Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bátrivno prisl.
1. pogumno: bátrivno dopreneſzé KM 1783, 101; Csi Bogá bátrivno vadlüjemo KMS 1780, 40; 'zivéte, Vu grejhi bátrivno BKM 1789, 10; bátrivno je gláſzo Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 122; neſztanoma bátrivno na pomoucss SIZ 1807, 6; po cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
2. mirno, varno: tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 118; i têlo moje bode bátrivno pocsivalo TA 1848, 11
3. z zaupanjem: ino kai ga mámo bátrivno proſziti TF 1715, 26; Bátrivno jo dájte te nyemi SŠ 1796, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bátrivnost -i ž
1. hrabrost, pogum: mojega tejla bátrivnoſzt me obvzene KŠ 1754, 227; Bátrivnoſzt vel’ko záto mámo SŠ 1796, 45; ſto je dáo bátrivnoſzt k naſſemi deli KM 1790, 32; Szká'zi nam tvojo bátrivnoszt BRM 1823, 86; Neprebiva Král v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; szam escse ne meo bátrivnoszti gori glédati AI 1875, br. 2, 5
2. tolažba, opora: I 'zaloſznim düſiczam ti ſzi bátrivnoſzt BKM 1789, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

blížnji -a -e tudi blížni -a -o prid. bližnji: vu blisnyo trsztino KOJ 1848, 4; v-bli'znyem lôgi AI 1875, kaz. br. 7; bli'zni lidjé me ne povr'zejo AIP 1876, br. 5, 6
blížnji -a -e sam. bližnji: Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; blisnyemi tvojemi TF 1715, 9; proti tvoiemi blisnyemi ABC 1725, A4a; Bougi i bli'znyemi KŠ 1771, 725; nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; lübi bli'znyega KŠ 1754, 28; ſzvojega bli'snyega KM 1790, 18; kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14; Preporácsam ti bli'snye, priátele KM 1783, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čàs -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Od csaſzov pa i vrejmenov vám je nej potrejbno piſzati KŠ 1771, 621; da bi eden csaſz bilá, odiſla ſzta KŠ 1771, 390; do etoga cſaſza TF 1715, 46; do etoga csasza ABC 1725, A5b; do malo csaſza SŠ 1796, 40; po vſzem csaſzi cſéſzti ſzvoje TF 1715, 5; po tri vöre csaſzi SŠ 1771, 354; dokecs csaſz mámo SŠ 1771, 570
2. v zvezah: do časa začasno, krajši čas: 'zivémo eti do csaſza KŠ 1754, 160; je záto odiſao do csaſza KŠ 1771, 666; ta vidoucsa ſzo do csaſza KŠ 1771, 536; ali pa do csaſza vu Purgatorium KMS 1780, 82; Natom ſzvejti ſzi do-csaſza SŠ 1796, 24; tam je nihá docsaſza Szpati SŠ 1796, 17; Od dácse docsasza je vövzéta AI 1875, br. 1, 5;
po časi čez čas: jo po csaſzi kraj vzeme KŠ 1754, 178; po császi KOJ 1845, 5;
enčas nekaj časa: dveri encsasz gori odprejti KOJ 1845, 41; ino encsasz escse v Rimi pokouro csinio KOJ 1845, 81; Becs, steroga szo encsasz bránili KOJ 1848, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času
TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b
drǘgi -a -o sam.
1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103
2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gledéč tudi gledóč tudi gledóuč prisl. glede: Na ſtero gledécs miloſztivni Goſzpodin Boug, dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3; Na ſtero gledécs akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli dönok ne neboidi náz ſzrám TF 1715, 8; Szmiluj mi ſze na tou gledécs BKM 1789, 438; Szmiluj ſze mi na tou gledécs SŠ 1796, 47; Neobergenoſzt, na stero gledocs je Boug vſze eden SM 1747, 33; Zobcſinſzkim Zákonom gledocs na nyegovo A. O ſztálnoſzt SM 1747, 33; Ne právim pa tou na moje zmenkanye gledoucs KŠ 1771, 599; na té konec, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; nej ſzamo na te mále, nego telikájse na ſztarejse gledoucs KM 1796, 52; csiſzte ſzo i na krſzcsanſztvo gledôcs BRM 1823, II; Ali na eto lêpo domovino gledôcs mámo vszi i szvéte dú'znoszti KAJ 1870, 162; Na polobdelanye, tr'ztvo i rokodelavce glédôcs sze naj vsze mogocsno zgodih AI 1875, kaz. br. 1; Ka pa escse na tejlo gledoucs mámo cſiniti KŠ 1754, 210; Na meſtrio gledoucs je bio vrács KŠ 1771, 158; ali tou je na nyé gledoucs jako veliko delo bilou KM 1790, 78; Mi szmo toti na Vero gledoucs vsi Krsztseniczke KOJ 1833, XI; Na glász gledôcs sze razlocsávajo AIN 1876, 6; pri té znaményaj na pocsivanya gledôcs AIN 1876, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

glíhati se -am se nedov.
1. razumeti se s kom: kákda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14
2. enačiti se: Agar gora Sinajſzka je vu Arábii, gliha ſze pa zvezdásnyim Jeru'zálemom KŠ 1771, 566
3. soglašati, strinjati se: tam ſze ſzrczé zgrünta ne gliha z-Bo'zov právdov KŠ 1771, 436; Dobro je ono, ſtero ſze z-Bo'sov právdov gliha KM 1780, 92; ona trétya vöra ſze gliha z-naſſov devétov vörov KM 1796, 118; I ſztejm ſze glihajo ricsi prorokov KŠ 1771, 389; Moja vola ſztvojom volom ſze naj gliha BKM 1789, 366; da vasse i nasse recsí bodo ſze glihale SIZ 1807, 21; nyihova ſzvedouſztva ſzo ſze nej glihala KŠ 1771, 150
4. pristajati: ktomi ſztáromi ſze ne gliha nouvoga ſzüknya záplata KŠ 1771, 182

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

glíhni -a -o prid. enak: ſzi na tvoi glihni keip ſztvoro SM 1747, 50; ſzebé glihnoga csinécsi Bougi KŠ 1771, 279; Glihno vcsini k-ſzebi ti nyé SŠ 1796, 163; kai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; Mámo, glihne zonim piſzmom KŠ 1771, A3b; Ki ſzi ſteo nász glíhne vcsiniti KM 1783, 24; najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gvǜšnost -i ž gotovost, zanesljivost: Eta je gvüsnoſzt, ſtero mámo KŠ 1754, 148; Gvüsnoſzt zvelicsanya KŠ 1771, 463; gde je isztinszka gvüsnoszt KM 1783, 131; Gvüſnoſzt grejhom odpüſcsanye BKM 1789, 134; Bivoszti szvoje gvüsnoszt KAJ 1848, 8; Od Kriſztuſovoga gori ſztanenyá gvüsnoſzti KŠ 1771, 520; Naj spoznas gvüsnoſzt oni rejcs KŠ 1771, 161; i vu vnougoj gvüsnoſzti KŠ 1771, 615; ſzpunov gvüsnoſztyov proſzimo KŠ 1754, 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

hìža -e ž
1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9
2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9
3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161
4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536
5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

i vez.
I. med členi v stavku
1. in: Jako i krouto je potreibno TF 1715, 48; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Hvála boidi navküp i ſzvetomi dühi SM 1747, 86; moji gyünczi i tücsne ſztvári ſzo bujte KŠ 1771, 72; Vszamogoucsi, i vekivecni Bo'se KM 1783, 11; pa poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; od koga mámo vſzo naſſo dobrouto, i lepoto KM 1796, 5; Brezi vſzej mouk, i nevoule SŠ 1796, 4; ki má vörno i’ dobro 'seno SIZ 1807, 3; brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Vu szvetloj i sznáisnoj vucsilnici KOJ 1845, 6; vu tú'znoszti i sztiszkávanyi TA 1848, 10; visni poszvêt, I vecsnoszti blá'zeni szvêt KAJ 1848, 10; Od glászi i litere AIN 1876, 5; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6; od sestér i od deržine BJ 1886, 3
2. tudi: Drügi zrok nahájaſze takáiſſe i vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; Ino i on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; Proszim tebé, da mené i ete gnésnyi dén obari ABC 1725, A5b; I on je ftisanye nego i za czejloga ſzvejta KŠ 1754, 104; tak je i eto piſzmo od Bogá vdejnyeno KŠ 1771, 338; jaſz pa ſcsém teliko dati, liki i tebi KŠ 1771, 65; Eſcse i záto lübiti moremo Bogá KMK 1780, 33; kak na Nébi, tak i na zemli KMS 1780, A4; Tak i zdaj vmoje ſzrczé Hodi BKM 1789, 8; nej ſzamo dobri, nego i lagoji lidjé KM 1790, 16; i lejpe ſzmo toti i mi KM 1796, 5; Dáj Boug i vám té prebitek SŠ 1796, 5; rávno tak i’ ete nas mladénecz SIZ 1807, 5; Eti i vrág na tom hodi BRM 1823, 9; more z-obrásza zemlé potünoti i vogrszki národ KOJ 1833, III; Záto i mi k-tebi prihájamo KAJ 1848, 9; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10
II. v vezalnem priredju
1. in: ſze na nyega zaneſzti i od nyega li pomoucs proſziti KŠ 1754, 15; je priſao nyegov Vucſiteo, i pokázao KM 1790, 20; Li Tebi ſze podávam, I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; razbijajoucs pride i odide KOJ 1848, 3; Sztvár szi odüháva i 'zivé KAJ 1870, 10; da szo 'ze vecskrát vkanyeni i zdaj orosjé nepisztijo AI 1875, kaz. br. 3
2. tudi: potrejbno je znati, i vörvati KMK 1780, 5; Odpüszti nám kako i mi odpüschamo ABC 1725, A4b; ki sze je tecsasz vu nyegove prejdnye pravice zaleto, steroga i búje KOJ 1848, 4; Nego deca neposlüšajo samo, liki kaj i delajo BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ìsti -a -o vrst. zaim. isti: te iſzti je pa Boug, delajoucſi KŠ 1771, 514; I ona iſzta Reics je bila Teilo poſztála SM 1747, 11; Da pa mámo toga iſztoga Dühá vöre KŠ 1771, 535; Boug dáj vám tou iſzto miſzliti KŠ 1771, 481; Na ono iszto Nouto KM 1783, 264; po onom iſztom tvoiem predrágom ſzini SM 1747, 58; i vtom iſztom vöruſztüvajoucſi KŠ 1754, 148; ka ſzo vtom iſztom vſzigdár KŠ 1771, 478; Po onom isztom Krisztuſſi KM 1783, 89; szi na onom isztom meszti rédi gnezdo KAJ 1870, 26; vi ſzte ſztejm iſztim mislejnyem gori oblejczte KŠ 1771, 710

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

jéstvina tudi jéistvina in jéjstvina -e ž jed, hrana: kako tou jeiſztvina ino pitvina TF 1715, 29; Kágda more Telovna jeiſztvina ino pitvina tákſa velika dugoványa cſiniti TF 1715, 44; teilo moje jeſzte práva jeiſztvina SM 1747, 24; liki: jejſztvina KŠ 1754, 165; liki: jejſztvina KŠ 1771; ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KMK 1780, 47; V jestvine sránbaj AI 1878, 9; Jeſuſſa Kriſtuſſa právo Teilo nám greiſnikom kjeiſztvini SM 1747, 43; jeiſztvino ino pitvino dáva SM 1747, 21; naj ji dá jejſztvino KŠ 1771, 83; mámo Jêſztvino BRM 1823, 115; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; Kotere recſi ſzo pri Telovnoj jeiſztvini ino pitvini vtom Sacramentomi gründ SM 1747, 44; Kako ſze molis po jeiſztvini SM 1747, 47; Mertücslivo 'zivlejnye vu jejſztvini KŠ 1754, 211; Po Jêſztvini BRM 1823, X; Po jêsztvini KAJ 1848, IX; kotera ſze pred jeiſztvinov ino po jeiſztvini ſzkoncſávajo SM 1747, 45; kako pred jeſzvinov ABC 1725, A6a; Pred jêsztvinov KAJ 1848, IX; z jestvinov AI 1878, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kàgda in kàkda prisl.
1. kako, izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: Kagda more biti tou TF 1715, 27; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; Kakda more dobro delo biti KŠ 1754, 80; Ali kakda právis brati tvojemi: niháj KŠ 1771, 21; I erkao nyim je: kakda, da ne razmite KŠ 1771, 127; Kakda je ſztvouro Boug Angyele KMK 1780, 10; Kakda nasztáne dávno preminoucse vrejmen KOJ 1833, 85; Kakda sze dr'sis nazoucsi Goszpouda KOJ 1845, 2; Kakda jákoszti i szvetsztvi szlü'ziti KAJ 1848, 7; Kakda právite dusi mojoj, naj leti na goré vase, liki fticsek TA 1848, 9; Kakgda sze zovéjo med lüdmi prebivajôcse sztvarê KAJ 1870, 10; Ali csi sze nede ráj vcsio, Kakda bi popôvsztvo dôbo KAJ 1870, 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi na szilabe razdeliti AIN 1876, 7
2. v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih kako: Vcsio náz te tri zapoveidi, kákgda mámo mi vczeilom naſſem ſitki ſiveti, ino naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; ſze knige preſtéjo, Vki je piſzano zrédom: Kakda na zemli 'zivéjo ſztári i mládi ſzvejtom KŠ 1754, 271; vcsite ſze: liliomi polſzki kakda raſztéjo, ne delajo KŠ 1771, 20; Zgledni ſze Zevſzej ſztráni kakda vſzi na tébe ido BKM 1789, 413; Vu vrejmeni ſzvádbe, kakda more Zvacsin pozávati ſzvate na goſztüvanye SIZ 1807, 13; Eto scsém zdaj szpoznávati, koga i kakda eta nôva dácsa doszégna AI 1875, br. 2, 6; Törci sze krôto trücajo, kakda bi nyim mogocsno bilo hercegovinancare zmiriti AIP 1876, br. 1, 3
3. v prilastkovi rabi kateri: Sz-kakda národa je rodjeni Ábrahám KM 1796, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kàk prisl.
1. kako, izraža vprašanje po osebi, načinu dejanja: Kak ſze zové on, ſteroga je Bog z-tákſim tálom za Odküpitela, ino Zvelicſitela poſzlal SM 1747, 10; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7
2. izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10
3. v vezniški rabi za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: csi ſze na prekléte Zglédnemo i na nyih mántre, Kak brezi ſzmrti vmérajo KŠ 1754, 274; Naſzlejdnye ſze mámo vcsiti kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: Kak ſzlatka ſzo cselüſzti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; Oh Jezus Kriſztus! kak dugo Odlásas tvoj ſzoudnyi dén KŠ 1754, 272; Ah kak ti morem za ono tvojo nezrecseno miloscso zahváliti KM 1783, 6; Kak velika potrejbcſina je pa bila na ete knige zdaj vetom vrejmeni, vſzáki ſzi lejko premiſzli BKM 1789, 5; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi, naj bi KM 1796, 4; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko SŠ 1796, 5; Ka máte vi csiniti, I kak blá'zeni biti BRM 1823, 6; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti [Boga], Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Goszpôd nas, kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 8; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kàkši -a -e vpraš. zaim.
1. kakšen, kateri, izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: Kaksa zapouvid je dána Ádami v-Paradi'somi KM 1796, 6; Szkáksega krüha KŠ 1754, 202; Káksi haſzek mámo ſzté jejſztvine i pitvine KŠ 1754, 206; Kákse je tak tou Králeſtvo KŠ 1754, 160; ki váſz lübijo, kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Vu kákſem meſzti ſze je naroudo Kriſztus KM 1796, 88; vu kákſoj obláſzti eta csinis KŠ 1771, 69; Szkákſim tálom tou csiſztoucſo dobimo KŠ 1754, 47; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno prisesztno vrejmen vu zvesüvánom módusi KOJ 1833, 9; Keliko i kákse litere májo Vougri KOJ 1833, 2; Kákse litere escse naprêprihájajo vu vogrszkom jeziki AIN 1876, 6; Kaksa bodo [telesa], gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140
2. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: Ah! káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze, Gda bi nam KAJ 1848, 7
3. v odvisnih stavkih za izražanje nedoločnosti v glavnem stavku imenovane osebe, predmeta, dejanja ali stanja: Piſzács je bio, nej, kákſi Novacziánus, liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; i ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; Vsaka stvár .. radi bi zvedli, kak živé, kákša je njena lastivnost AI 1878, 3; liki licze kákſega angyela KŠ 1771, 358; Rêcs je vöpovêdanye káksega dugoványa AIN 1876, 7; Naj ſze vö ſzká'ze i vidi, kakse ſzmo vöre KŠ 1754, 172; prepovidáva nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59; náj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; neznamo, kákse vino je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; máloi Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi da liki ſzo za KŠ 1771, 339; Na kákso nouto ſze má popejvati peſzen, napiſzek ká'ze BKM 1789, 5; neznamo, kákse vino i v káksem pehári je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; eti knig ſzpravitela pa vkákſem poſtenyej ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KŠ 1754, 4; Ár znáte, kakſe zapouvidi ſzmo vám dáli KŠ 1771, 619; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kàma prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Kama je po ſzvojem gori ſztánenyi ſou KŠ 1754, 112; Oh ſzvetlo ſzuncze, kama KŠ 1754, 250; Kama ido po ſzmrti vörnih düſe KMS 1780, B2; Celi sereg fticsov, kama dalecs, kama KAJ 1870, 26; hová? kama? AIN 1876, 35
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: ali neznas, odkud ide, i kama odhája KŠ 1771, 271; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Ino Evangelium ... Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Ah bár dabi 'ze ednouk tá, Kama 'zelejm priti KŠ 1754, 274; poſzlao je je vu meſzto, kama je on bio idoucsi KŠ 1771, 202; Oh kak je lejp’ orſzág tam kama jaſz idem SŠ 1796, 61; ga pelajo tá, kama ovak ne more pridti KOJ 1833, VI; je vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4
4. čim, izraža stopnjevanje časa dogajanja: Kama dale na törszkoj zemlji je szpletanca tak velika, ka sze vövdárjênye boja mámo csakati AIP 1876, br. 6, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ki ozir. zaim.
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kòtva -e ž sidro: zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli KŠ 1771, 426; I kotve ſzo okouli vö ſztrgali KŠ 1771, 426; pren. Stero [upanje], liki kotvo düſe mámo KŠ 1771, 680

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Krìstuš -a m Kristus: vitéz chriſtus TF 1715, 1; Zvelicſitel kriſtus Jeſus TF 1715, 11; Jeſus Kriſtus právi Boug TF 1715, 22; Goszpon Jéſus Kriſtus ABC 1725, 40; Kristus právi Bog SM 1747, 40; moi lübléni odküpitel Kristus SM 1747, 46; Kriſztus vu formi Bo'zoj KŠ 1754, 106; kaje Kriſztus ztiſztoga KŠ 1771, 3 (B2a); Krisztus ſzmiluj ſze KM 1783, 10; Goſzpodin Kriſztus rodi ſze BKM 1789, 6; Steroga je Kriſztus Szpravo SŠ 1796, 6; liki Kriſztus Jezus SIZ 1807, 9; v-Tebi, Jezus, Krisztus, posztávim BRM 1823, 10; Krisztus mi je moj 'zitek KAJ 1848, 5; moucs od Goſzpodna kriſtuſſa TF 1715, 34; zmiloscse Jesussa Kristussa SM 1747, 49; obláſzt Kriſztusa nyegovoga KŠ 1754, 118; vleti narodjenoga Kriſztuſſa 1562 KŠ 1771, A6a; I za vrejdnoſzt Kriſztusa BKM 1789, 7; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; Hvala boidi i nyega ſzinovi Jesussi Kristussi SM 1747, 90; ona je voj k-Kriſztuſi KŠ 1754, 6a; Prvle, liki ſzeje Kriſztuſi poudo KŠ 1771, 1 (B1a); Hvalo dájmo Kriſztuſi BKM 1789, 1; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſtus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 10; Hválo dajmo Krisztusi BRM 1823, 1; prôti Krisztusi nyegovomi TA 1848; Hválo dajmo Krisztusi KAJ 1848, 1; Ka je pak kriſtuſſa na tou prineſzlo TF 1715, 41; Kai je pa Kriſtuſſa nadignilo SM 1747, 40; kikoli ſzmo okrſztseni vu Kriſztus Jezuſa KŠ 1754, 459; je Paveo razgláſzo v-Rimi Kriſztuſa KŠ 1771, 434; Jezik, z-sterim tüdi Krisztusa vadlüjemo KOJ 1833; ár je on vſze náſz za Kriſztus Jezuſſa tiváriſſe poſztavo KMK 1780, 26; Kaj bode rodila Jezusa Kriſztusa BRM 1823, 10; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; kaibiſzi mi vu kriſtuſſi Jeſuſſi veſzelili TF 1715, 41; po nassem Goſzpodni Kristuſſi Jeſussi ABC 1725, A6a; ino bi ſze vucſili v ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; Vu kriſztuſi mámo odrejſanye KŠ 1754, 116; vu Goſzpodni naſem Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1771, A2a; I vu Jezuſſi Kriſztuſſi KMK 1780, 7; Vörmo, i vKriſztuſſi BKM 1789, 6; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Vermo tak v-Kriſztusi BRM 1823, 4; Miſzmo vſzi navküpe zkriſtuſſem pokopani TF 1715, 33; ſnyegovim ſzinom Jesussem Kristussem SM 1747, 19; o'zivo náſz je ſz-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; Od Jo'zefovoga ſzKriſztuſom bej'zanya KŠ 1771, 6; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kr̀stni tudi kèrstni -a -o prid. krsten: Ako bi kerſztno obecsanye prelomo SM 1747, 52; Krsztnoimé sze vszigdar za pridovkom pise AIN 1876, 10; poleg kerſztnoga obecsanya SM 1747, 22; Káksa du'snoſzt je krſztnoga Ocsé KMK 1780, 59; Krſztni zavezek mámo ponouviti BKM 1789, 226; V-krsztnom iméni, ino priiméni (Czouni) KOJ 1833, 10; Lasztivne i krsztne iméne moremo vszigdár z-velikimi literami piszati AIN 1876, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kr̀v krví ž
1. kri pri človeku: Sanguis Krv KMS 1780, A7b; Krv Vér KM 1790, 93(a); Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala k-Bougi KM 1796, 9; Krv po telovnom tecsé BRM 1823, 9; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; Vi ſzte eſcſe nei do kervi proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; krv, ſtera prelijána na zemlo od krvi Ábelove KŠ 1771, 78; z-rouke szvoje vszáki malo krvi vu edno szklejczo püsztécs KOJ 1848, 7; Naſſe vojüvanye je nej prouti krvi i tejli KŠ 1754, 105; ie ſzvojo ſzvéto kerv preleao TF 1715, 39; ie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185; Dete szlatko mleko 'zelévcsi, pilô materne szrcá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Vampir, ka tém spajéčim lidem i stárim krv scéca i spijé AI 1878, 7; mámo mi Odküplenye po nyegovoi kervi SM 1747, 21; Vu Kriſztuſi mámo odrejſanye po krvi nyegovoj KŠ 1754, 116; ne bi bili tálniczke 'znyimi vrét vu krvi prorokov KŠ 1771, 78; [Atila] ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao KOJ 1848, 5; vönka oſzloboudo .. nego ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ino ſzi náz ſztvojov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; koga ſzi ſzvoiom drágom kervjom odkupil SM 1747, 63; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; je náſz odkupo ſz-ſzvojov drágov krvjouv KŠ 1754, 119; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; Náſz ſzi ſztvom Krvjom odkupo BKM 1789, 4; Zmojom krvjom, ſtere ſzam odkupo SŠ 1796, 8; da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; I na Kri'zi za náſz mrao, ſzvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; Szvéto krv voprelejao BRM 1823, 4; pren. Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; kaje vu ſzvétom Sacramentomi právo Telou, ino prava kerv kriſtusſeva TF 1715, 40; Ar teilo moje jeſzte prava jeiſztvina, i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Jezusa Kriſztusa právo tejlo i práva krv na pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; ſnyegovoga ſzvétoga Telá ino kervi TF 1715; Liki krſzt ſztoji .. ino Kriſztuseve krvi KŠ 1754, 186; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili i prouti nyegovoi kervi SM 1747, 24; Ki kerv moio pié, on oſztáne vu meni SM 1747, 24; Píte ztoga vſzi, eto je pehár nouvoga Teſtamentoma vu mojoi kervi koteraſze za váſz prelejé TF 1715, 39
2. kri, katere izguba pomeni izgubo življenja: Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri leta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; [vera] i kakda je ráſzla med vnougim pregányanyem i krvi preleávanyem KŠ 1771, 339; ár je tejlo i krv nej oznánila tou tebi KŠ 1771, 54; kaj ſzam tou nekrivicsno krv oudao KŠ 1771, 93; [domovini] escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialduvati KOJ 1833, VII; Ar voziscse nyih krv TA 1848, 7; gde je i vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti ſzkrvjom návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b)
3. sorodstvo: Ali da szi tak dobro szrdcze szka'züvao k-meni i k tvojoj vbôgoj krvi, tá ti mam szranyüvati pêneze tvoje KAJ 1870, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ktèri -a -o ozir. zaim. kateri, ki: Nemai drügi Bogov nego kteri lada SM 1747, 87; Kteri ſzedis zdejszne Ocsé BKM 1789, 133; toie moja kerv, ktera ſze za váſz vön preleie SM 1747, 39; zvejzdo, Ktera preſzvejti váras Betlehemſzki BKM 1789, 58; Právo cſiszto szrczé, Ktero grejh odürjáva BKM 1789, 13; ſziná porodi, kteroga Immé bode Jesus zvál SM 1747, 10; Kteroga moucs velíka, Naj náſz tak ohráni BKM 1789, 18; ednoga ſziná porodi, kteroga bode zvála Immanuel SM 1747, 10; za tvoio britko moko, ktero ſzi naime teda imel, gda SM 1747, 59; vu onoi Nocſi, vu kteroi je bil predán SM 1747, 39; po naſsem Goſzpon Jesussi .. i po kterom tudi mi prihodek mámo SM 1747, 17; i pravicza, onim, kteri nyegov zavezek, i pravdo dersio SM 1747, 93; Poglej na náſz znébe, Kteri ktebi kricsimo BKM 1789, 104; Ktere ſzo one reicſi SM 1747, 39; Lüſztvo tákse vpelas na nyé, kterim reicsi ne razmeio SM 1747, 85; Kterim obecsa poſzlati Szvétoga Düha BKM 1789, 112; odpüſzti nam vſzeh naſe zle, i teske greihe, zkterimi ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

làmpa -e ž
1. ustnica: Labium Lampa KMS 1780, A7; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7
2. usta: tou je, ſzád lamp naſi KŠ 1771, 698; dönok lampe ſztiſznes KŠ 1754, 12b; liki te nejmi bolvan lampe nej znao odprejti vu czérkvi BKM 1789, 5b; mámo lampe, sto je nas goszpod TA 1848, 9; Eto lüſztvo zlampami me cseſzti KŠ 1754, 13; csemér vipere je pod lampami nyihovimi KŠ 1771, 453

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

lèpota -e ž lepota: Ék; záglozda, lepota KOJ 1833, 154; Lepota i opüſcsávanye czérkvi KŠ 1771, 79; lepota nigdár ne povéhne KM 1783, 184; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Cerkve so lepota i kints katolicsánszke vöre KOJ 1845, 22; Bo'sánſzke dobroute, lepote KM 1796, 5; Nebi meo za nász szvêt nikse lepote KAJ 1848, 7; Nikse lepilo je tak nej na tolko pripomoglo k-lepoti cslovecsánszkoga roda, kak krava KOJ 1845, 119; ne 'zeli poznati tüho lepoto KŠ 1754, 65; od koga mámo vſzo naſſo dobrouto, i lepoto KM 1796, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

lǘbiti in lúbiti -im nedov.
1. ljubiti: Lübiti Szretni KM 1790, 93a; Szretni; lübiti, rad biti KOJ 1833, 173; kaibiſze vcſio od nyega Bogá ino mojega blisnyega lübiti TF 1715, 42; po steroi bi te mogli lübiti SM 1747, 50; Steri ſcsé 'zitek lübiti KŠ 1754, 59; I lübiti ga zczejloga ſzrczá KŠ 1771, 142; naj morem tebé popolno lubiti KM 1783, 4; dáj mi lübiti BKM 1789, 129; Kak bi 'zeleli 'zitek lübiti KAJ 1848, 7; deca jih moro lübiti AIN 1876, 9; ka delam, ne lübim KŠ 1771, 462; Bogá hválim, postüjem, lübim KM 1783, 3; Da Te ſztálno lübim BRM 1823, 9; Ti nász ſztejm lübis krouto BKM 1789, 11; Zvun tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; ka nyé Boug lübi KŠ 1754, 220; csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mú'ziko BKM 1789, 7b; nyega ſze doſztojno poſtüje, lübi SIZ 1807, 10; V-grehi nelübi váſz BRM 1823, 5; ki lübi Dobro szvoje Králevcsine KOJ 1833, VIII; Goszpod, i lübi praviczo TA 1848, 9; nego lübi tudi sladki sád [lisica] AI 1878, 9; kaj Bogá lübimo KŠ 1754, 14; I lübimo presztajocsa KAJ 1848; Vu zimi ga jáko lübimo BJ 1886, 8; zaka lübite márna TA 1848, 4; koteri mené lübio TF 1715, 18; ki mené lübio SM 1747, 46; Ar lübijo vu ſzpráviſcsaj moliti KŠ 1771, 18; naj nyega lübijo KMK 1780, 10; ki nyega lübijo BKM 1789, 11; naj bodo veszéli vu tebi, ki tvoje imé lübijo TA 1848, 5; dobre sestre edendrugoga lübijo BJ 1886, 9; Lübi Bogá zczeiloga ſzerczá TF 1715, 18; Lübi bli'znyega KŠ 1754, 257; lübi bli'znyega tvojega KŠ 1771, 17; Záto lübimo Bogá TF 1715, 18; Záto Bogá lübimo KŠ 1754, 68; ne lübmo ſze zricsjom KŠ 1771, 731; Naj te z-czejloga ſzrczá, i duse lubimo KM 1783, 10; I jáko krouto je lübte KŠ 1754, 33; ſzinki, lübte ſze med ſzebom KŠ 1771, 261; lübte nepriátele vaſe KŠ 1771, 184; kaibi ſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tuvariſſa lübo TF 1715, 15; Kaibiſze mi Bogá nyega lübili TF 1715, 13; da bi Boug vas Ocsa bio, lübili bi me KŠ 1771, 294; naj li Jezusa lübijo KŠ 1754, 220; Zváo bom lüſztvo i lübo KŠ 1754, 127; Ár ali ednoga bode odürjávao i toga drügoga lübo KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode drügoga lübilo KŠ 1771, 225; Ar, csi bodete lübili li té KŠ 1771, 17; Kriſztus je náſz tak lübo KŠ 1754, 215; Lübo je pa Jezus Mártho KŠ 1771, 303; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1754, 121; ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1771, 272; vſzi, ki ſzo peſzmi lübili BKM 1789, 5; Kákda moremo naſſega bli'znyega lübiti KŠ 1754, 28; vcsini, da te zevſze duse, pámeti ino moucſi moje lübim KŠ 1754, 226; Nego tvoio miloscſo, stero davas, stere lubis SM 1747, 90; steri te prav lubi SM 1747, 90; Záto kak nyemi lübi, Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268
2. ugajati: oh ſzrecsa! jálna düſe mreſa, ti mi ne lübis SM 1747, 77
3. imeti: verbumi pa, steri v-jedinszkoj trétyoj persóni ik szillabo lübijo KOJ 1833, 49
lübléni -a -o ljub, ljubljen: Kedves, lüblen -a -o AIN 1876, 15; Ovoje moi lübleni ſzin TF 1715, 38; Dai meni o lübléni Bog SM 1747, 53; nas lübléni Otsa nebeſzki KŠ 1754, 158; Szin moj, te lübléni KŠ 1771, 10; I ſzin Márie lübléni BKM 1789, 3; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Jáko lübléni je vu stanici BJ 1886, 8; Ne bi, lübléna decza KM 1790, 84; lübléna csi Márie KOJ 1845, 84; je roditelom i vučiteli jáko lübléna bila BJ 1886; boidi miloſztiv meni za tvoiega lüblenoga ſzina britko moko SM 1747, 60; Kaj Bog nyo odlocsi, I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; Lüblénomi ſzlovenſzkomi Národi SM 1747, 2; Te ſztariſi lüblénomi Gájuſi KŠ 1771, 740; Gda bi pa eſcse ednoga lüblénoga ſzvojega Sziná meo KŠ 1771, 139; stere je náſz ſzébi zoubſztom prietne vcsino, vu tom lüblénom SM 1747, 21; po Kristussi tvoiem lüblénom ſzini SM 1747, 48; vu tebi, mojem lüblénom Jezusi KŠ 1754, 239; mámo proſziti, kako lübleni ſzinkove TF 1715, 26; Lübléni moji, mi ſzmo zdai Bosji ſzinouve SM 1747, 32; proſzimo, kako lübléni ſzinovje KŠ 1754, 153; Moji lübléni prijátelje sztojijo TA 1848, 31; za oszrecsanye szvojih lüblénih otrokov KOJ 1845, 6; ka nebi mojim lüblénim dobrovolnim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; kako lübléni ſzinovje ſzvoje lübléne Otseve KŠ 1754, 153; nego, liki lübléne moje ſzini, opominam KŠ 1771, 497
lüblénejši -a -e bolj ljubljen: Jezus, Od vsze ſztvári lublenejſi KM 1783, 252
nájlüblénejši -a -e najljubši: Ete je deci te nájlüblenêši svétek BJ 1886, 38; Slaviček záto za volo lepoga pevanja je najlüblenejši ftič AI 1878, 27
lübléni -a -o sam. ljubi, ljubljeni: Vi pa, lübléni gori czimprajte váſz KŠ 1754, 2b; Lubléni! ne vörte vſzákomi dühi KŠ 1771, 732; Csinasi lubléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Vidilo ſze je nám poſzlati kvám, zlüblénimi naſimi Barnabáſom i Pavlom KŠ 1771, 390

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mèti mám nedov.
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mìlošča -e ž milost: miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; Miloſztsa KŠ 1754; ſze Bo'za miloscsa nazvecsáva KŠ 1754, 197; nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; miloſcsa, vöra KŠ 1771; Ka je Bo'sa miloſcsa na zvelicsanye potrejbna KMK 1780, 6; Miloſcsa ſzvétoga Düha BKM 1789, 119; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; vecsna miloscsa KAJ 1848, 3; tou vſze on ſzvoje miloſche csini TF 1715, 21; kai szi mené sztvoie nezgovorne milosche obaruval ABC 1725, A5b; Csi kai oblübi zmiloſcse SM 1747, 75; nego li zmiloſtse kaj podili KŠ 1754, 81; naj 'znyegove miloscse ürocsniczke boudemo KŠ 1754, 190; Mámo 'znyegove miloſcse KŠ 1771, A3b; miloſcse puna KM 1790, 109; Od ſzvétoga Dühá miloſcse BKM 1789, 6; kakti urocsnika miloscse Bo'se SIZ 1807, 10; Kak velikoszt miloscse bo'ze KAJ 1848, 6; ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 439; A miloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; ino nyegovo miloscho zcsakávaio ABC 1725, A6a; Nego tvoio miloscſo, stero dávas SM 1747, 90; Milostso pa obejcse KŠ 1754, 67; Moremo Bo'zo miloscso nazáj iſzkati KŠ 1754, 192; Vſzákomi miloſcso KŠ 1771, A2a; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; vcsini z-menov tou milosco KM 1796, 27; naj dá miloſcso vſzejm BKM 1789, 8b; naj dá vſzem vecsno miloscso BRM 1823, IV; Vdáblam miloscso KAJ 1848, 5; Molitev za miloszcso TA 1848, 19; ſzvétoga Dühá podeli, po ſteroga miloſchi mi vörjemo TF 1715, 27; inu vu tvoioi miloſcsi nigdár nezdvoim SM 1747, 56; bogat bodoucſi vu ſzvojoj miloscsi KŠ 1754, 117; po miloſcsi ſzte tak zvelicsani KŠ 1771, 576; Boug je vu ſzvojoj miloſcsi KMK 1780, 10; ſzta bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; vu modrouszti, i miloscsi pred Bougom KOJ 1845, 3; i zmiloscsom ſzvojom vſzigdár prigleda náſz SM 1747, 84; ár ſzte pod miloscsov KŠ 1754, 116; Hválo dájem za váſz nad miloſcsov Bo'zov KŠ 1771, 490; ſz-tvojom Bo'sánſzkom miloscsom napuni KM 1783, 1; On je Zmiloscsom nazaucsi BKM 1789, 10; blagoszlovis z miloszcsov TA 1848, 5; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mír in mér -a m
1. stanje brez vojne: ona koteraſzo potreibna, kako mir TF 1715, 29; Mirá poglávnika BKM 1789, 17; pejnez za mira odküplenyé vösztrüczao KOJ 1848, 9; angel mira KAJ 1848, 4; ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Za mir szkrblivi poglavniki Europe AI 1875, kaz. br. 3; da Rim pri miri püsztécs, odned nazáj setuje v Büdino KOJ 1848, 6
2. stanje brez hrupa, vznemirjenj: Z ednim szi i vu miri lé'zem TA 1848, 4; kaj koli sto vorje, szamo naj namiri osztáne KOJ 1848, 84; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Tak zaſzpim vu tihom méri KŠ 1754, 270; Tam je mir BKM 1789, 115
3. stanje notranje ubranosti: vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ino nam dái tvoiega mira ABC 1725, A7a; mir mámo pri Bogi SM 1747, 17; i mir Bosji vſivati KŠ 1754, 16; Mir lidém dobro volo BKM 1789, 6; Radoſzt mir ſzodio BRM 1823, 4; ár vu nyegovom miri KOJ 1833, VII; onda me zmirom odpüſzti SM 1747, 58; Tákſi ſzo: mér düsne vejſzti KŠ 1754, 127; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; mér vám bojdi KŠ 1771, 261; kako gotovni te Evangelium toga méra goniti, (gláſziti) SM 1747, 27; nejga nikaksega méra v moji kosztáj KŠ 1754, 241; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; i proſzi ga ona, ſteraſzo kméri KŠ 1771, 221; da bi ti poznalo, i eſcse vu etom tvojem dnévi, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; da bi mi mér meli SM 1747, 12; Vſzákomi mér KŠ 1771, A2a; Da nám právi mér darüjes KM 1783, 75; Daj mér záto cslovik preklétoj gizdoſzti SŠ 1796, 41; od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; idi vu méri KŠ 1771, 117; Da nász Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; odisla ſzta zmérom od bratov k-Apoſtolm KŠ 1771, 390; nihájte zmérom té lidi KM 1796, 120; mladénczi Bojdite naméri SIZ 1807, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

miròven tudi méroven -vna -o prid. miren: kak mirovna bi bila szmrt KAJ 1870, 51; eſzi ſzlisi mirovno trplejnye KŠ 1754, 15; Mirovno trplênye BRM 1823, VII; Mirovno trplênye KAJ 1848, VII; Dai nam eden mirovni sitek ABC 1725, A7a; da nyim dá mirovni 'zitek KŠ 1754, 220; náj mámo mirovni pokoj KM 1783, 225; Stero, liki kotvo, de mámo i mirovno i trdno KŠ 1771, 680; Ka náſz na mirovno trplejnye nadigávati more KŠ 1771, 534; i ſzád prneſzéjo vmirovnom potrplejnyi KŠ 1771, 27; osznáj'zi me Zmodrousztyov, Zmirovnov trplivosztyov KŠ 1771, 247; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KOJ 1848, 4; jeli njagova mérovna hi'za 'ze vütro nede v-plameni AIP 1876, br. 11, 3; pod predgov je telikájše mérovna bila BJ 1886, 21
miròvni -a -o mirni: Blá'zeni ſzo ti mirovni KŠ 1771, 14; Blá'seni, ti mirovni KMK 1780, 97; i prôti mirovnim na zemli jálne recsi premislávajo TA 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mòčen -čna -o prid.
1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10
2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525
3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586
močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9
nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6
mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

moljeník -a m zagovornik: ino je ſzamo eden ſzreidbenik, i moljenik pri Oczi Bogi SM 1747, 35; mámo ednoga zagovornika (moglenika) pri Oczi SM 1747, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

napràviti -právim dov.
1. napraviti, omogočiti nastanek česa: Znicseſza kaj napraviti KŠ 1754, 93; ino tákse sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 9; ka ſzi me, liki ilojczo napravo KŠ 1754, 90; tejlo moje, ſtero ſzi z-zemlé napravo KM 1783, 5; on ga je zedne grüde napravo SM 1747, 3; ſzi je Auguſztus veliko bradou napravo KM 1790, 20
2. postaviti, zgraditi: ka ſzmo ti mogli czérkev napraviti KŠ 1771, 852; szi naprávijo csüdno meszto Benetke KOJ 1848, 4; i napravmo tri ſatore KŠ 1771, 199
3. pripraviti: ki naprávi pout tvojo pred tebom KŠ 1771, 103; i ſztanyé ſzi pri nyem naprávimo KŠ 1771, 315; Napravili ſzo nyemi záto tam vecsérjo KŠ 1771, 306
4. ustvariti: i naprávijo ſzi zſzvoje moucsi mislejnye KŠ 1771, 443; Boug je ete ſzvejt napravo KŠ 1754, 93; je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5b; Napravi me po etom nouvo ſztvorjenyé KŠ 1754, 236; napravi nám Bogé KŠ 1771, 362
5. spremeniti: Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; vi ſzte jo pa napravili na razbojnikov jamo KŠ 1771, 68
6. sestaviti, narediti: One razlocsne féle recsi, z-sterimi sze naprávi gucs KOJ 1833, 12
naprávleni -a -o napravljen, narejen: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Vecsérja pa, ár je vecsér.. naprávleno KŠ 1754, 200; csloveki, naj obſzlejdnyim naprávlenomi KŠ 1754, 94; dáo je z-zemlé naprávleno poſzoudo KM 1796, 48; v-Testamentomi naprávlenom KOJ 1848, 53; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; i vſze ſztvorjene, i naprávlene ſztvári KŠ 1754, 10; od pri nyej zbruncza naprávleni ſztebrov KŠ 1771, 601; i zkaménya naprávlene Bogé dicſili KM 1796, 80; Ali te náj viſesnyi vu zrokámi naprávleni czérkváj ne prebiva KŠ 1771, 362; pren. ka v-preminocsih letah naprávleni dug tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; vekivecsni plamén ie vám naprávlen vekke SM 1747, 84; mámo, hi'zo brezi rouk naprávleno KŠ 1771, 536; Nebéſza ſzo po recſi Goſzpodnovoi naprávlena SM 1747, 3; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; kaj ſzo vekivecsnoſzti z-Bo'zov ricsjouv naprávlene tak KŠ 1771, 690

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nèdotèknjeni -a -o prid. nedotaknjen: mámo pravico, stera je od nigda v-právdaj nedoteknyena, obarvana AIP 1876, br. 5, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

neháti -ám dov.
1. pustiti: ar ga neſcſe Bog brezi kastige nehati, steri godi nyegovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; náſz vcsi, ka mámo csiniti i ka neháti KŠ 1754, 6; Leihko vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; Ne nehá Goſzpoud brezi kaſtige onoga KŠ 1754, 21; Boug, ſteri váſz ne nehá (dopiſzti) ſzkü'závati viſſe premoucſi KŠ 1754, 174; tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; nà tom bojdte, da edno dejte ne neháte brezi ſtenyá BKM 1789, 6b; Jezus! Ne neháj me eti du'ze KŠ 1754, 275; Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; néháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; ali svojga pasa domá nehao AI 1878, 8; pren. ſzo ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej neháli KŠ 1754 (SM 1747), 3b
2. zapustiti: ne oſztávim te, ni ne nehám te KŠ 1754, 167; Sztrti düjh, koga ſzi ti neháo KŠ 1754, 254; Sztejm je nám példo neháo KŠ 1754, 108
3. opustiti: ſtero cslovik doprneſzé, ali to dobro nehá KŠ 1754, 72
4. prepustiti se, izročiti se komu: Jaſz na Bogá nehám, nai csini, kak zná SM 1747, 72; Tak nehám vſze na nyega SM 1747, 74; Jaſz na Bogá nehám, naj cſini BKM 1789, 165; grejsnika, gda ſze czilou na Kriſztuſa nehá i zapiſzti KŠ 1754, 78; Neháj na Goſzpodna tvojo pout KŠ 1754, 15; Dabi ſze té návuk .. nebi ga na nyé neháo KŠ 1754, 203
5. omagati: da vivu vaſsih miſzli trüdni nepoſztánete ino neneháte (nemenkáte) SM 1747, 28
nehávši -a -e ko je zapustil, dal: Kriſztus vám priliko nehávſzi, naj KŠ 1754, 107
neháni -a -o puščen, zapuščen: Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga KŠ 1754, 253; Dönok ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga BKM 1789, 198

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

néimi tudi néjmi tudi némi -a -o prid. nem: Teda je pripelan vragometen, ſzlejpi, i nejmi KŠ 1771, 39; Ár je nejma ſztvár bránila KŠ 1771, 720; po sterom sze lidjé od nejme sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; ſteri dá kermo neimoi ſivini TF 1715, 47; ſteri dá kermo neimoi ſivini ABC 1725, A6a; Nejmoga vragá zgánya KŠ 1771, 205; csi ſze znejmov 'zivinov, zgodi KŠ 1754, 42; majoucsi ſzebom nejme KŠ 1771, 52; z-sterimi návado mámo nejme sztvári oherkati KOJ 1833, 114; ſztimi neimimi jünczi navküpe TF 1715, 4; nad vszakojacskimi bete'snimi nejmimi KOJ 1914, 106; ſteri je nejmi vu ſzvojem deli KŠ 1754, 55; Jeli szte nêmi, ka nescsete gúcsati TA 1848, 46; pren. liki te nejmi bolvan lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; knejmim bolvanom kak ſzte pelani KŠ 1771, 514
néjmi -a -o sam. nemi: gucsao je te nejmi KŠ 1771, 30; On je za nevolne nejme i glühe soulo nasztavo KOJ 1914, 122

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nènasléden -dna -o prid. nesledljiv: Právde tvoje szvéte pôti Za nenaszledne mámo KAJ 1848, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nèokòrnost -i ž nepokornost: I gotovo mámo zadomeſcsávanye prouti vſzoj neokornoſzti KŠ 1771, 545; Ár liki ſzo po neokornoſzti ednoga csloveka grejsniczke poſztanoli vnougi KŠ 1771, 458

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nèpremènjeni -a -o prid. nespremenljiv: Naj po dvoujem nepremenyenom deli mocsno obeſzeljé mámo KŠ 1771, 680

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nèvidóuči -a -e prid. neviden: I bio je tri dni nevidoucsi KŠ 1771, 368; i on ſze je nevidoucsi napravo pred nyima KŠ 1771, 265; Tá nevidoucsa Bo'za, tou je, vekivecsna nyegova zmo'znoſzt KŠ 1754, 89; Szveſztvo, vkom ſze nám nyegovo nevidoucse nebeſzko dugoványe dáva KŠ 1754, 184; Liki krſzt ſztoji znevidoucsega nebeſzkoga Dühá KŠ 1754, 186; Ki je kejp nevidoucsega Bogá KŠ 1771, 604; vſzi mámo ednoga nevidoucsega Ocso KM 1790, 32; Jeli má Sz. Mati Czérkev i nevidoucso glávo KMK 1780, 20; Zvidoucſim talom, ali znevidoucſim je povſzédig KŠ 1754, 112; Liki te nevidoucse kotrige ſze zovéjo KŠ 1754, 131; Vari od vidoucſi, i nevidoucſi nepriátelov KM 1783, 65; Te nevidoucse kotrige li ſzám Boug zná KŠ 1754, 130; je Boug zne'zivoucſimi vidoucſimi i nevidoucſimi ſztvármi napuno KŠ 1754, 93
nèvidóuči -a -e sam.
1. nevideči: na ſzoudbo ſzam jaſz ne ete ſzvejt priſao, naj ti nevidoucsi vidijo KŠ 1771, 299
2. nevidni: Vöra je onih .. kazalo ti nevidoucſi KŠ 1754, 77; Ár mi ne glédamo ta vidoucsa, nego ta nevidoucsa KŠ 1771, 536

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nèzgovòren -rna -o prid. neizrečen, izreden: i nej prejdti nezgovorna dreszélnoszt KM 1783, 287; Oh nezgovorna miloſcsa predrága BKM 1789, 78; kaſzi ti mené ſztvoje nezgovorne dobroute obarvau TF 1715, 45; kai ſzi ti mené ſztvoie nezgovorne dobrote obarval ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje nezgovorne miloſcſe obaruval SM 1747, 47; ár je nyim Boug ſzvoje nezgovorne miloscse vcsene lidi dáo KŠ 1754, 3b; Sztvoje nezgovorne velike miloſcse csákam BKM 1789, 162; Kráo nezgovorne zmo'snoſzti SŠ 1796, 47; Hválo ti dájemo za tvojo veliko i nezgovorno miloſcso KŠ 1771, 828; Proſzim te za ono nezgovorno 'saloſzt KM 1783, 81; idem Vnezgovorno diko BKM 1789, 403; idem Vnezgovorno diko SŠ 1796, 6; Napoleon vu szvojoj nezgovornoj viszikoszti miszlécs KOJ 1848, 119; ali te Düjh ſze moli za náſz, znezgovornim zdihávanyem KŠ 1754, 182; da on nasse Duse obaruie od zla, od nezgovorni mok da oſzlobodi SM 1747, 84; kágdaſze mámo mi nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; zangyelmi ſzpejva nezgovorne peſzmi KŠ 1754, 273; Da bodem Szpejvo Lejpe nezgovorne peſzmi BKM 1789, 438

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nìkaj2 in nìka nìčesa nedol. zaim. nič: ſzveczka pak vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; Ar vu nyih veszti nikai neiga ſztanovitoga ABC 1725, A7b; Vu meni nikai dobra nei SM 1747, 67; tak prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ſterikoli priſzégne na czérkev, tiſzto je nikaj KŠ 1771, 77; Nikaj vász od nyega Ne vtrgne BKM 1789, 11; Pokedob pa soula nikaj nevalá KOJ 1845, 8; Li zdâ mi naj nika nede KAJ 1870, 81; Vnogih mesztaj nikaj de'zd'za ne bilo AI 1875, kaz. br. 81; Geto je Boug kháosz ſztvouro znicseſza KŠ 1754, 93; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; naj bi ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; K-nicsemi ſzo ma dela SŠ 1796, 135; Nej szo oni k nicsemi TA 1848, 10; Ona [krava] je krotka nicsemi neskôdi KAJ 1870, 77; Nikaj dobroga, nego veliko Bosjo ſzerditoſzt (ſzi zaſzlüſo) TF 1715, 37; Ne poselei ni nikai ka ie nyegovo ABC 1725, A4b; Da nad menom Vrag nikai obláſzti ne vzeme SM 1747, 65; i brezi prilik je nyim nikaj nej gucsao KŠ 1771, 45; ka Cslovik brezi miloſcse nikaj nemre csiniti KMK 1780, 6; Niscse bátrivnejse ne mira od onoga, ka nika nema KM 1783, 200; Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Nika je pa nej vido cslovik v-onoj Czérkvi KM 1796, 66; Nikaj vu tom neznas ako dnesz preminés SŠ 1796, 10; Kak ſztojite pred nyim, Da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemam nika lasztivnoga KAJ 1848, 233; Ti i vsza ednôk v-nicsesz pogrozis KAJ 1848, 12; Szillaba je eden ali vecs glászov vküp, csi eto nikaj ne znamenüje AIN 1876, 7; nego dobiti szo nikaj ne mogli AI 1875, kaz. br. 3; Svojoj materi je pa nejvüpao nikaj od toga ovaditi BJ 1886, 9; Athenasánczi pa vnikom drügom vrejmeni tak ne trosijo, liki vu zgovárjanyi KŠ 1771, 396; ne skoudijo mi vnikom BKM 1789, 4; zádnyi v-nicsem bidti nescse KAJ 1870, 18; Hlápczi naj znikim ne vkanyüjo KŠ 1754, 49; O, kak oni hitro z nicseszom posztánejo TA 1848, 58; (ſegé právde) 'Zidovſzkomi národi dáne i po Kriſztusi na nikoj ſzprávlene KŠ 1754, 6; da ſze vidi, liki da bi právdo ſteo na nikoj ſzpraviti po vöri KŠ 1771, 440; Goszpod na nikoj szprávi tanács poganov TA 1848, 25; greha mocs Je 'ze na nika szprávlena KAJ 1848, 113; Csi je vſzrczi za nikoj mámo KŠ 1754, 32; i te drüge ſzo za nikoj meli KŠ 1771, 231; Herodes ga pa za nikoj preſtimavſi i oſzpotavſi KŠ 1771, 250; i vſzi, ki ſzo ſze knyemi privrgli, ſzo raztepeni i vcsinyeni ſzo na nikoj KŠ 1771, 356; Ar nanikoj pride vſzáki tou dobro zná SŠ 1796, 31; Ona [duša] na nikâ ne pride BRM 1823, 70; nas ország na nikoj pride AI 1875, br. 1, 1; Kak li Bog scsé I na nika poſztánete BKM 1789, 441; Ino té kvár düse tvoje ti zdaj za nikoj dr'sis KM 1783, 288; Oh ti k-nicsemi valon preminoucsa zobſztojnoſzt SIZ 1807, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

njègov -a -o svoj. zaim.
1. njegov, izraža svojino bitja, osebe ali stvari: nyagov AIN 1876, 34; i bej'sao je 's-nyim i nyegov kony KM 1790, 18; obráz nyegov gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; i špikasti njegov nos ne samo dobro vohalo AI 1878, 10; ino nyegovo králeſztvo knám priti bránio TF 1715, 28; Ne poſelei ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; naſſega bliſnyega, ali ſivincseta nyegovoga od nyega ne odtühili TF 1715, 17; vö je vr'ze i 'znyegovoga trbüha je vö zgoni KŠ 1754, 51; kako i ſnyegovoga ſzvétoga Teila SM 1747, 39; Csüti dás nyegov glász KAJ 1848, 5; na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; nyegovo hi'so je povéksao SIZ 1807, 4; ka ſzo nyegovo tejlo kſzebi doubili KŠ 1771, 101; Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; Nyegovo mrtvo tejlo ſzlüſio nyemi vu nyegovom Templomi SM 1747, 31; tam ſzidi na deſzniczi nyegovoi TF 1715, 22; mámo mi Odküplenye po nygovoi kervi SM 1747, 21; vnyegovom ſzerczi ſzvéti Duh zdisse SM 1747, 82; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; Sz. Düjh, ka ſze nyegovi vüſzt Düjh zové KŠ 1754, 123; vsza szo rôk nyegovi delo KAJ 1848, 6; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove Kriſztusa KŠ 1754, 131; Duso preporácsaj v-nyeg’ve roké SŠ 1796, 11; Zide vám zdrávje pod perotájh nyegovi SŠ 1796, 23
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi: Nyegov czio je pokázati, ka je KŠ 1771, 102; I vo je ziſao gláſz nyegov vu vſzo Sirio KŠ 1771, 12; Nyegov be'zaj je od Ocsé Do pekla BKM 1789, 20; Toje nyegova vola TF 1715, 28; ino nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; ino nyegova vöra opomina KŠ 1754, 41; Jeli sze je vsza nyegva miloszcsa zmenkala TA 1848, 61; Rú'zna je tu nyegva hodba KAJ 1848, 105; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; Ka nam valá nyegvo trplejnye BKM 1789, 259; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8; Odkud znás .. Snyegovoga ſzvétoga Evangelioma TF 1715, 39; nyegova iména zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati KŠ 1771, 3 (B2a); naj sze i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; ka je 'znyegove rejcſi nasztavleni KŠ 1754, 7a; Ár je dobro nyegovomi iméni popejvati BKM 1789, 8; Na nyegovo priſeſzno Diko SM 1747, 37; ali nyegovo moucs zataijo KŠ 1754, 20; Recs nyegovo bogajte BRM 1823, 8; stero je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4; tudi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; vſze nyegovo preſztoplenyé na dobro tolmacſili TF 1715, 16; nyegovo ſzrecso naprej pomága SIZ 1807, 7; To zmo'znoſzt nyegovo szká'ze BRM 1823, 10; Dabi mi vnyegovom králeſztvi 'ziveli KŠ 1754, 119; ſzem vu nyegovom iméni okerſchen TF 1715, 10; ár vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi od nyega právi KŠ 1754, 16; sze naj po nyagovoj 'zeli delo oprávi AIN 1876, 63; 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; inoje ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Žnyegovov pomočjov je lehko vse BJ 1886, 3
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; nas odkupitel nyegov drági ſzin Bog SM 1747, 84; Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; I ozdravo je ſzluga nyegov KŠ 1771, 25; Nyegov brat je knyemi kricsao KM 1790, 20; kakti nyegov pomocsnik SIZ 1807, 10; nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Ne poſelei ni ſzlusbenicze nyegove TF 1715, 17; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Tebi Sini nyegovomi BRM 1823, 2; lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; proti Krisztusi nyegvomi TA 1848, 3; vzéo je to dejte, i mater nyegovo KŠ 1771, 8; uu ſzinki nyegovom jedinom TF 1715, 22; vorjem Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom SM 1747, 44; jedinom nyegovom Szini KMK 1780, 7; i naſse tüvárostvo nai bode z-Oczom, ino ſnyegovim ſzinom SM 1747, 19; zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; ino ſzmo nyegovi nepriátelje KŠ 1754, 37; priſztoupili ſzo knyemi vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 13; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; je on gucſo nyegovim ſzinkom BKM 1789, 17; je pa poroudo brate nyegove KŠ 1771, 5; od koga bole dománye nyegove KŠ 1771, 33; i po nyegovi Apoſztoláj po vſzem ſzvejti prejdgano KŠ 1754, 9b; Med drügimi nyegovimi vnükmi vrejden je ſzpominanya KM 1796, 10
4. izraža izhajanje od bitja ali stvari: drejvo dobro, i ſzád nyegov dober KŠ 1771, 40; i ſzpoberéjo ſzkráleſztva nyegovoga vſze ſzpáke KŠ 1771, 45; poganye morejo prêdti z zemlé nyegove TA 1848, 9; Tejlo pa nyegovoj materi zemli SŠ 1796, 6; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo KŠ 1771, 7; ino vnyegovom Orſzági TF 1715, 22; Hválte Goſzpodna nyegovi angyelje KŠ 1754, 94; kak ſzo nezgrüntane poti nyegove KŠ 1754, 88; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; ino pouleg nyegovi zapouvidi ravnajmo KŠ 1771, 68; vſteri je náj vecs csud nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; i nigdár ſze ne ſzpozábi 's-nyegovi dárov KM 1783, 4; bode zadovolnoſzt za nyegove grejhe SM 1747, 61; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; nyegove naj bougse ricsi preobrácsamo KŠ 1754, 56; rávne cſinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 9; i na nyegove áldove ſze je nej zgledno KM 1796, 8; i po nyegovi ranai ſzmo mi zvrácſeni SM 1747, 12; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; fticze ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; i vu vſzej krajinai nyegovi KŠ 1771, 8; ino pod nyegovimi perotami ABC 1725, A7a; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; Niki pred nyegovimi mecsi szpovújdejo KOJ 1848, 4
njègov -a -o sam. njegov: zná Goſzpoud, ſteri ſzo nyegovi KŠ 1754, 130; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.-M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje-Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nóuvi in nóvi -a -o prid.
1. nov, nedavno nastal, narejen: Varas je nôvi AIN 1876, 12; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; niszter nevé drugo pomôcs, kak dácso gorizdignoti i nôvi dug naréditi AI 1875, kaz. br. 2; I dao je vu vüszta moja nôvo peszem KAJ 1848, II; Niti ne vlejvajo nouvo vino vu ſztáro poſzoudo KŠ 1771, 29; Katanszko soulo v-nouvommeszti je vouscsila KOJ 1848, 11; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; za steri dú'znoſzti volo ſzebé ti nouvi hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; Novi mertüki leh'zési bodo v racsuni AI 1875, kaz. br. 6; Pri ſterih eto nájdes ali ſzo nouve [pesmi], ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; ſze ti nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, 11; nôve peszmene knige BRM 1823, I; Nôve knige cstenyá KAJ 1870, 3; Pri zdávanyi nôvi Hi'znikov BRM 1823, VIII; dobre knige .. Goszpon, ki szo szi vszáko leto nikelko nouvih priszkrbeli KOJ 1845, 5; Od nôvi mertükov AI 1875, kaz. br. 6; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1845, 6; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6
2. ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega: Ino vſzáki dén nouvi cslovik naprei priti TF 1715, 33; ete pehár je Nouvi Zákon vu mojoj krvi KŠ 1754, 202; geto je Nouvi Zákon na Siriánſzki jezik obrnyeni KŠ 1771, A5a; Nouvi Gráduvál BKM 1789, 1; Nôvi klafter sze od nyih za méter imenüvo AI 1875, kaz. br. 6; Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti BKM 1789, 3; kama ſzliſsio c) Nouvo porodjeinye SM 1747, 36; naj bodete nouvo tiſztou KŠ 1771, 498; dokecs nôvo racsunanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6; eto je pehár nouvoga Testamentoma KŠ 1754, 39; ze ſzame miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; i vſzi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Mámo tak Sztároga, kak nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; Sztároga, i Nouvoga Testamentoma szvéte histórie KM 1796, (1); Poleg právde vszákoga novoga szpráviscsa AI 1875, kaz. br. 1; Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; i dujh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Truber Nouvi Zákon vo dáo KŠ 1771, A6a; zdaj vete nouvi réd poſztávlene nahájajo BKM 1789, 1; pri odebéranyi nouvoga Skolnika priporácsam KOJ 1845, 5; dám vam ſzrczé nouvo KŠ 1754, 96; tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; Tak i vu Nouvom Zákoni je Kriſztus li dvej naſztavo KŠ 1754, 185; vu Nouvom Zákoni czejlo obdr'zao KŠ 1771, A2b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; ni ti nouvi vezdásnyi ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A3b; ka ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dao KŠ 1754, 5b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771
3. v zvezah: nouvi svetek celodnevno češčenje: Tiszti dén szo nasi Szlovenje szvetíli ino nyemi pravili “Nouvi szvétek” KOJ 1914, 151;
novo leto novo leto: Nôvoga leta peszmi KAJ 1848, V; Na nôvo leto BRM 1823, V; Po novom leti szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8
nóuvi -a -o sam. novi: prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ovo vſza ſzo nouva vcsinyena KŠ 1771, 537; ſteri vö mecse zkincsa ſzvojega nouva ino ſztára KŠ 1771, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

obèčanje tudi obečánje -a s obljuba: Kotera je ta reics i obecsánye TF 1715, 32; Boug, Ki nám je obecsanye BKM 1789, 7; Szpunyeno je obecsanye KAJ 1848, 106; V-Goripiszi vöpovêdano obecsanye dokoncsati AI 1875, kaz. br. 2; je Boug pouleg obecsanya obüdo zvelicsitela KŠ 1771, 382; Da vrejdni bodemo obecsanya Krisztuſſovoga KM 1783, 88; Proſzimo te pouleg tvega Poſzlühni náſz obecsanya BKM 1789, 293; náj szvojega obecsanya ne pozábi KOJ 1845, 90; koteri obecſányi Bosjemi vörjejo TF 1715, 32; prouti obecsanyi Bo'zemi KŠ 1771, 563; da vzemete obecsanye KŠ 1771, 690; Csákajo Kriſztus Iezusa obecſanye BKM 1789, 120; nyega potom obecſányi opomina TF 1715, 42; ſtera je prva zapovid vu obecsanyi KŠ 1771, 586; ár je ſztálen vu ſzvojem obecsanyi KM 1783, 191; V-obecsanyi neſztálen SŠ 1796, 113; Bátrivi náſz z-ſzvétim obecsanyom SŠ 1796, 21; ár szo neki kmete znali z pejnezi, z obetsanyom privábiti KOJ 1914, 131; Záto tákſa obecsanya da mámo KŠ 1771, 540

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

obèrkati -am nedov. nagovarjati, ogovarjati: tiszte recsi, z-sterimi návado mámo nejme sztvári oberkati, zvati, pogányati KOJ 1833, 114

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

obeseljávanje -a s razveselitev, tolažba: Ár radoſzti mámo doſzta i obeſzeljávanya KŠ 1771, 665; lidém gucsi na obeſzeljávanye KŠ 1771, 517; Ali to obládanye, Dá obeſzeljávanye BRM 1823, 347; Ki náſz obeſzeljáva vu vſzoj nevouli, da bi mi mogli obeſzeljávati po obeſzeljávanyi, ſzkim ſze i mi od Bogá obeſzeljávamo BRM 1823, 529

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

obeseljé -á s tolažba: Ocsa ſzmilenoſzti i Boug vſzega obeſzeljá KŠ 1771, 529; K-obeſzeljej ti vſzrczi 'zaloſztim BKM 1789, 245; csáka düsa moja veſzélo obeſzeljé tvoje miloscse KŠ 1754, 230; ár máte obeſzeljé vase KŠ 1771, 184; naj po trplivoſzti i obeſzeljej piſzma vüpanye mámo KŠ 1771, 481

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

oblák -a m
1. oblak: Nubes Oblák KMS 1780, A7; Oblák Felhö KM 1790, 92(a); zbrisem doli, kakti kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; ovo eden ſzvetli oblák obſzenczao je nyé KŠ 1771, 56; I ſzvekli oblák ga je, On nyih oucsi odvzéo BKM 1789, 110; gda vidite oblák zhájati od ſzuncsenoga záhoda KŠ 1771, 214; i vidili bodo ſziná cslovecsega pridoucsega na obláki nebeſzkom KŠ 1771, 81; Pride Bo'zi ſzin vu ſzvetlom obláki BKM 1789, 436; kaj ſzo ocsáki naſi vſzi pod oblákom bili KŠ 1771, 508; obláczke brezi vodé KŠ 1771, 759; kcsaſzi ſze 'znyimi vneſzémo vu obláke KŠ 1771, 621; I vidili bodte ſziná cslovecsega pridoucsega zoblákmi nebeſzkimi KŠ 1771, 150; ár zmeglami, Ti ládas ſzám zoblákmi BRM 1823, 341; Szunce je za oblákmi zacsülo KAJ 1870, 24
2. velika skupina česa: geto tákſi oblák ſzvedokov okoli ſzébe mámo KŠ 1771, 694; Z-etaksim tálom sze je vszelé vecs oblákov resüvala nyegova pamet KOJ 1845, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

oblǜba -e ž obljuba: Eſzi ſzlisi i oblüba (votum) KŠ 1754, 18; Naſztávlanya i Oblübe rejcs KŠ 1754, 187; Ako bi pa gda kerſztno moja obecsanye ali oblübo mojo prelomo SM 1747, 52; Goſzpoud ne odláſa to oblübo SM 1747, 8; Ka má za oblübo tá zapovid KŠ 1754, 64; mámo ſtiri mo'zé, ki májo oblübo na ſzebi KŠ 1771, 408; Vzeo ga je vobrámbo, I ſzpuno je oblübo BKM 1789, 17; Obecsao je i obdr'sao je ſzvojo oblübo KM 1790, 58; hi'sniczke ſzebi mitmá ocsiveſzno oblübo csinijo SIZ 1807, 9; je ednoga nyihovih vojov vlouvo, ino nyim ga nej ovak vödáo, kak na oblubo KOJ 1848, 8; csi je pa kaj ſzfalilo vu etoj mojoj oblübi KM 1783, 151; Ako szi ſztálen ti Vu tvojoj oblübi BKM 1789, 261; Djánye k-právdi 'zitka meri, I v-oblübi mocsno sztoj KAJ 1848, 176; zmocsnov oblübov, ka Bogá vecskrát ne zbantüjemo KMK 1780, 71; Steri tou vörjejo, ka ricsi i oblübe Bo'ze obejcsajo KŠ 1754, 189; moremo i vſze vcsinyene dobre oblübe ponoviti KMK 1780, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

obóuji tudi obóji -a -e vrst. zaim. oboj: Nehájte, naj vküp raſzté obouje do 'zétve KŠ 1771, 44; i na oboujega zdr'závanye opominanye KŠ 1771, 634; i tou obouje prepovidáva KŠ 1754, 19; Farizeuske pa obouje ſzvedocsijo KŠ 1771, 414; Dáo je obouje nazoucsi bodoucsim KMK 1780, 51; Vogrszkiország csi sze scsé obogatiti, tô obôje more vcsiniti AIP 1876, br. 2, 3; tak ſztejm oboujim moremo krſztiti KŠ 1754, 186; ino szo pod oboujoj podobi pricsescsávali KOJ 1848, 52; po nyem mámo prihodbo obouji k-Ocsi KŠ 1771, 577; tejla bodo obouji pa zmo'zna, duhovnai nemrtelna KŠ 1754, 140; obouji Roditelje bi szvojo deczo pohodili KOJ 1833, XVI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

odréjšanje -a s odrešenje: Vu Kriſztuſi mámo odrejſanye po krvi nyegovoj KŠ 1754, 116; Ali ka dá cslovik na odreiſanye za düſo ſzvojo KŠ 1771, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

odtìrati -am dov. odgnati, pregnati: tiszte recsi, z-sterimi návado mámo nejme sztvári odtirati KOJ 1833, 114; csi z etim me je mogocsno bilô vnôgim blôdnoszt odtirati AI 1875, br. 2, 4; Greh cſinécse odürjávas, Od ſzébe dalecs nyé odtiras BKM 1789, 8b; Vért szlü'zbenika szlobodno vcsaszi odtira AIP 1876, br. 1, 3
odtìrani -a -o pregnan: kralica z-országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szin te odtirane kralice na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

òkoli tudi okóuli predl. z rod.
1. okoli, za izražanje položaja v krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; nai on ſzám okoli ſzébe poglédne SM 1747, 42; naj okouli ſzébe poglédne KŠ 1754, 213; da ſzam od Jeru'zálema i okouli notri do Illyriuma napuno KŠ 1771, 483; remeni pojáſz okouli ledevjouv KŠ 1771, 9; je vö ſou knyemi .. vſze okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; ſtera ſze okoli náſz godijo KŠ 1771, 588; med lüſztvom, ſtero okoli ſzuncsenoga gori hoda 'zivé KŠ 1771, A5a; naj bi priátela mogao meti okouli ſzébe SIZ 1807, 7; Okouli jaſzlaj ſze ti nanizimo BKM 1789, 37; szo okoli szébe sztráh delali KOJ 1848, 6; Edna mühica je zmirom okôli gorécse szvêcse lêtala KAJ 1870, 8; rép, šteroga okoli vej ovijajo AI 1878, 7; te sze okôlig od grajanya na 1 ½ meter ozdalecsino pôt naprávi AIP 1876, br. 10, 8; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2
2. z izrazom količine za izražanje približnosti: Okouli edenájſzete vöre pa vo idoucsi KŠ 1771, 64; Okoli pou noucsi pa KŠ 1771, 393; Okoli onoga vrejmena je pa vrgao Herodes krao roké KŠ 1771, 378; Zgoudilo ſze je pa okoli tiſztoga hipa KŠ 1771, 555; i náj menye ednouk okoli Vüzma Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Záto csákajmo Okolpolnocsi na nágli hitro nyegovo oznanye BKM 1789, 395
3. o: nego blázni okouli ſzpitávanya i rejcsne vojne KŠ 1771, 642; i rátavſi je na ona, ſtera ſzo okoli Jezuſa KŠ 1771, 429; Okoli mislejnya ſzi premislávaj KM 1783, 146
4. za: szo sze pa zahválili za vcsenyé i trud okoli szvoje deczé KOJ 1845; ſzkrbis ſze i paſcsic ſze okoli vnouga KŠ 1771, 205
5. pri: Pa mlájsi domá okoli goszpodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

òn òna òno kaz. zaim. tisti: Vſzáki on cslovik ſteri goder vorje TF 1715, 10; ar ti ſzi on Bog, kteri meni pomága SM 1747, 93; Jaſz ſzam jaſz on grejsnik, ki ſzam tebé razdréſzelo KMK 1780, 106; Reics je bila pri Bogi, i Bog je bila ona Reics SM 1747, 11; moremo ſze ſzpominati zonoga, na kteroie on náz vucſo KŠ 1754, 40; naj krüh jej, i eſcse onoga z-nerodne zemlé KM 1796, 7; da bode priſzpodobno pouleg one moucſi, ſz-ſterov KŠ 1754, 140; Ne dái poginoti onomi, ko ſziti ſzám formáluval SM 1747, 59; steri ſze pa vu Goſzpodni vüpa, onoga dobrouta okouli vzeme SM 1747, 96; i pihali ſzo votrovje, i ſzpadnoli ſzo konoj hi'zi KŠ 1771, 23; On je vſze ono, ſtero dobro ſzmo zamüdili plácsao KŠ 1754, 115; Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje ono, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; Boug i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1796, 6; da bi sze moglo i od Vogrszke Králevcsine veleti ono, stero je Boug pravo KOJ 1833, VI; Bila je pa Szobotta vu onom dnévi KŠ 1771, 279; Jeli ſzta oſztanola vu onom ſzrecsnom ſztáliſſi KM 1796, 6; Nas Goſzpon Jesus Kriſtus vu onoi Nocſi, vu kteroi SM 1747, 39; Mámo exempláre glihne zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b; Steri szo ti glaszniczke? Oni szo, steri sze morejo zgovárjati KOJ 1833, 2; Vſza ona koteraſzo ſitki potreibna TF 1715, 29; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Z-ete 'ſenidve ſzo zisli oni viſzikoga zráſztva KM 1796, 10; Ktere ſzo one reicſi SM 1747, 39; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; Ona, ſtera Katolitsánſzki krſztsenik more vörvati, zdr'sávajo ſze KMK 1780, 6; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih, koteri mené lübijo TF 1715, 18; kai dare ona od dühovnoga dugoványa ſché premislávati TF 1715, 3; pokoleinya onih, ki mené lubio ABC 1725, A4b; Steromi je nej potrejbno vſzáki dén, liki onim visesnyim popom KŠ 1754, 103; Ocsa vas, ſterije vu nebéſzaj, dá dobra onim, ki ga proſzijo KŠ 1771, 22; Jaj vszêm onim, ki v-tebi dvojijo KAJ 1848, 10; dabi on, one, kteri ſzo pod Právdov bili, odküpo SM 1747, 10; ino bode kastigal (maſzhoval) one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé KŠ 1754, 139; Lázar je pa eden bio zoni, ki ſzo vküp doli ſzeli KŠ 1771, 306; Onih düſe ſze oſzoudijo vu Purgatorium KMK 1780, 99; Zdármi napuni one, Ki nyega proſzijo BKM 1789, 11; nego ſze raduje Bogh vu onih, koteri ſze nyega boyo ABC 1725, A6a; Vu oni dnévi, da bi jáko vnogo lüſztva bilou KŠ 1771, 125; ino radi vcſinimo zonimi, koteriſzo proti nám pregreiſili TF 1715, 30; steri kastigam nad onimi, ki mené odürjávajo ABC 1725, A4b; I, csi ſto kaj kraj vzeme od rejcsi i zonoga, ſtera ſzo piſzana KŠ 1771, 808; Zbrojávajte piſzma i ona ſzo, ſtera ſzvedocsijo od méne KŠ 1771, 281; ſzo potrdili, ka ſzo vſza ona iſztinſzka, ſtera ſzo predgali KM 1796, 131; i vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 451; Naj ona, dá nám, ſtera ſzo na telovno 'sivlejnye naſſe potrejbna KMK 1780, 29; i ona lübiti, ſtera hitro preminéjo KM 1783, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ostàviti ostávim dov.
1. zapustiti, narediti, da kdo kaj dobi: i vſza oſztaviti naſſa drügim bomo mogli SM 1747, 72; I tou nam v-piſzmi oſztávi SŠ 1796, 17; Kaj ſzi palacse Oſztavo tá BKM 1789, 2; mi ſzmo vſza oſztavili KŠ 1771, 63; pren. Tejlo i Krv, ſtero ſzi nám oſztavo KM 1783; duhá je on z-plaſcsom vrét oſztavo Elizeuſſi KM 1790, 77; I angyele, ki ſzo oſztavili ſzvoje prebiváliſcse KŠ 1771, 758
2. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: kak zlo i britko je oſztaviti Goſzpodna Bogá KŠ 1754, 75; ne oſztávim te KŠ 1754, 167; vpotrebi me ne oſztavis SM 1747, 65; ár neosztávis oni, ki iscsejo tebé TA 1848, 7; Boug náſz ne oſztavi nigdár SM 1747, 80; Za toga volo oſztávi cslovik ocso ſzvojega i mater ſzvojo KŠ 1771, 585; Bog ne oſztavi naſz SM 1747, 85; liki bi jo tá oſztavo KŠ 1771, 444; Záto ſzam ſzvejt oſztavo SŠ 1796, 4; Boug moj, zakaj ſzi me oſztavo KŠ 1771, 95; Ar me je Demas oſztavo KŠ 1771, 652; pren. moja moucs me je osztavila KŠ 1754, 241; Niki ſzo lepo példo oſztavili KM 1796, 83
3. postaviti: Ádama je Vparadi'zom osztavo BKM 1789, 13
4. opustiti: naj mámo oſztaviti, ka ſze prepovidáva KMK 1780, 46; Zakaj ne oſztávis veliko csalárnoſzt SŠ 1796, 9; On osztávi odurno pôt kmicze KAJ 1848, 9; Oſztavi ſzve grejhe SŠ 1796, 10; naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; Hude grejhe oſztavmo BKM 1789, 19; taki je oſztavo delo KM 1790, 74
ostàviti se ostávim se zanemariti se: Nigdár ſze ne oſztávim BRM 1823, 10
ostàvivši -a -e ko je zapustil: I oſztavivſi Názareth idoucsi je prebivao KŠ 1771, 12; nego Stevan sziná osztávivsi je mro KOJ 1848, 25; Osztavivsi zla pôt nôro KAJ 1870, 83; da grejhe oſztavivſi praviczi 'zivimo KŠ 1771, 708
ostávleni -a -o zapuščen: Jezus od Vucsenikov osztávleni KM 1783, 72; Osztávlen i pozáblen, Szem v-vüpanyi pomenkávao KAJ 1848, 220; Ka sze je zgledno na molitev osztávlenoga TA 1848, 82; ali nej szem vido toga pravicsnoga osztávlenoga TA 1848, 30; Od ludi osztávleno KAJ 1870, 19; Mi pa, bratje, oſztávleni od váſz, ſzmo ſze paſcsili KŠ 1771, 617; Ali ni szirotice szo nêcelô osztávlene KAJ 1870, 52
ostávleni -a -o sam. zapuščeni: Oſztávlenim boj Ocsa BKM 1789, 49; Oſztávlenim boj Ocsa BRM 1823, 37

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

òtec òca m
1. oče: Otecz, Reics TF 1715, 38; Poſtu Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega SM 1747, 45; Poznamo oczo, matere BKM 1789, 431
2. nebeški oče, Bog: Otecz nas drági nebeszki ABC 1725, A6a; Daſze dicsi vNébi Otecz Goſzpodin Bog SM 1747, 84; Dika ti bojdi Otecz, Goſzpon Boug BKM 1789, 144; Hodte kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; Zádav pri náſz tvega Ocza BKM 1789, 4; Nyegova velika lübezen kſzvojemi oczi TF 1715, 41; Hvala boidi Bogi Oczi SM 1747, 90; Boidi Dika Oczu ſzinu SM 1747, 81; Dájmo hválo Oczi BKM 1789, 101; Ocza i ſzina dobre lubezni SM 1747, 82; vöro zkoterov vörjemo uu Oczi TF 1715, 20; Iasz vöriem vu ednom Boghi Oczi ABC 1725, A5a; mámo zagovornika pri Oczi SM 1747, 14; Jaſz vörjem vu ednom Bogi Oczi SM 1747, 44; má greihe pred Dühovnim oczom vadlüvati TF 1715, 35; naſe tüváristvo nai bode z-Oczom SM 1747, 19; Komi boj dika i zOczom BKM 1789, 22; mámo proſziti, kako ſzvoje dráge ocse TF 1715, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

písmo -a s
1. pisno sporočilo: Pozdravlánye zmojov rokouv Pavlovov piſzmo KŠ 1771, 526; od krála orszácskoj szpráviscsi poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; Szpráviscse pôleg králeszkoga piszma AI 1875, kaz. br. 2; Ki nescse na szedsztvo pridti, more sze vpiszmi zglásziti AI 1875, kaz. br. 3; püspöki od krála pozvánim piszmom szedijo AI 1875, kaz. br. 1
2. knjiga, tisk: Zrok, csi gli bi zvrejdnim tálom mogao biti zmenkanye Szlovenſzkoga dusevnoga piſzma KŠ 1754, 3a; Teda mi zámaz nasztáne na piszmi KAJ 1870, 7
3. rokopis: peszmi, stere szo 'szti sztári piszem vküp pobráne SŠ 1796, 1; Mámo exempláre glihne zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b
4. navadno v zvezi sveto pismo sveto pismo ali njegov del: kako od toga piſzmo ſzvedocſi TF 1715, 41; kako piſzmo ſzvedocsi SM 1747, 14; Na tejlo gledoucs pa ſz. piſzmo ká'ze KŠ 1754, 148; Ár ſzo eta vcsinyena, naj ſze piſzmo ſzpuni KŠ 1771, 331; Vu tejli je priſo Szvéto piſzmo ſzvedocſi BKM 1789, 18; Ka dáva pred náſz Szvéto Piſzmo KM 1796, 9; 'Sena, naj ne goſzpodüje nad mo'som, veli piſzmo SIZ 1807, 10; zSzvétoga piſzma ino nai pervlé zkerſzta TF 1715, 38; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Káksi návuk zdr'závajo czejloga Sz. Piſzma knige KŠ 1754, 5; Czio piſzma je nyé vu vöri potrditi KŠ 1771, 590; ſzvétoga ſzkrovnoſzti Piſzma vö nazvejſzti BKM 1789, 17; Szvétoga Piszma História KM 1796, 3; Ete recsi ſzvétoga piſzma dávajo SIZ 1807, 7; (pouleg szvedocsánsztva Sz. Piszma) cslovek záto 'sivé KOJ 1833, IX; ino nai vörie piſzmi SM 1747, 42; opominanye, ali nej prouti ſz. piſzmi KŠ 1754, 188; ſzo nej ne mougli skouditi cſiſztoucſi Nouvoga Zákona piſzmi KŠ 1771, A3a; kaibi ſzvéto piſzmo teim razumneiſim tálom mogli razmeti TF 1715, 48; gde i gda je tou ſzkrovnoſzt Ivan vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Gde je tou vſzvétom piſzmi popiſzano TF 1715, 34; reics Bosja, stera je vu ſzvétom piſzmi SM 1747, 36; Od toga nikse zapouvidi vu ſz. piſzmi nejmamo KŠ 1754, 211; Záto i vpiſzmi ſztoji KŠ 1771, 706; Bo'se, ki nász po Piszmi ſz. Prorokov opominas KM 1783, 109; Kakje ſztoga dávno zricsmi, Amos proroküvo vpiſzmi BKM 1789; Kájnov odvejtek ſze zové za ſzini cslovecse vu ſzvétom piſzmi KM 1796, 10; Kakda bi ſze pa ſzpunila piſzma KŠ 1771, 90; kakda zná ete piſzma, geto ſze je nej vcsio KŠ 1771, 288; vu ſzvoji Prorokov i Apoſtolov piſzmaj gucsécsega Bogá razmijo KŠ 1771, A7a; je priſao vu Efezus, zmo'zen bodoucsi vu piſzmaj KŠ 1771, 399

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pítvina -e ž pijača: Potus Pitvina KMS 1780, A7b; Pitvina Ital KM 1790, 93a; Vſza ona koteraſzo potreibna, kako tou jeiſztvina ino pitvina TF 1715, 29; jeſzte i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Králeſztvo Bo'ze je nej jejſtvina i pitvina KŠ 1754, 160; Ár je Králeſztvo Bo'ze nej jejſztvina i pitvina KŠ 1771, 480; Ti ſzi toga 'zitka práva pitvina BKM 1789, 80; pitvine on mi csemérne nedá SM 1747, 75; Káksi haſzek mámo ſzté pitvine KŠ 1754, 206; nám greiſnikom kjeiſztvini ino kpitvini TF 1715, 43; Szpravoje nám krv kpitvini vu vini KŠ 1754, 257; jeiſztvino ino pitvino dáva TF 1715, 21; csi je li na jejſztvino i pitvino vzemes KŠ 1754, 204; I vſzi ſzo edno dühovno pitvino pili KŠ 1771, 508; Boga nam dáva hrano ino pitvino BJ 1886, 8; Kotere recſi ſzo pri Telovnoj jeiſztvini ino pitvini grund TF 1715, 44; Mertücslivo 'zivlejnye vu jejſztvini, pitvini KŠ 1754, 211; Naj váſz tak ſto ne ſzoudi vu jejſtvini i pitvini KŠ 1771, 607; kako tou zjeiſtvinov ino zpitvinov obiuno prigléda TF 1715, 21; ka ſzi ti mené zetov drágov jejſztvinov ino pitvinov napójo KŠ 1754, 237

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

po predl. z mest.
1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42
2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9
3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10
4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8
6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pogánjati -am nedov.
1. priganjati: K-med-sztavkom sze májo zracsúnati recsi, z-sterimi návado mámo nejme sztvári pogánjati KOJ 1833, 114; 'sivino, csi vozis, nepogányaj KOJ 1845, 103
2. delati, da pride kdo v določeno stanje, pospeševati, prizadevati si: da je nouva beltinszka fara dovoljena (1769) ka je nájbole proszo i poganyao Jerebicz Stevan, beltnszki zle'senik KOJ 1914, 153; ino je prouszto lüsztvo k nyihovoj bo'soj szlü'sbi z posztrasüvanyom poganyao KOJ 1914, 119; ino pápince k nyihovoj bo'soj szlü'sbi z mecsom poganyali KOJ 1914, 116
pogánjati se -am se poditi se: Táksa szvetloszt sze dá od vötra szem i tá pogányti KOJ 1845, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pográžati -am nedov. potapljati: Mámo tri vodé, med tejmi v ednoj bomo nouve gosztácse pográ'sali KOJ 1914, 137
pográžati se -am se pogrezati se, potapljati se: szláp sze je zd’ro, steri je na vodi veliko válovje pobüdo, tak da sze je csún pográ'zao KAJ 1870, 165; i napunili ſzo obej ládji tak, da bi ſze pográ'zale KŠ 1771, 179; pren. V-pokvarjenoszt Düsno sze je nesztanoma pográ'zao KAJ 1848, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pokládati -am nedov. imeti za kaj: kágdaſze mámo mi od naſſih greihov preſztrasiti, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

poštüvàti -ǘjem nedov.
1. spoštovati, častiti: dáj nám ſzkrovnoszt tvojega Tejla tak poſtüvati KM 1783; nagiba Krála dosztojno postüvati KOJ 1848, 117; Miloszt Od nyega má, ki nyega zná postüvati KAJ 1848, 10; Tisztelek, becsülök, postüjem -vati AIN 1876, 23; stere nyim je zemelszki goszpoud posztavo, postüvati KOJ 1914, 124; nego poſtüjem Ocso mojega KŠ 1771, 295; naj tebé ednoga Bogá postüjem KM 1783, 3; ſteri ſzvojega Otso i mater ne poſtüje KŠ 1754, 32; Ete krao poſtüje nyé BKM 1789, 11; Csi je vſzrczi za nikoj mámo, ne poſtüjemo KMK 1780, 31; Proſzimo váſz, bratje, da poſtüjete one KŠ 1754, 33; Krſztsanye poſtüjejo kejpe KMK 1780, 39; ki eto imé Jezuſſovo poſtüjejo KM 1783, 44; kejpove nikih szvécov, stere za Bougom trdno postüvajo domácsi lüdjé KOJ 1845, 38; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega SM 1747, 45; Postüj otso tvojega KŠ 1754, 29; Poſtüj ocso tvojega KŠ 1771, 586; Poſtüj ocso tvojega KM 1790, 36; nego je postüjmo KŠ 1754, 29; Jezusa Kriſztusa poſtüjmo BKM 1789, 57; naj nyega ſzpozna, poſtüje KMK 1780, 11; Naj mi naſſe roditele poſtüjemo KŠ 1754, 32; naj ga po pokornoſzti poſtüjemo KM 1790, 32; Naj Bogá poſtüjo KŠ 1754, 218; Naj vſzi poſtüjo Sziná KŠ 1771, 280; Naj ſze vszi nyega Bojijo, poſtüjo BKM 1789, 6; naj nyega poſtüjejo KMK 1780, 10; i csi ſto meni ſzlü'zi, poſtüvao ga bode Ocsa KŠ 1771, 308; Da bodemo Tvoje imé poſtüvali BKM 1789, 342; Vszi lidjé na zemli bo(do) te poſtüvali BKM 1789, 302; ino kaibi vſzáki Hiſesnoga Tüvariſſa lübo ino poſtüvao TF 1715, 15; nego kaibi nyé poſtüvali TF 1715, 15; Marie, stero szi ti rada postüvala KOJ 1845, 49; Károl je poſtüvao ſzvoje roditele KM 1790, 36; Maria, stero je on postüvao KOJ 1914, 106; Kakda je lüſztvo poſtüvalo Goſzpodna KM 1796, 104; Ki ſzo zvnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; Postüvao szam ga AI 1875, br. 2, 7
2. upoštevati, držati se: ki szvoje vadlüványe, Kak najdragsi kincs postüje KAJ 1848, 4; Ki rejcs mojo poſtüjete BKM 1789, 151; vadlüványe i vu vszem postüj KAJ 1848, 5; Ki je tvoj szvéti zákon Postüvao KAJ 1848, 140
poštüvàti se -ǘjem se spoštovati se, častiti se: naj ſze Bo'se imé poſzveti, i doſztojnim tálom ſze poſtüje KMK 1780, 40; naj nyega ſze doſztojno poſtüje SIZ 1807, 101; Vu ſz. hiſtvi bodoucſi, naj ſze lübijo, poſtüjo KŠ 1754, 220; Szvéti, steri sze po vszem krsztsánszkom szvejti postüjo KOJ 1845, 79; Eti od vſzáksega 'zelejs, naj ſze te poſtüje BKM 1789, 450; Toga sze nam daj prav postüvati KAJ 1848, 180; po preſztoplenyej právde Bogá ſze nepoſtüjes KŠ 1771, 451; csi ſze gli nigdár nepoſtüje ocsé ſzvojega KŠ 1771, 50; nego ſze postüje Goſzpodna Bogá vasſega KŠ 1754, 9; krála ſze poſtüjte KŠ 1771, 707; Angyeli naj ſze nyih lidjé poſtüjo KŠ 1754, 219; naſi telovni ocseve ſzo náſz kaſtigali, i poſtüvali ſzmo ſze ji KŠ 1771, 694
poštüvajóuči -a -e spoštujoč: Ete postüvajoucse recsi: Uram KOJ 1833, 121; ino Bogá lepse postüvajoucse katolicsansztvo poversti KOJ 1914, 153
poštüváni tudi poštǘvani -a -o spoštovan: Poſtüvani Küzmics Stevan BKM 1789, 3; v-nasoj fari szploh postüvan KOJ 1845, 127; Bojdi postüven vrácsitel AIP 1876, br. 1, 1; Poszouda poſtüvana KM 1783, 87; nasega Viſzoko postüvanoga Superintendensa BRM 1823, IV; Po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Postüvani scsitelje AI 1875, kaz. br. 1; “Prijátel”- a kázajôcsi broj z-etim pred postüvane scsitele sztôpi AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

poznàti pòznam nedov.
1. poznati: Krivicsno oſzoudiga, I poznati nemroga BKM 1789, 71; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Ja poznam ovczé moje KŠ 1754, 132; veliko jih pa poznam ki zdihávajo KOJ 1845, 7; poznam szveta sztvoritela KAJ 1848; stampane piszke tüdi dobro poznam KAJ 1870, 6; i Izrael ne pozna náſz KŠ 1754, 150; i niſcse ne pozna ſziná, nego Ocsa KŠ 1771, 37; vszákoga po iméni gorizapise, da ga bole pozna KOJ 1845, 7; [pes] tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Blá'zeni ſzmo, kaj poznamo, Szveta odküpitela BRM 1823, 7; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; Hrambo ne poznajo AI 1875, kaz. br. 3; i jasz bom pitao, da bom nyé porédi poznao KAJ 1870, 5; Što nebi pozno küpiče zemlé-krtovinjeke AI 1878, 10; Govorécsi: da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; Ár, da bi jo poznali, Goſzpouda té dike ne bi ráſzpili KŠ 1771, 493; Eto je te vecsni 'zitek, naj poznajo tebé ſzamoga KŠ 1754, 77; Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio, i onoga právdo, ſteroga ſzem nej poznao, dobro ſzem premetao KŠ 1754, 52; I teda nyim vadlüvao bodem, kaj ſzem váſz nigdár nej poznao KŠ 1771, 23; Vſzáki, ki grisi, ga je nej poznao KŠ 1771, 730; Liki ki ſzo me eſcse prvle zdávnya poznali KŠ 1771, 421
2. spoznati: dabi mi mogli nyegovo dobrouto poznati TF 1715, 28; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Szkoj moremo poznati, jeli je vgrejso KŠ 1754, 209; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Nyega dobro csinejnye poznajmo BKM 1789, 160; Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé, da bi ga ne poznala KŠ 1771, 255; i dáo nam je pamet, naj poznamo toga pravicsnoga KŠ 1754, 99; teliko vrejmena ſzam zvami, i nej ſzi me poznao KŠ 1771, 314; 'Znyihovoga ſzáda je poznate KŠ 1771, 22; Vetom poznajte Düh Bo'zi KŠ 1771, 732
3. spolno občevati: kakda bode tou, geto mo'zá ne poznam KŠ 1771, 163
poznàti se pòznam se spoznati se: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131
poznajóuči -a -e poznavajoč: Wladislav I. poznajoucsi Hunyadia vojnicsko csednoszt KOJ 1848, 56
pòznavši -a -e ko je spoznal: I poznavſi Petrov gláſz, od radoſzti je nej odprla vráta KŠ 1771, 379
poznáni -a -o
1. poznan, znan: kak verne Tvoje, Z-sterimi ſzem tü poznan bio BRM 1823, 25; Te sztári Peti je od vszêh lüdi poznan KAJ 1870, 55; od etoga czajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; Od sé püščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10; Poznana i hasnovita hižna stvár AI 1878, 24; Ešče so poznani plemeni AI 1878, 8
2. ki še ni spolno občevala: I nyé Devſztvo czejlo oſzta, Od mo'zá nej je poznana BKM 1789, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pravìčen -čna -o prid. pravičen: a ni eden cslovik pravicſen ne poſztáne TF 1715, 19; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; Vſzáki veren i pravicsen cslovik KŠ 1754, 138; Oh Jezus, ti pravicsni ágnecz KŠ 1754, 235; Ocsa pravicsni KŠ 1771, 324; Ár csi je Abrahám zdejl pravicsen vcsinyeni KŠ 1771, 454; Ka je Boug pravicsen Szodecz KMK 1780, 5; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Oſzoudi Boug pravicsen BKM 1789, 19; Ár je Goſzpôd pravicsen TA 1848, 9; ſzeje zamé na kriſnom drejvi preleijalo nego pravicſna nyegova kerv TF 1715, 40; i zapovid je ſzvéta i pravicsna KŠ 1771, 462; je pravicsno kriſtuſſevo Telou terpelo TF 1715, 40; Pravicsno 'zivlejnye ſz-ſzvojim iménom KŠ 1754, 21; ka je dobro i pravicsno dugoványe SIZ 1807, 10; Nei náz je Kriſtus zvelicſau za naſſega pravicsnoga dela volo TF 1715, 32; i ſzpravicsnoga vö ſzlü'zenyá ſzvéti Sakramentomov KŠ 1754, 131; idem ktomi pravicsnomi vrácsi KŠ 1754, 234; on ſzám pravicsnoga vcſini onoga, kteri je SM 1747, 17; mámo zagovoritela pravicsnoga KŠ 1754, 104; i publikánuske ſzo pravicsnoga pravili Bogá KŠ 1771, 189; racsuna, ſteri ſze od pravicsnoga racsuna loutſi KM 1796, 135; Tak glászijo vradoszti, – Vu vszem pravicsnoga – Mojega Goſzpodna BKM 1789, 7b; Ne ſzoudite pouleg videjnya, nego pravicsno ſzoudbo ſzoudite KŠ 1771, 289; i jeſzmo vtom pravicsnom vſzini nyegovom KŠ 1754, 99; pred pravicsnim ſzodczom bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; i vi vſze te ſzvoje z-pravicsnim trüdom hráni SIZ 1807, 10; pravicsni poſztánemo pred právdov Bosjov TF 1715, 24; Zdai ſe ſzmo mi pravicsni po vöri SM 1747, 17; Bilá ſzta pravicsna obá KŠ 1771, 161; delavczi te právde ſzo pravicsni pred Bogom KŠ 1771, 436; Ar ſzo iſztinſzke i pravicsne ſzoudbe nyegove KŠ 1771, 800; Naj Bogá pravicsne vucsitele proſzijo KŠ 1754, 218; Obdersi nám pravicsne pasztire ABC 1725, A6b; i náſz za pravicsne vö nazvejſzti KŠ 1754, 136; ka ſze je czilou i popolnoma za pravicsne pred Bogom dr'zimo KŠ 1771, 442
pravìčnejši -a -e pravičnejši: i te pravicsen naj bode eſcse pravicsnejſi KŠ 1771, 808; nai ſze Vöra vaſsa pravicſneiſsa, i drága naide SM 1747, 29
nájpravìčnejši -a -e najpravičnejši: ki ſzi náj pravicsnejsi vu tvojem obecsanyi KM 1790, 107
pravìčni -a -o sam. pravični: Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili KŠ 1754, 140; ár te pravicsen bode zvöre 'zivo KŠ 1771, 562; ſtera je prelijána na zemlo od krvi Ábelove toga pravicsnoga KŠ 1771, 78; ni greisniczi vu ſzpraviscsi ti pravicsni SM 1747, 92; Ti pravicsni cseſzt KŠ 1771, 474; ſtera ſzo poſtena, ſtera ſzo pravicsna, tá premislávajte KŠ 1771, 599; Ár ocsi Goſzpodnove ſzo nad pravicsnimi KŠ 1771, 709; nikaj nejmas ti zonim pravicsnim KŠ 1771, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pri predl. z mest.
1. pri, za izražanje bližine osebi ali kraju, kjer se kaj dogaja: tam ſzidi pri Bogi ocſi TF 1715, 22; nai ono pri náz ſzvéto boude TF 1715, 27; Ár ti szi pri meni ABC 1725, A8b; tam szedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; Ona je bila od potsétka pri Bogi SM 1747, 11; mér mámo pri Bougi KŠ 1754, 136; pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; I tou rejcs ſzo zdr'zali pri ſzebi KŠ 1771, 129; i vmiloſcsi pri Bougi KŠ 1771, 172; ár je brezi vöre nemogoucse prijétnomi biti pri Bougi KMK 1780, 5; Pri Stampari Sieſz Jó'zef Jánoſi KMS 1780, A; Pomocsnik je pri vász BKM 1789, 9; Pri tebi oſztánemo SŠ 1796, 5; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; Pomocsnik je pri váſz BRM 1823, 5; Pri nacsétki versusa KOJ 1833, 10; Nájde sze v-Körmendini pri Udvary Ferenci KOJ 1845, 1; Ár pri tebi poszvêt nahájamo KAJ 1848, 9; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; Pri pênezih je rávno tak bilo AIN 1876, 6; Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya BJ 1886, 7
2. za izražanje časa, ko se kaj dogaja: Ka ga je, gda je 'ze pri vrejmeni bio, ſzpiſzao KŠ 1771, 159; Mino je pri czájti SŠ 1796, 110; Pri zacsétki bo'ze slü'zbe BRM 1823, 1; Pannonszke dobroute szo pri etoj priliki ovohali KOJ 1848, 7; Na vécsar, pri hládi veszélo idejo domô KAJ 1870, 133; pri prvoj priliki edno szrno sztrélo AI 1875, kaz. br. 7; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; Pri dnévi se zadržáva v zemlinaj lüknjaj AI 1878, 10; Pri dolleganyi etak molimo BJ 1886, 7
3. za izražanje dejavnosti, udeležbe pri čem: zſterimi ſzo Bogá dicſili pri obcsinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; zroke, ſtere je meo Goſzpodin Boug pri naſztávlanyi ſzvétoga hiſtva SIZ 1807, 7; Imén i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV; steri bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Rim pri miri püsztécs, nazáj setüje KOJ 1848, 5; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; šteri so roditelom i deci pri deli na pomôč BJ 1886, 10
4. za izražanje kraja: je prebivao vKapernaumi v-tom pri mourji KŠ 1771, 12; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; V Europi se nájde samo, nájmre pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7; Henrik fticsar sze 'snyimi vküpvdári pri Merzeburgi KOJ 1848; pren. Tak kakoje mené návcſo, pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti na edenaiſzetom táli TF 1715, 25; kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; Pri Sz. Mátaji na 16. táli tak právi KŠ 1754, 193

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

prígliha -e ž
1. prispodoba: Da pa mámo rázlocsne dári, pouleg príglihe vöre naj bo KŠ 1771, 475; Poleg príglihe dugovány KAJ 1870, 172; Príglihe i prílike KAJ 1870, 39
2. podoba: Sztvourmo csloveka na nas obráz i na naſſo prígliho KŠ 1754, 95; Ocsa, ki ſzi me na tvojo priglího ſztvouro KM 1783, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

príhodba -e ž prihod, dostop: Ár po nyem mámo prihodbo obouji vednom Dühi k-Ocsi KŠ 1771, 577

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

proròcki -a -o prid. preroški: Od Jezuſa, ki je bio proroczki mou'z BKM 1789, 255; tá cséſzt proroczka KŠ 1754, 102; Mámo jáko mocsno rejcs proroczko KŠ 1754, 157; eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; liki je piſzano vu proroczki knigaj KŠ 1771, 362; ſtera ſzo vu Proroczki Knigaj KM 1796, 84

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pròšnja -e ž prošnja: Kotera je ſzédma proſznya TF 1715, 30; Zebedeuſovi Szinouv prosnya KŠ 1771, 132; Bosje králeſztvo pride brezi naſſe proſnye TF 1715, 27; ſteri moje prosnye ne zavr'ze KŠ 1754, 180; Goszpod szlisi moio prosnyou ABC 1725, A8a; Povej mi VII. prosnyo KŠ 1754, 175; opomina na prosnyo KŠ 1771, 754; Poszlühno je Goszpod mojo prosnyo TA 1848, 5; mi proſzimo vu toi proſnyi TF 1715, 30; vſzákoj ſztálnoſzti i prosnyi za vſze ſzvéte KŠ 1754, 148; Vu vſzákoj molitvi i prosnyi molécsi ſztálni bojdte KŠ 1771, 587; Vſzákov molitvov i prosnyouv molécſi KŠ 1754, 148; pogléd vgaszno, z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; kaiſzo tákove proſnye priétne TF 1715, 31; ka ſzo tákse naſſe prosnye vugodne KŠ 1754, 181; Hválodávanye i prosnye BRM 1823, VIII; toujetou ti ſzedem proſeny TF 1715, 26; Molitev ſztoji z- .. i ſzedem prosény KMK 1780, 26; naſſi proseny ne zavr'ſi KM 1783, 88; Moje prosnye poſzlühni SM 1747, 71; známo, kaj mámo prosnye KŠ 1771, 735; Nase prosnye nám poſzlühni BKM 1789, 3; vu vſzeih proſnyai SM 1747, 55; kou ſze nám po vnougi prosnyáj dá KŠ 1754, 183; Tej ſzo vſzi bili ſztálni vprosnyaj KŠ 1771, 342

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pr̀st -a m prst: Digitus Prſzt KMS 1780, A7b; Prſzt Új KM 1790, 92(a); posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226; i vr'zem prſzt moj vu znamejnye czvekouv KŠ 1771, 333; Medved z močnimi škramplami na prsti AI 1878, 10; ſtero je potom ſz-ſzvojim prſztom na dvej kameni tábli ſzpiſzano vö zgláſzo KŠ 1754, 7; naj ſzprſztom ká'ze Kriſztuſa KŠ 1771, 846; Tü sze navádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5; Na vszákoj roki pét prsztôv mámo KAJ 1870, 34; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; vr'ze prſzti ſzvoje vu vüha nyegova KŠ 1771, 125; i tô li na nyihovi pét prsztê KAJ 1870, 156; Jálen cslovik ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo AI 1878, 7; pren. Csi pa vu prſzti Bo'zem zmetávam vragé KŠ 1771, 207; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

rázločen -čna -o prid. različen: ki ſzo razlocsno ſtejnye Nouvoga Zákona vküpe prináſali KŠ 1771, A3a; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; ſteri zrázlocsnim jezikom 'zivé KŠ 1771, A4a; Rázlocsni obcsinszki vdárczi KAJ 1848, VIII; ſze nám tri razlocſne Perſone predkládajo TF 1715, 38; v-steroj sze nahájajo rázlocsne molitvi KM 1783, nasl. str.; Rázlocsne sztáve lüdi KAJ 1848, VII; Cſi ſzo ſze 'ſe rázlocsna tiváriſtva nej ſtele vjedinati KM 1790, 90; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; Düjh rázlocsnih miloscs KM 1783, 46; zgodbe za Krále razlocsnih Rodov KOJ 1848, 42; mámo rázlocsne dári KŠ 1771, 475; i na etom ſzvejti rázlocsne dári obecsao KMK 1780, 47; Rázlocsne jezike nyim darüvala BKM 1789, 119; vu nyem prebivajoucse razlocsne národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; ki ſzo ſze hüdou meli vu rázlocsni betégi KŠ 1771, 105; kaj je mo'záke zevſzákſega národa zrázlocsnimi jezikmi gucsécsega pobüdo KŠ 1771, A2b; kaſtigao ga je oſztro z-rázlocsnimi kaſtigami KM 1790, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

s predl.
I. z rod.
1. iz, za izražanje izhodišča, izvora: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Vö zaprejnyem ſzkráleſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 65; dönok ſze ſztoga lejhko razmi KŠ 1771, 337; ki ſzo bili ſzpopovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Da je pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; ár je gvant ali ſz-predivna, ali z-vune KM 1790, 48; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Ki dávas áldov ſz-Tvoji rôk, ali naszkorom eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
2. za izražanje nagiba, vzroka: kai ſzi ti mené ſztvoie dobrote, ino obar(u)val ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje miloſcſe obaruval SM 1747, 47; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; mene ſzi pa ſz-tvoje dobroute na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Kaj ſze je nej tou nad tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; Szkój nasztáne gucs AIN 1876, 5; I dnes smo hráno i pilo stvoje dobrôte zobstom dôbili BJ 1886, 8
3. s, za izražanje usmerjenosti stran: naj ſztoupi zdaj ſzkri'za KŠ 1754, 108; Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; kral i sz-králesztva dolipovedavsi, odiso AI 1875, kaz. br. 3; i vnogih mesztaj sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8
II. z or.
1. za izražanje medsebojnega odnosa: neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; Jesus ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; o'zivo náſz je z-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; ah! ka je nám ſztebom Jesus Názarenſzki KŠ 1771, 104; Peter ſzKriſztuſom po mourji hodi KŠ 1771, 47; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9
2. za izražanje sredstva, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715, 4; ſztrüdnimi petami potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Micse zocsmi i ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; ſzpetimi lejbi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; liſzicz .. i ſzpárom je nyé vküp zvézao KM 1796, 49; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; nevarna opica s plávimi licami AI 1878, 7; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5
3. za izražanje načina poteka dejanja: kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcha ſzveiti, ſztim vecs TF 1715, 3; Gdo ſivé doſztoino ſztov vetſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; ino ſzi náz ſztvoiov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; csi ſze gli ſzpámetyov ne vjediná KŠ 1754, 78; nikoga, ki bi ſze ſztejm iménom zváo KŠ 1771, 165; Kaiſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Sz pobosnim sztroskom nikih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; ſzo nej znali ni ſzpopejvanyem Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 5; ſz-kelikim je bougsi, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Sterogaje Kriſztus ſztrplejnyem Szpravo SŠ 1796, 6; Ti me Sz-Tvojim Dühom zbüdjávaj BRM 1823, 7; sze orszácsko szpraviscse od krála sz-precstênyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; Ta nücliva stvár je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevarna AI 1878, 8
4. za izražanje prehoda v novo stanje: Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240; Têlo ſz-práhom poſztáne BRM 1823, 77; Ár csi vsze sz-práhom posztáne KAJ 1848, 219

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

siníca -e ž sinica: Tzinege; szinicza KOJ 1833, 178; Mámo zgrábleno edno ſziniczo, ſtero devét báb 'se tri-dni ſzkübé SIZ 1807, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

skàla -e ž
1. skala, kamnita gmota: Ár Bo'za dika je je preſzvejtila, i ſzkala nyegova je Agnecz KŠ 1771, 806
2. trska za razsvetljavo: Mámo jáko mocsno rejcs proroczko, liki ſzkalo, ſtera ſzvejti vtemnom meſzti KŠ 1754, 157; Vgáſzi ogen, i ſzkalo BKM 1789, 390; liſzicz je vlouvo med nyihne repé je pa gorécse ſzkale privézao KM 1796, 49; Bor se inda za skale nüco AI 1878, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sóudnji -a -e tudi sódni -a -o prid. soden: Prvle kak dén ſzoudnyi pride SŠ 1796, 47; ſzoudnyega dnéva KŠ 1771, 766; Tak ſze rêcsi Tvoje ſzôdne Nigdár nemam ſztrasiti BRM 1823, 268; na ſzoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; i vſzi ſze bomo neſzli pred pitani ſzoudnyi ſztolecz KŠ 1771, 818; Na Dén ſzoudnyi, oſzloubodi náſz KM 1783, 48; Dáj veliki ſzoudnyi dén Meni csakati BKM 1789, 369; naj vüpaznoſzt mámo vu ſzoudnyem dnévi KŠ 1771, 733

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

spòdi prisl. spodaj: Na rokáj zgora zglavícske, szpodi dlaní mámo KAJ 1870, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sramežlǘvati se -ǘjem se nedov. sramovati se: Szégenyleni; szrámbiti, szrameslüvati sze KOJ 1833, 173; Vu ſzpouvidi ſze niksega zroka ne mamo ſzrame'slüvati KMK 1780, 77; Szrame'zlüvati sze morejo vszi, ki iscsejo düso mojo pogübiti TA 1848, 33; Ár, ki ſze ſzrameslüje mené, toga ſze i Szin cslovecsi ſzrameslüvao bode KŠ 1771, 198; ki sze mené pred lüdmi szrame'slüje, veli Jezus KOJ 1845, 24; Kákſi záto ſzád ſzte meli teda tejh, nad kejmi ſze zdaj ſzrame'zlüjete KŠ 1771, 460; Szrameslüjte ſze grejsniczi BKM 1789, 86; Vszi moji nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; i nebom sze szrame'zlüvao TA 1848, 100; i lancza mojega ſzeje nej ſzrameslüvala KŠ 1771, 647

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

svèdok svedòka m priča, pričevalec: Krivi ſzvedok ne oſztáne brezi kaſtige KŠ 1771, 57; proſzim jaſz ſzvedok Kriſztuſovoga trplejnya KŠ 1771, 712; I gda je prelejna krv Stevana ſzvedoka tvojega KŠ 1771, 412; Jaſz pa ſzvedoka Bogá zovém na mojo düſo KŠ 1771, 531; ka niti za szvedoka sze neszmi vzéti AI 1875, kaz. br. 3; pred dvöma ſzvedokoma moreta obecsati KMK 1780, 87; Naj ſzvedoczke nyega krſzta bodo KŠ 1754, 188; i bodete mi ſzvedoczke vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 342; pokeidob toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk ſztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; naj vu dvá ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji vſza rejcs KŠ 1771, 59; I, ſtera ſzi csüo od méne po vnogi ſzvedokej KŠ 1771, 648

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

svéti -a -o prid.
1. svet, vreden češčenja: Szvéti Pavel Apoſtol právi TF 1715, 3; Tvoi ſzvéti Angel nai bode zmenom ABC 1725, A5b; Szuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; Daſze dicsi ſzvéti Duh SM 1747, 84; Boug je ſzvéti KŠ 1754; Szvéti jeſzte Boug KŠ 1754, 273; Ocsa, Szin, i Szvéti Düjh KMK 1780, 5; Szvét, kricsijo BKM 1789, 1b; Szvét Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Boug Ocsa je szvét KOJ 1845, 136; I z-angelmi szvét szpêvali KAJ 1848, 10; ſzvéta mati czérkev BKM 1789, 7; ſze imenüjejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ki sze ie popriel od Düha szvétoga ABC 1725, A5a; Szvétoga David Krála SM 1747, 91; vtiſſaj nám tvojega Szvétoga ocso KM 1783, 10; Svéta Düha je poſzouda SŠ 1796, 22; Szvétoga Düha pomôcs BRM 1823, IV; Lástno Drüžbe svétoga Števana AI 1878, 1; Hvala ſzvétomi Duhi SM 1747, 90; vi Vſzigdar ſzvetomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hvála ſzvétomi Dühi BKM 1789, 7; ſteri pa ercsé prouti ſzvétomi Dühi KŠ 1771, 40; Postenyé dühi szvétomi KAJ 1848, 9; i vu tvojem prſzéganyi ſzvétoga Bogá ne navájaj KŠ 1754, 16; Ár ona prineſzé ſzebom Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 439; Tvega ſzvéta Dühá nám podejli BKM 1789, 178; Dáj nam tvojga ſzvéta Dühá SŠ 1796, 54; Ar diha szvétoga Vnêmar bantüje KAJ 1848, 4; po tvoiem ſzvétom ſzinei ABC 1725, A6b; Vörjem vſzvétom Dühi BKM 1789, 7; Vermo v-Dühi ſzvétom BRM 1823, 4; Mi verjemo v-dühi szvétom KAJ 1848, 9; pred tvoim ſzvétim Bosánſztvom SM 1747, 54; I zſzvétim Dühom BKM 1789, 2; navküp ſzvétim Dühom SŠ 1796, 9; tvoie ſzvéte Angele SM 1747, 64; obari po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; rejcs nám po ſzvéti lidéjh vo nazvejſztsena KŠ 1754, 1; Z ſzvétimi Mántrnikmi SŠ 1796, 9; Dai nam ſzvétoga Düha SM 1747, 55; Ino ſzvéti Proroczke BKM 1789, 7; Szvéti apostolov Djánye KŠ 1771, 337
2. ki je v zvezi z Bogom: Tákſa zmoſna Bosja ſzvéta reics TF 1715, 11; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; ſzvéta rejcs KŠ 1754, 7; právdi, ſtera je ſzvéta KŠ 1771, 438; ka je ſzvéta Mati Czérkev pred náſz dála KMK 1780, 4; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Ako glih je Bosje ſzvéto imé TF 1715, 25; Od tvega ſzvéta licza, Ne odvrzi tvojga ſzinka BKM 1789, 375; do szvétoga dnéva v-Gödöllöi bode AI 1875, kaz. br. 8; ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; siveti poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; nazvescsávanya ſzvéte Bo'ze rejcsi KŠ 1754, 131; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; Bosjoj ſzvétoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſze naj tak ponása liki Kriſztus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; ki tvoi ſzvéti Evangelium glaszio ABC 1725, A6b; lübi zakon ſzvéti SM 1747, 88; na Tábli ſzvojo ſzvéto zapoved gori napiſzao TF 1715, 12; ki tvojo ſzvéto reics odürjávajo ABC 1725, A6b; gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo voro KŠ 1754, 2b; Kakda Bo'zo rejcs za ſzvéto mámo KŠ 1754, 27; vu ſterom tvojo ſzvéto volo vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Vorjem i ſzvéto Czirkev BKM 1789, 7; ſtero goder nyegovo ſzvéto imé jemlés TF 1715, 13; steri godi nyegovo szvéto Imé iemlé ABC 1725, A4a; Nyega ſzvéto ime dersi vu pustenyi SM 1747, 88; Szvéto hiſtvo je Boug naſztavo SIZ 1807, 3; ſzem vu nyegovom ſzvétom iméni okerſchen TF 1715, 10; po nyegovom ſzvétom iméni nepreklinyali TF 1715, 13; kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; stero dú'snoſzt po ſzvétom hiſtvi na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; poſzlüſanye pak po reicsi Bosjoi ſzvétoi TF 1715, 24; Po ſzvétoi Vecsérji SM 1747, 50; naj morem oſztánoti vu tvojoj ſzvétoj miloscsi KM 1783, 3; Goszpôd je vu szvétoj Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; Boug ſzvoim ſzvétim perſztom TF 1715, 12; ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; Pravicsno 'zivlejnye ſz-ſzvojim ſzvétim iménom KŠ 1754, 21; je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Pred ſzvétov Vecsérjov SM 1747, 49; i 'znyegovov ſzvétov ricsjouv nej tak KŠ 1754, 16; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; nad Sionom, szvétovo gorov mojov TA 1848, 3; Szo ſzvéti Sakramentomi KMK 1780, 4; ſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; vu tvoie ſzvéte roké TF 1715, A5b
3. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere: czejlo Szvéto Piſzmo KŠ 1754, 1; zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; czejloga ſzvétoga piſzma ſumma KŠ 1754, 5; kati na szejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; reics Bosja, stera je vu ſzvétom piſzmi SM 1747, 36
4. ki v največji meri obvladuje negativna nagnjenja: ſzvétoga 'zitka 'zivlejnye KŠ 1771, 671; na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Opomina a. vſze na 1. ſzveti 'zitek KŠ 1771, 702; po ſzvétom 'zitki na haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; i ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Naj ſzvéti bomo KŠ 1754, 66
nájsvetéjši -a -e najsvetejši: Áldov náj ſzvétejſi KM 1783, 57; dicsim te oh náj ſzvétejse Bo'sánsztvo KM 1783, 3; czimprajte ſze gori na náj ſzvetejſo vöro vaſo KŠ 1771, 759
svéti -a -o sam. sveti: Eta veli te Szvéti KŠ 1771, 772; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; i vnouga tejla ti ſzvéti ſzo gori ſztanola KŠ 1771, 96; keliko hüdoga je vcsino tvojim ſzvétim KŠ 1771; med te odebráne Szvéte priti KŠ 1754, 10a; je notri ſou ednouk vu ta ſzvéta KŠ 1754, 685; notri ides vu ta szvéta TA 1848, 53; naj ſze odicsi vu ſzvéti tvoji KŠ 1771, 672; i zakaj nej bole pred ſzvétimi KŠ 1771, 499

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

tàk prisl.
1. tako, izraža način dejanja: Szvéti Pavel na pervom táli tak právi, kaje TF 1715, 3; cslovecsánſzka natúra naſſa, tak je pogublena TF 1715, 19; Düſſevno mleiko, kakoſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Dal nam siveti, dabi ſze tak Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; zakai tak dugo ABC 1725, A8a; ino kai bi ſze tak po táksoi Vöri zvelicsali SM 1747, 40; Teilo jeimo, piémo, i tak te Nebeſzki Zálog knám vzememo SM 1747, 40; On ſze je hüdoube, tak dalecs ogibao KŠ 1754, 114; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája, tak ſze ſzprvim ſz. Apostolov piſzmom gliha KŠ 1771, A3b; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti vſzo praviczo KŠ 1771, 10; vcsino je tak KŠ 1771, 6
2. izraža visoko stopnjo: csi ga tak zbijemo, da more mrejti KŠ 1754, 38; 'Zena ga tak proszla, naj osztáne AI 1875, kaz. br. 7
3. izraža pritrditev: Toje zaiſztino tak TF 1715, 21; vaſſe gúcsanye naj bou tak, tak KŠ 1754, 18; Bojdi pa rejcs vaſa tak, tak KŠ 1771, 753; tak ti bojdi KŠ 1771, 25
4. v zvezah: tak – kak tako kot: tak zmoskim, kak 'zenſzkim, ſzpoulom necsiſzto 'ziveti KŠ 1754, 42; q tak, kak kv: Quintilius AIN 1876, 7;
tak – kako tako kot: Boidi volja Tvoja kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; Tak kako je mené moi zvelicſitel návcſo TF 1715, 25; kako vnébi, tak i na zemli ABC 1725, A4b; kako vu nébi, tak i na zemli SM 1747, 44; Liki v-Ádami vſzi mérajo, tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ175, 141; Mámo oboujega dvoujega, tak Sztároga, kak Nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; kako je vu nébi, tak i na zemli KŠ 1771, 18;
ravno tak prav tako: glih rávno tak i on ſzvéti Pavel predkláda TF 1715, 7; rávno tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; ſzkoro rávno tak ne vej, liki zdaj narodjeno dejte KŠ 1771, A7b; i tebi rávno tak za toga zroka, vroké dáni KŠ 1771, A7b; Kakkoli, tak rávno 'selej dusa moja KM 1783, 2; Glih rávno tak i ete nas mladénecz je mogao SIZ 1807, 5; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6;
či glih – tak čeprav tako: Ino csi glih bi jasz hodil, tak ſze dönok nezboim ABC 1725, A8b
5. torej: Tak nemore náz zvelicſati TF 1715, 19; Jeli je tak nej zlobodno prſzegati KŠ 1754, 18; Ka ti tak fali KŠ 1754, 9a; Premiſzli tak, voren Krſztsenik KŠ 1771, A7b; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob KŠ 1771, 97; I pitali ſzo ga: ka ſzi tak KŠ 1771, 265; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; nej je spot tak za nász, csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

tòliko prisl. toliko: Toliko nám haſzni kai mi pravicsni poſztánemo TF 1715, 24; Záto i mi, pokedob toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; Ne osztavi me na toliko BKM 1789, 68; Sztoji vszigdárz-tolko szillabih, kolko sze v-rejcsi glasznikov nahája KOJ 1833, 6; szrczna radoszt vszelé obadvá sztarisa na tolko z-szkuzami oblejé KOJ 1845, 19; i pregánya ga na tolko, da sze je mogao odmeknoti KOJ 1848, 35; i vsigdár trikrát-stirikrát toliko szpadnolo, kak hercegovinancarov AIP 1876, br. 6, 3; Toliko je zdaj 'ze gvüsno AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

tr̀den tudi tèrden -dna -o prid.
1. trden: znaoſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Mi mámo terdno Profetinſzko reics SM 1747, 24; ſtera terdno vüpazen má TF 1715, 32; ino vſivanje ſzterdnim tálom, dá notri zvati SM 1747, 18; Szterdov kaſtigovſze perti Boug TF 1715, 18; Zetakſim vüpanyem ſztrdnov mojov vörov, jaſz ſze li vtebi vüpam BKM 1789, 161; Sztrdnom vorom ma düsa, Goſzpodna zdiháva BKM 1789, 218; Ár je z-trdnom priſzegom zavézao SŠ 1796, 71; Rosjé na porüsenyé trdni mejſzt KŠ 1754, 161; Ár ro'zjé je zmo'zno v-Bougi na porüſanye trdni mejſzt KŠ 1771, 545
2. trd: Trdnoga ſinyaka i neobrejzanoga ſzrczá i vüjh lidjé KŠ 1754, 126; Trdnoga Sinyeka KŠ 1771, 363; ſzi trdno trnavo korouno noſzo KŠ 1754, 237
nájtr̀dnejši -a -e najbolj trd, najtrdnejši: kaj ſzam pouleg naj trdnejſega réda 'zivo KŠ 1771, 421

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

tròšnja -e ž trošenje, sredstva za življenje: Dáj nám naj mámo Vſzáki dén nase troſnye BKM 1789, 1789

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

včìti včím nedov.
1. učiti, poučevati: Vcsiti Tanítani KM 1790, 94; rávnotak niti skolnik vcsiti nemorejo KOJ 1833, III; i náſz na poniznoſzt vcſio KŠ 1754, 107; Doſzta hudoga je vcsijo manyükivanye KŠ 1754, 44
2. učiti, razlagati, kaj je resnično, pravo: kakobi nyé na boſi ſztraih, na poſtenyé vcſiti dáli TF 1715, 4; Lidí na zvelicsanye vcſiti KŠ 1754, 101; zácsao je vu ſzpráviſcsi vcsiti KŠ 1771, 118; i vu vſzákoj gmajni vcsim KŠ 1771, 497; ino vcsis, ka moj 'zitek czio má KŠ 1754, 240; pout Bo'zo vu praviczi vcsis KŠ 1771, 73; A koteri pak drügacſi vcſi ali ſivé TF 1715, 27; Sztejm náſz vcsi, naj ſze za bogáſztvo prevecs ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; liki nász od toga piſzmo ſzvéto vcsi SIZ 1807, 7; Ka te Pavel vcsi BRM 1823, 3; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti KAJ 1848, 3; Tak vcſimo i právimo po vori TF 1715, 19; Csi krivo vsimo KŠ 1754, 19; Nakoi náz vcſio te zapóvedi TF 1715, 14; gda vcsijo, ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 438; da vcsio tákse návuke, ki ſzo zapovidi ludi KŠ 1771, 50; i z dvôjega szrczá vcsijo TA 1848, 9; Oh Goszpodne, vcsi me Ti BRM 1823, 9; vucsi me da zapopádnem szvedosztva tvoja TA 1848, 103; i vcsi me jo, ár szi ti Bôg TA 1848, 19; Vcſite je zdr'závati vſza KŠ 1754, 131; vcsite vſze národe KŠ 1771, 99; Te hüde bom vcsio tvojo pout KŠ 1754, 254; Te hüde bom vcsil tvojo pout BKM 1789, 217; on váſz bode vſza vcsio, ſtera ſzam vám pravo KŠ 1771, 315; Ár ſzvéti Düjh de váſz vcſio KŠ 1771, 211; naj deczo na Bogá ſzpoznanye vcsijo KŠ 1754, 220; tak ſzem vu 2. táli od toga obiono vcſio KŠ 1754, 6b; ſteroga je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vcsio je je vu ſzpráviscsaj KŠ 1771, 46; Apoſtolje nazvejſztili ſzo nyemi vſza, ſtera ſzo vcsili KŠ 1771, 120; Jezus ſou je odnut vcsit KŠ 1771, 35
včìti se včím se
1. učiti se, pridobivati znanje: pokáže, ka se včiti nešče BJ 1886, 5; Včim se čteti BJ 1886, 6; Od dnéva do dnéva ſze vec vcsi KM 1790, 8; Dober pop sze do szmrti vcsi KAJ 1870, 6; vu šolo hodimo ino se včimo BJ 1886, 3; ino sze 'snyé vcsi KOJ 1833, VI; vcsite ſze: liliomi polſzki kakda raſztéjo KŠ 1771, 20; Ali csi sze nede ráj vcsio KAJ 1870, 6; szmo sze z-deacskimi recsmi vcsili KOJ 1833, V; i gda ſzo ſze 'zaloſzne noute vcsili popejvati BKM 1789, 3
2. učiti se, prihajati do spoznanja: katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; gyedrno ſze jo trbej vcsiti KŠ 1754, 27; Csi ſze pa kaj ſcséjo vcsiti KŠ 1771, 520; Ka ſze mámo ſz-toga vcsiti KM 1796, 9; 'z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Ki ſze pa vcsi na rejcs Bo'zo KŠ 1771, 569; Csi Bo'zo rejcs poſzlüſamo ino ſze jo vcsimo KŠ 1754, 27; od Goſzpodna ſze vcsimo KŠ 1771, 513; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Vcsi ſze zetoga Bogá ſzpoznávati KŠ 1754, 12b; Vcſiſze tvojga Bogá ſzpeszmami dicſiti BKM 1789, 5b; Vcſite ſze dobro cſiniti KŠ 1754, 210; naj ſze i ti nyé 'znyihovoga piszma gyedrno vcsis KŠ 1754, 9b; naj ſze, niscse nyegove rejcsi ne vcsi KŠ 1754, 163; naj ſze te vcsimo vſzi prav ſzpoznati KŠ 1754, 267; ino potom kaibiſze vcſio od nyega Bogá lübiti TF 1715, 42; záto kaibiſze ſnyé vcſili naſſe greihe poznati TF 1715, 19; i vcsio ſze je KŠ 1771, 285
včívši -a -e ko je učil: vcsivsi, i opominavsi ſzami ſzebé KŠ 1754, 28
včèni -a -o učen: gvüsnoſzt oni rejcs, od ſteri ſzi vcseni bio KŠ 1771, 161; nê je vszáki vcsen i navajen AI 1875, kaz. br. 6; Vcsena gláva more bidti, Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; Geto ſzo ſtenyá vcseni lidjé ni domá nej znali BKM 1789, 5; i záto t’i je potrejbno vcsenih lüdih návuka KM 1790, 38; ér je Boug moudre i vcsene lidi dáo KŠ 1754, 3b; nej vu vcseni cslovecse modrouſzti ricséjh KŠ 1771, 493

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vnòžina -e ž
1. množina, veliko število: Sokaság; vno'sina KOJ 1833, 172; kako koli mi za vnoſina greihov volo nemoremo TF 1715, 36; pokeidob toliko vnoſina zvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; Lübézen zakriva vno'zina grejhov KŠ 1754, 58; Od vno'zina grejhov Jezus je ſcse zakriti BKM 1789, 22; razplôdi je za volo vno'zine zlocsasztnoszti nyihove TA 1848, 5; I tou csinécſi veliko vno'zino rib ſzo vnyega záprli KŠ 1771, 179; Goszpodne Bo'se, ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa pripelao KM 1783, 90; Herodes Vno'zino lejpe deczé pomouro BKM 1789, 58; Ne gledáj nad ſzebom grejhov vno'sino SŠ 1796, 69; Nego szini poroucsi vno'sino pejnez KOJ 1848, 32; plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; ár je nej vu vno'zini nikoga 'zitek nyegov KŠ 1754, 62; Po vno'sini tvoje ſzmilenoszti KM 1783, 9; v-nezmernoj vno'sini ide zPannonie KOJ 1848, 3; v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; Da sze vno'zine pá kre tébe vküp szprávijo TA 1848, 6
2. množica: Ta vno'ſina ſze je csüdivala KM 1796, 118; Te vno'zine pa ti vörvajoucsi je bilou edno ſzrczé KŠ 1771, 353; Czaszar sze vno'sine zboji KOJ 1848, 9; I na nágli poſztáne zangyelom vno'zino vojſzké nebeſzke KŠ 1771, 168; i vnouga vno'zina od Galilee ga je naſzledüvala KŠ 1771, 109
3. slovnično število: Vküpnoimé, stero, vno'zino znamenüje AIN 1876, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vö̀vdárjenje -a s izbruh, nenaden, silovit pojav: ka sze vövdárjênye boja vszáki dén mámo csakati AIP 1876, br. 6, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vǜpanje -a s upanje: Vüpanye ABC 1725, A3b; pridi mi ó ti moje vüpanye SM 1747, 68; vſze vüpanye je totá bilou KŠ 1771, 425; Je Vüpanye KMK 1780, A2(3); Jezus! vüpanye moje KM 1783, 126; Naſi düs vüpanye BKM 1789, 77; Vu ſzmrti me vüpanye SŠ 1796, 5; Jezus, moje vüpanye BRM 1823, 9; obátrivilo me je vüpanye KOJ 1833, V; Ka bi vüpanye verni za grünt melo KAJ 1848, 6; i vupanye ti nevolni sze ne zgübi na veke TA 1848, 8; dabi mi Tüvarisje bili pouleg vüpanya TF 1715, 33; i tak niksega vüpanya nejmajo KŠ 1754, 145; liki oni, ki nejmajo vüpanya KŠ 1771, 620; dáj nam Vöre, Vüpanya KM 1783, 11; Bôg mi je tak grünt mojga vüpanya KAJ 1848, 2; kiſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83; oblecseni vu vüpanye zvelicsanya KŠ 1771, 622; Povéksaj vu meni vüpanye KM 1783, 6; Cſi vüpanye vnyem máte BKM 1789, 10; Csi bos vu-nyem imeo vüpanye SŠ 1796, 11; mejte vüpanye BRM 1823, 5; i hválimo ſze po vüpanyi od te priſeſzne Dike SM 1747, 18; i pozváni vu ednom vüpanyi KŠ 1754, 132; escse pa i tejlo moje bode pocsivalo vu vüpanyi KŠ 1771, 346; Vu etom vüpanyi scsém 'siveti KM 1790, 107; 'sivi v-vüpanyi SŠ 1796, 10; mi mámo zevſzeim vüpanyem proſziti TF 1715, 26; i hválimo ſze pod vüpanyem dike Bo'ze KŠ 1771, 456; zná pogléd szvoj z-vüpanyem kúmesz vr'zti KAJ 1848, III; I z-'zivim vüpanyem z-szveta vöpreminém KAJ 1870, 5; Z-vüpanyom sze od kralá pozdrávla szpráviscse AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vǜpaznost -i ž upanje: I eta je ta vüpaznoſzt KŠ 1771, 735; Jákobova vupaſznoſzt BKM 1789, 7; Vüpaznoſzt v-Bôgi KAJ 1848, VII; i na punitio hocses zdárom tve vüpaſznoſzti SM 1747, 69; büdi nász Po dühi vüpaznoszti KAJ 1848, 126; obudjávati náſz more na vüpaſznoſzt SM 1747, 34; Csi gli jaſz mám vüpaznoſzt i vu tejli KŠ 1771, 596; Vu kom mámo prihodbo vu vüpaznoſzti KŠ 1771, 578; I krêpi (nasz) vu vüpaznoszti KAJ 1848, 121; I ſztouv vüpaznoſztyov ſzam ſteo kvám idti KŠ 1771, 530; Etak govorécſi ſzpunom vüpaznoſztjom BKM 1789, 407; Etak govorécſi ſzpunom vüpaznoſztjom SŠ 1796, 57; szpunov vüpaznosztjov Csákajo verni KAJ 1848, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

začétek -tka m začetek: Jezussa, steri je zacsétek i dokoncsánye Vöre SM 1747, 28; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; I erkao nyim je Jezus zacsétek KŠ 1771, 293; Zacsétek KMS 1780, A3b; Oh zacsétek moj KM 1783, 2; Vtrágloſzt je vſzáke hüdoube zacsétek KM 1790, 16; i toga ſzvejta vſze nevoule zacsétek KM 1796, 8; Teski je bio zacsétek kralüvanya KOJ 1848, 103; Lasztivnogaiména zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Grüška cveté začétek risálščeka AI 1878, 45; kai je rezi zacsétka SM 1747, 33; ſtero je od zacsétka ſzvitá bilou KŠ 1754, 5b; I ti ſi od zacsétka zemlo fundálivao KŠ 1771, 672; Od zacsétka ſzvojega Vouzniczke ſzo vſzipekla BKM 1789, 13; Dühá zecsétek mámo KŠ 1771, 442; Dika, kako je vzacsetki bila SM 1747, 80; geto je ono od ſzamoga Bogá vu zacsétki ſzvitá vö dáno KŠ 1754, 9a; ſzpadno je ſzvéti Düh na náſz vu zacsétki KŠ 1771, 376; kak je bilou vu zacsétki KM 1783, 16; Rejcs, Stera je vzacsétki bila BKM 1789, 39; i obládajmo taki vu zacsétki hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Pri zacsétki Bo'ze Szlu'zbe BRM 1823, V; Pri vszákom dugoványi zacsétki sze szka'züje AI 1875, kaz. br. 8; kaj ſzi me lübo pred zacsétkom ſzvejta KŠ 1771, 324; Molitev pred zacsétkom ſz. Meſſe KM 1783, 104; Eti bodo zacsétki bolejzen KŠ 1771, 143

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zàgovorìtel -a tudi zàgovorìteo -ela m zagovor-nik: Jezus Jedini zagovoritel BKM 1789, 129; Bojdi mi zagovoriteo KŠ 1754, 272; Boj záto zagovoriteo Meni BKM 1789, 437; Bojdi nas zagovoritel BRM 1823, 81; nam je v-szôdbi zagovoritel KAJ 1848, 6; nász gori vzeme za volo Kriſztusa nasega zagovoritela KŠ 1771, 442; mámo zagovoritela pri Otsi Jezuſa KŠ 1754, 104; mámo zagovoritela pri Ocsi KŠ 1771, 727

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zagovorník -a m zagovornik: Ocsa, i zagovornik moj KM 1783, 90; Zagovornik nas drági BKM 1789, 111; Bojdi Ti ſzam Pred Ocsom zagovornik BRM 1823, 62; mámo ednoga zagovornika (molgenika) pri Oczi SM 1747, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

založìti -lòžim dov. založiti, zastaviti: Zálogolni; zalo'siti KOJ 1833, 186; je primoran Brandenburgio polszkomi Králi zalo'siti KOJ 1848, 52; králevszka imánya v-árendo zalo'si KOJ 1848, 34; Paveo ſzám ſzebé zevſzim Filemoni za nyega zalo'zo KŠ 1771, 664
zalòženi -a -o
1. založen, zastavljen: Mámo eti edno veliko zálogo, stera je zalo'sena do toga veſzéloga Jürjavoga dnéva SIZ 1807, 17
2. zaseden: pokedob Austrio zdáj z-velikov vojszkov zalo'seno nájde KOJ 1848, 79

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

závezek -zka m zaveza, obljuba: Neprelomi závezka KAJ 1848, 95; i závezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Krſztni zavezek mámo ponouviti BKM 1789, 226; Vcsi ná závezek zdr'zati BRM 1823, 417; Kebzüj na závezek KAJ 1848, 175; tim zdr'závajôcsim závezek nyegov TA 1848, 19; Kaksi dobrôt szem v-tom závezki tálnik vcsinyeni KAJ 1848, 139; szmo ni grátali la'zczi vu závezki tvojem TA 1848, 36; Pa nê szo ga sztári 'zlájtni zavézki k-vogrszkoj zemli vézali AIP 1876, br. 5, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zglavìčka -e ž hrbet roke: Na rokáj zgora zglavicske, szpodi dlani mámo KAJ 1870, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zméjšati -am dov. zmešati, zamešati: melo, i vodou zmejsala ſzam KM 1790, 30; pren. Kakda bli'znyega vkrive la'zi ne zmejsamo KŠ 1754, 54, Naj bli'znyega vkrive la'zi ne zmejsamo KŠ 1754, 54; kai bi mi naſſega blisnyega Üroka krivicsno znassim urokom ne zmeiſali TF 1715, 17
zméjšati se -am se
1. zamešati se: kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati KM 1796, 10
2. zmesti se: vküp je ſzprisla ta vno'zina i zmejſala ſze je KŠ 1771, 344
zméjšani -a -o
1. zmešan, pomešan: geto je od Bogá nyihov Jezik zmejsani KOJ 1833, IX; Krátka mi mámo vrejmena .. Cseméra zmédom zmejsana SŠ 1796, 121; Dáli ſzo nyemi piti zcsemérom zmejsani gyeſzi KŠ 1771, 95; I dáli ſzo nyemi piti vino zmirhom zmejsano KŠ 1771, 152; dáj nyej piti z-er'senov melov zmejsano mlácsno vodou KOJ 1845, 109
2. viharen: Ovo jasz ſzam vuzmejsanom mourji KM 1783, 184
zméjšani -a -o sam. zmešani, zmedeni: Zmejsani nevejo kaj BKM 1789, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

znánje -a s
1. znanje, vedenje, poznavanje: ſze naprej dáva Katolitsánſzko znánye KMK 1780, A2(3); i od toga znánya nikoga nej trbej kraj vracſati KŠ 1771, A4b; Katekizmus je Katolitsánſzkoga znánya Návuk KMK 1780, A2(3); jeli bi mogoucse bilou k-znányi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; 'Zivo znanyé zroka zvelicsanya KŠ 1754, 77; známo, kaj vſzi znánye mámo KŠ 1771, 504; i vſzo dr'zino vcsi na Bo'ze znánye BKM 1789, 378; Kaj ſzte vu vſzem obogatili vu vſzákom znányi KŠ 1771, 490; Jasz szem toti szlab vu znányi KAJ 1870, 5; Szami csüdivali I nad mojim lepim znányem KAJ 1870, 23; I kraj je vzéo znányom 'zené KŠ 1771, 353; mladino, naj sze vu potrejbnih znányaj goriszkrmi KOJ 1848, 120
2. v zvezi na znanje dati sporočiti, pojasniti: Pokom je Bog voljo na znánye dál SM 1747, 9; ino tak vrági na znánye dáo KŠ 1754, 111; Tou je pavcsinyeno na znánye vſzejm KŠ 1771, 401; Marii na znánye dao BRM 1823, 4
3. ljubezensko razmerje: ka sze prepovédane lübavi ino znánya szládke oblübe premenijo KOJ 1845, 38; 'snyimi veliko znánya meo KOJ 1848, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

znášati -am nedov.
1. prenašati, imeti potrpljenje: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10; Sto te more zvisávati, Kâ szi gotov bio znásati bolezen KAJ 1848, 223; Záto vſza znáſam za volo ti odebráni KŠ 1771, 648; Ár za tvojo volo znásam spot TA 1848, 54; nego vſza znáſſamo KŠ 1771, 506; Csi kaſtiganye znáſate KŠ 1771, 694; Sto bode britke tvoje vdárcze znáſao BKM 1789, 344; dobro bi ga znáſſali KŠ 1771, 547
2. znašati, predstavljati: Gláva znáša eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21
znášati se -am se
1. ponašati se: Kérkedni; znásati sze KOJ 1833, 162
2. prenašati, potrpeti: kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim znáſati TF 1715, 14; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
3. vesti se: Domá se dobro znášaj BJ 1886, 12; Vu cérkvi se je dobro znášala BJ 1886, 21
znašajóuči -a -e ki prenaša, potrpi: poſztávlena ſzo kaſtigo znáſajoucsa KŠ 1771, 758; Znáſajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 609; Ovo blá'zene právimo te znáſajoucse KŠ 1771, 753

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zóuči prisl.
1. naravnost: Oduri zoucsi hüdoga csloveka BKM 1789, 190; On je toj ſzmrti zoucsi ſztáo SŠ 1796, 174; nego ſzi bole mámo gúcsati z-oucsi, kako ſzkrivomá SIZ 1807, 21
2. v zvezi zouči vouči iz oči v oči, odkrito, naravnost: Gde bi zoucſi voucſi ſzvéto glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274; zoucsi voucsi ſzam nyemi prouti ſztano KŠ 1771, 559; Gde bi zoucſi voucſi ſzvéto glédao Trojsztvo KM 1783, 294; szo Luthera náj bougsi priátelje nyegovi zopszuvali zoucsivoucsi ozúrno KOJ 1845, 65
3. vpričo: Glászi dela zoucsi Bo'ze odicsenoſzti BKM 1789, 2b; da nebi Milticz zoucsi Luthera neopazno pravo KOJ 1845, 70; V-etom boji zoucsi Ladiszlava IV. szo sze vöszkázali KOJ 1848, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

živèti -ém nedov.
1. živeti: 'Siveti Élni KM 1790, 93(a); a kákda mámo mi vmisleinyi naſſem ſiveti TF 1715, 12; Dai nám 'siveti ABC 1725, A6b; vu postenom 'sitki ti imei 'siveti SM 1747, 88; tak je nám 'ziveti KŠ 1754, 116; pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; da on sztálno 'siveti more KOJ 1833, IX; Moremo zrédom 'ziveti AI 1875, kaz. br. 8; Tebi ſivém SM 1747, 46; 'Zivám jaſz KŠ 1754, 193; kaj jaſz 'zivém KŠ 1771, 314; Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; Csi 'zivém vu vernoſzti BRM 1823, 10; Da kak tvoje dobro dête vszedni 'zivém KAJ 1870, 5; Znam jasz komi 'zivém KAJ 1848, 4; ſteri ſives ino goſzpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; ſivés i kralües vſzigdár SM 1747, 50; vu etoj vöri tak 'zivés KŠ 1754, 9b; Cſi vu Krisztuſi 'zivés BKM 1789, 15; pouleg nyegove volje ſivé TF 1715, 10; kai moi Odküpitel ſivé SM 1747, 32; ki ſz-ſzvojov dikov 'zivés KŠ 1754, 109; Duh je ki 'zivé KŠ 1771, 446; pod obláztyom mo'sá 'ſivé SIZ 1807, 7; cslovek záto sivé v .. Domovini KOJ 1833, X; ſztvár 'zivé KAJ 1870, 10; gorila živé na zahodnom bregi Afrike AI 1878, 6; vse živé zrok tvoji BJ 1886, 6; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; Ako mi vu Dühi ſivémo SM 1747, 23; ár vnyem 'zivémo KŠ 1754, 88; Csi 'zivémo vu Dühi KŠ 1771, 569; Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Bojdi znami, da 'zivémo BKM 1789, 4; 'Z-nyim tak na veke 'zivémo BRM 1823, 3; 'zivéte pa Bougi KŠ 1771, 459; gda okorno 'zivéte BKM 1789, 10; lidjé, ſteri tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 240; i vradoſzti 'zivejo KŠ 1771, 189; ino pouleg právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; Opice živéjo od sadü AI 1878, 7; 'zivi ti vmeni KŠ 1754, 238; ino poleg Bosje reicsi mi ſivimo SM 1747, 81; i vu Kriſztuſi 'zivimo KŠ 1754, 111; Bougi na diko 'zivmo KŠ 1754, 138; i ſzvéto zivmo KŠ 1771, 458; Nouvi 'zitek 'zivimo BKM 1789, 102; Tak 'siv’mo i mi KM 1796, 19; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Vu pobo'znoszti 'zivte BKM 1789, 10; Zvüna práve vöre ne 'sívite SŠ 1796, 15; 'Zivte vu pobo'znoſzti BRM 1823, 5; nai ſivém zpregányanyem SM 1747, 71; ravnaj Mojo hodbo, naj 'zivém KŠ 1754, 245; Naj vpraviczi ſzvéto 'zivémo KŠ 1754, 109; na Bo'zo diko naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; kaibi ponyem ſivel TF 1715, 23; neg dabi zmenom ſivel SM 1747, 69; Da bi jaſz pod nyim 'zivo KŠ 1754, 98; da bi Átila du'se 'sivo KOJ 1848, 6; kabi mi poſteno ſiveli TF 1715, 15; kaibi poleg teila ſiveli SM 1747, 25; dabi vpraviczi 'ziveli KŠ 1754, 109; doklem bodem sivel ABC 1725, A8b; Po nyem bodem páli ſivo SM 1747, 78; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; naj doklen bodem živo BJ 1886, 7; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; ár ti ne bos 'zivo KŠ 1754, 179; tak csini i 'zivo bos KŠ 1771, 204; Ár tou tejlo, Szkim bos 'zivo BKM 1789, 233; Neznas bos li'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; i 'zivejla bode KŠ 1771, 29; nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175; jeli bomo dobro 'znyim 'ziveli KŠ 1754, 173; Z-düsom z-tejlom 'sivelimo SŠ 1796, 17; Ar ako vi poleg teila bodte ſiveli SM 1747, 23; Steri pa bodo 'ziveli KŠ 1754, 271; I 'ziveli bodo KŠ 1771, 803; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67; i ráj ſzem meni 'zivo KŠ 1754, 240; grdou ſzam 'zivo KŠ 1771, 433; Nego ſzam tam 'siveo SIZ 1807, 45; Kak ſzi koli 'sivo ſzpitajo te SŠ 1796, 9; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505; ka je vu dobrouti sitka 'siveo KM 1783, 201; Teda plácsa Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; I v-nyem je po ſzvojoj vouli 'ſiveo KM 1790, 58; Kakda je 'ſiveo té odvejtek KM 1796, 10; ka je Henrik fticsar 'siveo KOJ 1848, 9; bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; Csi ſzmo nemertücslivo 'Ziveli KŠ 1754, 267; ki ſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; plakanyi, Vſterom ſzo 'ziveli ti verni BKM 1789, 9
2. uživati kaj: vtoj vecsérji, záto 'znyouv 'ziveti moremo KŠ 1754, 212; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; I kelikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; ov moi máli dár ſivi ſnyim TF 1715, 9; ete máli dár i 'zivi 'znyim KŠ 1754, 12a; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz BKM 1789, 5b; 'Zivi tak z-etimi (pesmimi) BRM 1823, IV; 'Zivi z-vecsérjov nyegovov KAJ 1848, 142; ako Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; Agnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli pred Vüzenſzkov Szobotov KŠ 1754, 185
3. uporabljati: Gda moremo nájbole 'siveti z-komajpreminoucsim vrejmenom KOJ 1833, 141; Niki meszto j zpodrügacsanyom 'sivéjo KOJ 1833, 86; 'selej, ka bi vszi 'snyé Jezikom 'siveli KOJ 1833, XI
živóuči tudi živóči -a -e
1. živeč: kaj je ov zapelávecz erkao eſcse 'zivoucsi KŠ 1771, 97; Da tak 'zivôcs Bodemo Tvoji verni BRM 1823, 376; zivoucsa zmo'zom ſzedem lejt KŠ 1771, 170; ino je vnyega ſivocſi Duh vdehno SM 1747, 3; vu necſiſztoucsi 'zivoucsoj Márii KŠ 1754, 232; 'zivoucsi lidjé KŠ 1754, 10; Najme vi 'zivoucsi lidjé Placſte ſze BKM 1789, 86; kotrige liki zmrtvi 'zivoucse KŠ 1771, 460
2. živ: Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Bog SM 1747, 24; Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; Oh 'ſila 'ſivoucse vretine KM 1783, 182; 'zena, k'zivoucsemi mou'zi je privézana KŠ 1771, 461; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; ino nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; poſztavo jo je pred nyé 'zivoucso KŠ 1771, 370; vcsinyen je Adam vu 'zivoucso duſo KŠ 1771, 524; káksi rázlocsek je med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Po'zelejnye naſſega bli'znyega 'zivoucsi ſztvári KŠ 1754, 64; i ſtere 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; ſteroga je gori oſznáj'zo, 'zivoucſimi ſztvármi KŠ 1754, 93
živóuči -a -e sam. 1. živeči: Vſzáki zivoucſi ne merjé KŠ 1754, 117; da bi ti 'zivoucſi nebi vecs ſzebi 'ziveli KŠ 1754, 120; mojim i vſzejm vnyem 'sivoucsim SŠ 1796, 6
2. živi: ka iſcsete toga 'zivoucsega med mrtvimi KŠ 1771, 254; Ár ſze mi 'zivoucsi na ſzmrt dávamo KŠ 1771, 535; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde zmed 'zivoucsimi KŠ 1754, 68; naj te med timi 'zivoucsimi dicsim KŠ 1754, 242

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Število zadetkov: 105