškega spola

zemljevid

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lȋstič, m. dem. list; das Blättchen, das Kärtchen, das Briefchen, Cig., Jan., nk.; — ein kleines periodisch erscheinendes Blatt, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

List na Korintarje -a - - m stvarno lastno ime Drugo pismo Korintčanom: v'Lyſtu na korintherje mest. ed. v'peti poſtavi, kir ſtoij sapiſsanu (II, 554) Na robu je referenca 2. Corint. s. 5. v. 21, torej je mišljeno Drugo pismo Korintčanom iz Nove zaveze SP.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lȋstnica, f. 1) der Aufbewahrungsort für das Laub, die Streuhütte, C., Savinska dol.; — 2) = listnik, der Laubwald, Jan.; — 3) das Portefeuille, die Brieftasche, Cig., Jan., nk.; — 4) = list, die Karte, die Correspondenzkarte, nk.; — 5) der Laubvogel (regulus), Frey. (F.); čopasta l., der Haubenkönig, das Goldhähnchen (regulus flavicapillus), Cig., Frey. (F.); zelena l., der Waldlaubvogel (regulus sibilatrix), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lǫ́čən 2., -čna, adj. 1) Trennungs-: lǫ̑čni list, der Scheidebrief, Dict., Kast.; — 2) leicht zu trennen, Burg. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ločȋtən, -tna, adj. Scheide-, Mur., Cig.; ločitni list, der Scheidebrief, Dalm., Jap. (Sv. p.); ločitna tožba, die Ehescheidungsklage, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ločitvilist gl. list, ločitev prid. ♦ P: 2 (TE 1555, TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ločitvi list gl. list, ločitev prid. ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lopátičast, adj. 1) spatenförmig, Cig., Jan.; l. list, Tuš. (B.); — 2) kielig (o ptičih), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mešiček [mešȋčǝk] samostalnik moškega spola

prašnik pri cvetu

PRIMERJAJ: mešičje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mrtvȃl, f. = mrtvaški list, der Todtenschein, Navr. (Let.), Koborid-Erj. (Torb.); — prim. it. mortuale.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nabŕkati, -bȓkam, vb. pf. 1) snega je malo nabrkalo (= nekoliko se ga je naletelo), Gor.; — 2) nabrkan = narezan (n. pr. list kake rastline), Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten (bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

načéłən (dodatek k slovarju), načę̑łni (nam. načełni) list.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

načéłən 2.,* -łna, adj. auf der Vorderseite befindlich: načȇłni list, das Titelblatt, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nájdən, -dna, adj. Fund-: nȃjdni list, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nakládən, -dna, adj. Ladungs-, Cig.; naklȃdni list, der Ladungsschein, Cig.; — zum Aufsetzen bestimmt: nakladna posoda, Levst. (Beč.); — prim. naklada 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

napíliti, -pȋlim, vb. pf. 1) anfeilen, Mur., Cig.; — ansägen: napiljen list, gesägtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.), Vrt.; — 2) eine gewisse Menge feilen oder sägen; — 3) n. se, sich satt feilen oder sägen; — 4) n. se česa, etwas mühsam erlernen, einbüffeln, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

napọ̑vẹdən, -dna, adj. Ansage-, Meld-, Cig., Jan.; napovedni list, der Ansagebrief, der Ansagezettel, Cig., Jan.; napovedna golica, die Anmeldungsblankette, DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

narẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einen Anschnitt machen, anschneiden; n. deblo, lubje, palico; narezan list, gekerbtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) eine gewisse Menge abschneiden oder zerschneiden; n. šib, kruha, krompirja; — 3) durchhauen abprügeln: n. koga, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naročíłən, -łna, adj. Bestellungs-: naročȋłni list, nk.; Pränumerations-, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naslǫ́vən, -vna, adj. Titel-: naslǫ̑vni list, das Titelblatt, nk.; Titular-, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naščípati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) anzwicken; n. list; — 2) eine gewisse Menge abzwicken; n. brstja, popkov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nepopísan, adj. unbeschrieben; n. list.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oddájən, -jna, adj. 1) veräußerlich, Jan. (H.); — leichtverkäuflich: letos je vino oddajno, vzhŠt.; — 2) Abgabs-: oddȃjna pošta, die Abgabspost, Cig., Jan.; oddajni list, der Ablieferungsschein, DZ.; — oddajna pravica, das Verleihungsrecht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

odstrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) ausparieren: sunek o., Cig.; — o. koga, jemandes Dienste zurückweisen, ihn abweisen, C.; — 2) o. koga, jemandem nachspähen, bis er verschwindet, C.; — durch List jemanden wegbringen, wegschaffen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

odvę́zən, -zna, adj. Entbindungs-, Absolutions-, Cig.; odvę̑zni list, der Entbindungsschein, Cig.; Entlastungs-, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oglę́dən, -dna, adj. 1) Besichtigungs-, Cig.; oglę̑dni list, der Beschauzettel, Cig., Jan.; ogledni zapisnik, das Beschauprotokoll, Levst. (Nauk); — 2) periskopisch, Cig. (T.); — 3) schaubar, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ǫ́jnica, f. 1) ein Arm der Gabeldeichsel; pl. ojnice, die Gabeldeichsel; — iz ojnic skočiti = über die Schnur hauen, C.; črez ojnice skakati, iz ojnic stopati, Kr.; ojnice prestopati, Jurč.; — 2) pri lesnih žagah na štiri ogle obtesano brunce, ki goni list (žago) gori in doli, ob gorenji Dravi (Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oklíčən, -čna, adj. Verkündigungs-: oklȋčni list, der Verkündschein, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

okrǫ́žən, -žna, adj. 1) Kreis-, Cig., Jan.; okrǫ̑žni načelnik, der Kreisvorstand, LjZv.; Districts-, nk.; — 2) Rund-: okrožna pesem, der Rundgesang, Cig.; — okrožni list, das Circulare, das Rundschreiben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

opomȋnski, adj. Mahn-: o. list, der Mahnbrief, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

opróstən, -stna, adj. oprǫ̑stni list, der Freizettel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

orǫ́žən, -žna, adj. 1) Waffen-, Cig., Jan.; orǫ̑žni list, der Waffenpass, orožni patent, das Waffenpatent, Levst. (Nauk); — 2) waffentragend, wehrhaft, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

osmȋnski, adj. Achtel-, Jan. (H.); Octav-: o. list, das Octavblatt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ovȋnək, -nka, m. 1) die Windung (z. B. einer Straße); die Krümmung: na ovinku sva se srečala; der Umweg; po ovinkih hoditi; — der Umschweif; brez ovinka, Levst. (Cest.); (nav.) brez ovinkov, ohne Umschweife; — die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan.; — 2) der Schlich, die List: zaviti ovinki, Schönl.-Valj. (Rad); z ovinkom, schlau, Cig.; brez ovinkov in zvijač, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oznanilo [oznanílo] samostalnik srednjega spola

list z razglasom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pečȃt, f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630-Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pero -esa s 1. rastlinski list: je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero: leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero: kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

píhniti, pȋhnem, vb. pf. 1) einen Blasehauch von sich geben, blasen; kakor bi pihnil, in einem Nu; p. v koga, v kaj, na kaj; — wehen: veter pihne, in list odpade; — 2) schnipfen: p. kaj, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

plateljc m list v knjigi: de ſi lih sdaj pred temi deshelskimi gologlavi morite ſtati, sakaj bò ura prishla, de platelz im. ed. ſe bò preobernil, de vy bote ſideli, inu ony pred vamy bodo ſtali, inu vashi ſodbi bodò podverſſeni (IV, 35) ǀ hitru platelz tož. ed. preobernesh, ter s' Satanam ga smeriesh (V, 247) ← srvnem. blātelīn, manj. od blāt ‛list’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

platníca, f. 1) der Seitentheil, besonders von flacher Form, Mur., C.; die Seitenplatte, C.; das Seitenbrett, Z.; trlica je iz dveh platnic, vzhŠt.-Vest.; — die Bohle übhpt., Cig.; das Futterbrett, Jan.; der Brückenbalken, C.; — ein platter Stein, C.; — das Blatt des Messer- o. Gabelgriffes; noževe platnice, C.; — 2) der Buchdeckel; v trde platnice vezana knjiga; — 3) der Thürflügel, Cig.; — der Fensterladen, C.; — 4) = list, das Sägeblatt, Cig.; — 5) = platišče, die Radfelge, C., kajk.-Valj. (Rad); bes. die breite Felge eines unbeschienten Rades, Z.; — 6) = platenica 1), der zum Zersägen bestimmte Baumstamm, C.; — 7) der Hinterbacken: hoditi tako, da noga bije proti platnicama (der Anfersegang), Telov.; — 8) ein abschüssiger Acker unter einem Walde oder Weinberge, Hal.-C.; — 9) die vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Vrtov.-C., Rihenberk-Erj. (Torb.); prim. platenica 2); — 10) = platica 3), der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.-Erj. (Torb.); — 11) der Blätterpilz (agaricus), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

plátnọ, n. 1) die Leinwand; presno p., rohe, ungebleichte Leinwand, Cig., Dol.; hodno, ohlančno, pražnje p., grobe, mittelfeine, feine Leinwand; domače p., die Hausleinwand; kupljeno p., die Fabriksleinwand; povoščeno p., die Wachsleinwand, Cig., Jan.; tiskano p., die Druckleinwand, C.; — 2) der Sieb- o. Reiterboden, C.; — 3) = list, das Sägeblatt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

plošča [plóšča] samostalnik ženskega spola

(igralna, učna) deska, plošča
list

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pobǫ́tən, -tna, adj. die Begleichung betreffend: pobǫ̑tni list, die Quittung, Cig., Jan., M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

podpečátiti, -ȃtim, vb. pf. sein Siegel darunter drücken, untersiegeln: p. kaj, Cig., DZ.; list spisati in p., Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

polǫ́žən, -žna, adj. 1) Erlags-, Depositen-, Cig., Jan.; polǫ̑žni list, DZ.; položni denarji, Depositengelder, Cig.; — 2) nicht steil, sanft sich abdachend; položno rebro, sanfter Abhang, Cig. (T.), Jes.; šel je po položni rebri navzdol, LjZv.; položna cesta, Zora; po položnih stopnicah, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, auf sanften u. steilen Abhängen, Slovan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

popǫ́tən, -tna, adj. sich auf der Reise befindend; reisend; p. sem bil in ste me pod streho vzeli, Cig.; popoten človek, popotni ljudje; — Reise-, Cig.; popǫ̑tni drug, der Reisegefährte, Jan.; popotni list, der Reisepass, popotna izkaznica, die Legitimationskarte, popotna karta, die Passkarte, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poslovíłən, -łna, adj. Abschieds-: poslovȋłni govor, die Abschiedsrede, SlN.; poslovilni list, der Abdankungsschein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

posprtiv prid., symbolum, -li, poſpirtiv, ali ſpremlou liſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pǫ́tən 1., -tna, adj. Weg-; pǫ̑tna mera, das Wegmaß, Cig. (T.); — Reise-: potni človek, der Wanderer, Meg.; potni troški; potni list, der Reisepass; potna torba, der Reisesack.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

potȓdba, f. 1) die Bestärkung, Cig.; — die Firmung, C.; — 2) die Bestätigung, die Bekräftigung, die Beglaubigung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Nov.; v potrdbo, urkund, Cig.; kupni list z izgovorki in potrdbami, Škrinj.; das Certificat, Cig. (T.); pismena p., die schriftliche Bescheinigung, Cig.; — die Gutheißung, die Sanction, Cig., Jan.; p. kazni, die Strafsanction, Levst. (Cest.); — die Bejahung, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

povabíłən, -łna, adj. Einladungs-: povabȋłni list, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

povrátən, -tna, adj. zurückkehrend: s povratno pošto, mit umgehender Post, Jan. (H.); povrȃtni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.; povratna prejemnica, das Retourrecepisse, DZ.; povratno pot ubrati, den Rückweg antreten, LjZv.; — recurrent (math.), Cig. (T.), C.; periodisch, Cel. (Ar.); — reflexiv (gramm.), Jan., Cig. (T.); — wechselseitig, reciprok, C.; povratno opravilo, die Gegenleistung, DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

povrȃtnica, f. = povratni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pregledováłən, -łna, adj. Revisions-, Jan., nk.; pregledovȃłni list, der Revisionsbogen, DZkr.; Musterungs-: pregledovalna komisija, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prehǫ́dən, -dna, adj. 1) Durchgangs-, Cig., Jan.; prehǫ̑dna hiša, das Durchhaus, Cig.; prehodna kupčija, Jan.; prehodni okoliš, das Transitogebiet, DZ.; prehodni list, der Passierschein, Cig.; — durchgehend, Cig.; prehodna riba, der Zugfisch, Cig.; — 2) durchgangbar, wegsam, Cig. (T.); — p. toploti, diatherman, Cig. (T.); — übersteigbar, Cig.; — 3) vorübergehend, transitorisch, Cig.; prehodna vročina, fliegende Hitze, Cig.; prehodni dež, der Streifregen, Cig. (T.); — 4) Übergangs-, Cig., Jan.; der Übergangsperiode angehörend: prehodni vapnenec, der Übergangskalkstein, Cig. (T.); prehodna tvorba, das Übergangsgebilde, Cig. (T.); — 5) übergehend, transitiv (gramm.), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

preję́mən, -mna, adj. 1) Übernahms-: preję̑mnọ osobje, DZ.; — Empfangs-: prejemni list, der Empfangsschein, Cig., Jan., nk.; — prejemna pošta, das Aufgabspostamt, Cig.; — 2) übernehmbar, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

preję̑mnica, f. 1) die Übernehmerin, Cig., Jan., nk.; — die Empfängerin, Cig., Jan., nk.; die Abnehmerin, Jan., nk.; — 2) = prejemni list, der Empfangsschein, Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prẹ́ləst 2., f. 1) der Trug, die List, C., Zora; — 2) der Zauber, der Reiz, Cig. (T.), C.; — stsl., rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prihǫ́dovnica, f. = rentni list, der Rentenschein, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

priporočeváłən, -łna, adj. empfehlend, Empfehlungs-: priporočevȃłni list, das Empfehlungsschreiben, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

priporočíłən, -łna, adj. Empfehlungs-: priporočȋłni list, das Empfehlungsschreiben, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pripustíłən, -łna, adj. Zulassungs-: pripustȋłni list za kobile, der Belegzettel, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prisíłən, -łna, adj. Zwangs-: prisilne stvari, katere so pod prisilno dolžnostjo, odpošiljati jih s pošto, alle postzwangspflichtigen Gegenstände, DZ.; prisȋłni popotni list, der Zwangspass, Levst. (Nauk), DZ.; prisilna delarnica, das Zwangsarbeitshaus, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

propústən, -stna, adj. mrtvaški propustni list, der Leichenpass, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

punčica [pȗnčica] samostalnik ženskega spola

majhno dekle, punčka
zenica
čašni list pri cvetu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

puščíčast, adj. pfeilförmig, Cig.; p. list, Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

riten2 prid., commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert ritne liſt [poznejši pripis neznane roke] od viſhiga na voiṡki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ròglič -a m rogljič: Z onim rogličom [slon] zná vsáki list od téla gorpobrati AI 1878, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rójen, adj. Geburts-: rojeni list, der Geburtsschein: Dajte meni rojen list, Npes.-K.; svoj rojeni dan obhajati, seinen Geburtstag feiern, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rójstən, -tna, adj. Geburts-; rójstni list, der Geburtsschein; rojstni dan; rojstno mesto; (iz: rojstvən).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

smokǫ́vən, -vna, adj. Feigen-: smokovni list, Cig.; (tudi rus.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sožalováti, -ȗjem, vb. impf. (eig. mittrauern): sožalujoči list, das Beileidsschreiben, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

spreję́mən, -mna, adj. Aufnahms-: spreję̑mni list, der Aufnahmsschein, Cig.; — Empfangs-: sprejemna soba, das Empfangszimmer, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sprẹ̑mən, -mna, adj. Geleits-: spremni list, der Geleitsbrief, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sȗličast, adj. lanzenförmig, Cig., Jan., nk.; lanzettförmig: s. list, Tuš. (R.), Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

štíluš -a m slog, stil: I toga [list] je on piſzao, ſtilus potrdjáva KŠ 1771, 736; liki ſze tou i zsegé gucsa (Styluſa) lejhko ſzpozna KŠ 1771, 337

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Tesaloničánec -nca m Solunčan: Tej pa plemenitejsi od Theſzſzalonicsánczov KŠ 1771, 395; (list) Theſsalonicsánczom KŠ 1754, 3; za volo victorie, ali obládnoſzti, nad Teſzalonicsánczami KŠ 1771, 612

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tló tlá s tla: zná vsáki list od téla gorpobrati AI 1878, 19; Küri se záto malogda s tla vzdignejo AI 1878, 24

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ukaza [ukȃza] samostalnik ženskega spola

ukaz
dokument, s katerim se dovoljuje potovanje; potni list

PRIMERJAJ: ukazilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ukázən, -zna, adj. 1) Verordnungs-: ukȃzni list, das Verordnungsblatt, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) = ukazljiv, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vročíłən, -łna, adj. Zustellungs-, Cig., nk.; vročȋłni list, der Zustellungsschein, vročilna pola, der Zustellungsbogen, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vtisnjen [vtȋsnjen] pridevnik

natisnjen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zadrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) hineinfahrend reißen: kožo z., M.; noht si je zadrl, Bleiw.-Cig.; zadrt list, ein gerissenes Blatt (bot.), Cig.; — reißend hineinstoßen: kremplje z., die Krallen einsetzen, Cig.; z. se, reißend eindringen: cefedra se je za noht zadrla, ein Splitter ist hinter dem Nagel eingedrungen, Z.; — 2) z. se, zu plärren, zu schreien anfangen; otrok se je zadrl; — aufplärren, aufschreien; vrana se je zadrla; — z. se, anfahren, unfreundlich anreden; z. se nad kom, na koga, v koga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zamẹnjeváłən, -łna, adj. Vertauschungs-: zamẹnjevȃłni list, der Einlösungsschein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zapógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. ein-, umbiegen, zubiegen: list v knjigi z., vzhŠt.-C.; lepo zapognjena veja, ein schön geschwungener Ast, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zastȃvnica, f. 1) = zatvornica, das Schutzbrett, (das Wasser damit zurückzuhalten), Cig.; — 2) = zastavljalnica, Jan., C.; — die Hypothekenbank, Cig., Nov.; — 3) = zastavni list, der Versatzschein, C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zavijáča, f. 1) eine Art Kopftuch, Notr.; eine einfache leinene Kopfhaube, Cig., C., Gor.; — das Umhängtuch, C.; — 2) etwas zum Einwickeln Dienendes: zavijače delati iz časnikov, Cv.; — (v uganki:) Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače (= pismo), Vod. (Pes.); — 3) eine Art Mehlspeise, C.; = povitica, BlKr.-Let.; — 4) der Wirbel auf dem Kopfe, Mik.; — 5) die Verdrehung, Z., SlN.; — = zvijača, die List, Mur., C.; zapeljati koga s prazno zavijačo, Jap. (Sv. p.); pri pravdah zavijače delati, Vod. (Izb. sp.); — 6) die Labyrinthkoralle (maeandrina), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zavítje, n. die Verdrehung: stori, da tvoje govorjenje bo ravno, čisto, brez vse šale in zavitja (zavitjà) Kast.-Valj. (Rad); die List, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zglasíłən, -łna, adj. Meldungs-: zglasȋłna pola, knjižica, DZ., Levst. (Nauk); zglasilni list, der Meldzettel, DZkr.; — (nam. vzg-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zglę́dən, -dna, adj. musterhaft, exemplarisch, Muster-; Cig., Jan., Cig. (T.); zgledno vedenje, musterhaftes Betragen, zgledno gospodarstvo, eine Musterwirtschaft, zgledni list, der Musterbrief, Cig. (T.), nk.; — (nam. vzg-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen (z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.-M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zvijáča, f. die List, der Kniff, der Kunstgriff; — die Hinterlist, Cig., Jan., Svet. (Rok.); die Chicane: zvijače plesti, delati, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.