Tiskanje

bẹžljáti, -ȃm, vb. impf. hervordringen: iz klobase meso bežlja, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bȋcək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.-Vest.; — prim. 1. bic.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bildbret -a (bildbret, vildbret, bilpret) samostalnik moškega spola

meso divjih živali, ki se jih lovi za hrano; SODOBNA USTREZNICA: divjačina

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

brávski, adj. 1) Schöpsen-, M., Notr.; — 2) Schweine-, C.; bravsko meso, vzhŠt.; — 3) bravska jed, eine Fleischspeise, bravski žganci, mit Speck abgemachter Sterz, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse (mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

brzde brzd (bruzde, brzde) množinski samostalnik ženskega spola

kovinski del pri uzdi, ki ga ima žival, navadno konj, v gobcu; SODOBNA USTREZNICA: brzda

FREKVENCA: 20 pojavitev v 11 delih

FRAZEOLOGIJA: držati kaj v brzdah, staviti/položiti komu brzde v usta

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cendráti, -ȃm, vb. impf. 1) hangen: meso cendra v mesnici, Z.; — 2) zappeln, C., Z.; za kom kaj c., zappelnd etwas nachtragen, Z.; — 3) Saiten anschlagen, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

češnja2 -e samostalnik ženskega spola

ekspresivno vsebinsko prazno, nespametno govorjenje; SODOBNA USTREZNICA: česnanje

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

čohovina [čọ́hovina] samostalnik ženskega spola

meso mladega goveda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

čúhniti 2., čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.-C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

čutenje -a samostalnik srednjega spola

1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev; SODOBNA USTREZNICA: čut

2. v zvezah z meso, mesen velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju telesnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: poželenje

FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dəhníti, dáhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga; — = dihniti, einen Athemzug thun; človek dahne v eni uri 1150 krat, Kast. (N. c.); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v trudno glavo, Levst. (Zb. sp.); — 3) einen (üblen) Geruch von sich geben, riechen: po vinu d., Cig.; meso že dahne, Z., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dìm, díma, m. der Rauch; ves v dimu, rauchumhüllt, C.; dim je v sobi, es raucht im Zimmer; nehal je dim, es hat ausgeraucht, Cig.; meso na dim, v dim obesiti, das Fleisch zum Selchen aufhängen; iz dima v ogenj = aus dem Regen in die Traufe, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola

divje rastoče rastlinje
meso divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dokláti (dodatek k slovarju), dodaj: — = zaklati (bolno živinče, da je meso še za rabo), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dòlispràviti -ávim dov.
1. uničiti: szi je prizadejvao vöro katolicsanszko po vogerszkom doliszpraviti KOJ 1848, 92; krtsánsztvo doli, indasnye pogansztvo pa nazájszprávi KOJ 1848, 17
2. odpraviti: naj sze dohána szamoodávanye doliszprávi AIP 1876, br. 3, 1; tudi je Sz. meso doliszpravo KOJ 1845, 68; mosztovine je ali czelou doli szpravo KOJ 1848, 19; na grob kri's vtikati szo doliszpravili KOJ (1914), 147
dòlisprávleni -a -o odpravljen: Te je tá právda doliszprávlena AIP 1876, br. 7, 1; oszkrbleni z-doliszprávlenih Jezuitov premo'senya KOJ 1848, 112

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

drástiti, -im, vb. impf. = dražiti, reizen, aufreizen, Meg., Boh., C., Jan., ogr.-Mik., Trub., Dalm.; d. psa, BlKr.; mesto zoper tebe drastijo, Dalm.; meso nas k hudemu drasti, C.; aneifern, ermuthigen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dŕkniti, dȓknem, vb. pf. gleiten, rutschen, Cig., Jan., C.; meso je z njega drknilo, er ist mager geworden, Cig.; — d. v koga, jemanden anfallen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

drugako1 prislov

1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače

1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače

FREKVENCA: 33 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) (gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.-Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

duh1 -a/-u samostalnik moškega spola

1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah

1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja

2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič

3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh

4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša

5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh

5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek

6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh

7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh

8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh

8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh

8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh

FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom

TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

hlópniti, hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) schnappen, Guts., Cig.; pes meso hlopne in požre, Rez.-C.; — 2) einen Schlag versetzen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

íkrast, adj. 1) dem Rogen ähnlich, Mur.; — voll Rogen, Guts., Cig.; — 2) finnig; ikrasto meso; — 3) oolithisch, Cig. (T.); ikrasti kap(elj)nik, der Rogenstein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izjẹ́dati, -am, vb. impf. 1) anfressen, Cig.; črv izjeda zrno, kajk.-Valj. (Rad); rja železo izjeda, Cig.; ausätzen: i. divje meso, Cig.; — ausreißen: voda travnik izjeda, Z.; — 2) quälen: izjedajo me skrbi, Cig.; i. se, sich abgrämen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

jelenina [jelenína] samostalnik ženskega spola

divjačinsko, jelenovo meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

jèsti jéjm tudi jém nedov.
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

jùha -e ž juha: krava, zajtra nam dáva mlêko, poldné pa juho ino mesô BJ 1886, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kadílọ,* n. 1) das Räuchern; meso v kadilo dejati, C.; — 2) das Räucherwerk, pos. der Weihrauch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen (z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.-Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim (nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kǫ́njski, adj. Pferde-, Ross-; konjsko meso; konjski zdravnik, der Curschmied, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kòzica -e ž kozica: Meso mládi kozic je žmajno AI 1878, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kozlę́čji, adj. Kitz-: kozlečje (-eče) meso, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kozlȋčji, adj. Kitz-, M.; kozličje (-zliče) meso, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kozlǫ́v, adj. Bocks-: kozlova brada, kozlovo meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mescè, n. dem. meso; 1) das Fleischchen, Mur., Cig., Jan., Met.; mesce mej nosnicami prebadati, Cv.; — 2) kurje m., die wahre Hohlwurz (corydalis cava), Cig.; — tudi: mę̑sce, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mesen2 [mésǝn] pridevnik

ki je iz mesa, vsebuje meso; mêsen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mesenják, m. 1) sinnlicher Mensch, Mur., C.; — 2) = mesnjak, prostor, kjer meso sušijo, C., Z., mesę̑njak, Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mesnják, m. prostor, kjer je meso obešeno, da se v dimu suši, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mesọ̑, n. das Fleisch; kjer meso, tam psi = wo Aas ist, dort sammeln sich Raben, Cig.; skrito m., der Lendenbraten, V.-Cig., C.; hudo meso, wildes Fleisch, der Polyp, Cig., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

meso [mesọ̑ mesȃ] samostalnik srednjega spola

meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

meso samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

meso s, F39, bubulus, -a, -um, govedina, govésku meſſú, govéski; caro, meſsú; ferina, -ae, meſſú od ṡvirine, ṡvirjazhina, ṡvirina; figere carnes veribus, meſſú na raṡhnîe natekniti; offula, -ae, en koſſez meſſá, ali en ṡaluṡhei; porcinarius, -rÿ, kateri ſvinṡku meſſú predaja; praeputium, -tÿ, tá preidna koṡhiza na moṡhkim meſſei; tarenus, zherv v'meſſei; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

meso -a s 1. meso: shupa ſe reslye meſſu im. ed. ſe v' pepeli povala ǀ sposnaj de je bilu domazhe, niKar divje meſsu im. ed. ǀ Kadai nar vezh Meſſarij meſſa rod. ed. ſiſezhejo ǀ ſi s'meſsa rod. ed., inu krij, nikar s'kamjna, ſi na semli, nikar v' Nebeſsijh ǀ s'jutrai, inu s'vezher Eliaſu meſſu tož. ed., inu kruh ſo noſſili ǀ v'Postu taku dobru meſsu tož. ed. jejsh, kakor o Pustu ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem meſsam or. ed. ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom or. ed. je pokrita 2. človeško telo: meſſu im. ed. skuſi zartlaine zhloveka ſapele ǀ s'kruha rata S: Meſsu im. ed., s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ karkuli messu im. ed., ali telu shelij, temu nemorio odpovedat ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom tiga ſveta, inu meſſa rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa rod. ed., inu svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe s'kuſi strah Boshij ǀ je bila vſa podana lushtam tiga meſa rod. ed. ǀ taiſti kateri menio hudizhu, inu lushtam ſvojga meſſà rod. ed. ǀ per luſtah tiga ſapelaviga meſsà rod. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi daj. ed., kateru dusho umadesha ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu tož. ed., inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish, de tuoje meſsu tož. ed. s'postam noter dershish V primerih, kot je zadnji zapis pod prvim pomenom, ni mogoče ločiti med obema pomenoma.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

meso -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

meso sam. s ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mesóu in mesó -á s meso: Caro Meſzou KMS 1780, A8; Meſzou Hús KM 1790, 93; Ne ſztoji tak poſzt vribaj, ſtere ſze meſzou zovéjo KŠ 1754, 211; Nej je vſzáko meſzou ednácse meſzou KŠ 1771, 523; Dobro je nej jeſzti meſzá KŠ 1754, 480; pecsine, na ſtero je meſzou, i kruh polo'seni KM 1796, 47; Njéna [lisice] hrána ne samo meso AI 1878, 9; Szkou'zov i zmeſzom ſzi me pokrio KŠ 1754, 90; i vſze fticze ſzo ſze naſzitile 'znyihovim meſzom KŠ 1771, 802; i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno SŠ 1796, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mesuna zobeh gl. meso, na, zob ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mrtvíčiti, -ȋčim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

nasolíti, -ím, vb. pf. einsalzen: n. vse svinjsko meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

navlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) n. si ude, die Glieder durch anstrengende Arbeit anspannen, C.; — 2) (mit Speck) ausspicken, Cig., C.; n. meso, Vod. (Izb. sp.); — 3) eine gewisse Menge zusammenschleppen; vsakojake šare n. v sobo; — n. se, in Menge zusammenkommen; navleklo se je veliko ljudi; — durch Ziehen eine gewisse Menge bekommen: n. vode iz vodnjaka; n. vina iz soda z natego; — n. se ga (vina, žganja), sich betrinken; — n. strune = napeti strune, Cig.; — 4) n. si kaj, sich etwas Unangenehmes zuziehen, Cig.; n. si nesrečo, bolezen, smrt, Cig. (T.); n. si kaj na glavo, auf sich laden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.-C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.-C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.-Valj. (Rad); iz nebes priti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

njén -a -o svoj. zaim. njen: naj dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Njena hrána ne samo meso AI 1878, 9; kákša je njéna lastivnost AI 1878, 3; Nyéna lübléna mati je nyei kamenico kupila BJ 1886, 4; naj on szrecso nyéno naprej pomága SIZ 1807, 9; naj potrplejnye má znemocsnoſztami nyénimi SIZ 1807, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

obẹ́šati, -am, vb. impf. ad obesiti; hangen machen, aufhängen; perilo o.; meso v dim o.; — hängen, an den Galgen knüpfen; — o. glavo, den Kopf hängen lassen; o. se na koga, sich an jemanden hängen, anschließen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

oblẹseníti, -ím, vb. pf. holzartig machen: s pretepanjem živini kožo in meso o., Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.-Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett backen, abkröschen; ocvrto meso; ocvrti piščanci; ocvrti jabolčni krhlji, Cig.; — (das Fett, den Speck) zerlassen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ogrljȃvina, f. meso okrog grla, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

okŕčati, -ím, vb. pf. starr werden: meso je od mraza okrčalo, Lašče-Levst. (Rok.), Ig (Dol.); lačna in okrčala družina (o čebelah), Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

osirovẹ́ti, -ím, vb. pf. roh werden: suho meso v vodi osirovi (wird rohem Fleische ähnlich), C.; — verwildern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

osolíti, -ím, vb. pf. salzen: o. kako jed, einsalzen: osoljeno meso, osoljene ribe; — osoljena beseda, ein scharfes Wort, C.; — theuer verkaufen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ósołka, f. slana voda, v kateri je bilo svinjsko meso namočeno, (osoka) BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

osúšən, -šna, adj. etwas dürr oder trocken, Cig., Jan., C., Dalm.; v osušni deželi, Dalm.; osušno meso, leto, osušna jesen, C.; osušno perilo, halb getrocknete Wäsche, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ovčèči -a -e prid. ovčji: Mesô se pa kak kak ovčeče jej BJ 1886, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ovčetìna -e ž ovčetina, ovčje meso: Ovilia Ovcsetina KMS 1780, A7b; Ovcsetina je jáko técsna jêsztvina KAJ 1870, 140

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ovodíti, -ím, vb. pf. völlig anräuchern, abselchen: meso o., Cig., ogr.-C.; ovojeno meso, geräuchertes Fleisch, DZ., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pečenina [pečenína] samostalnik ženskega spola

pečeno meso, pečenka
ognojitev rane, vnetje, prisad

PRIMERJAJ: pečenje, pečenka, pečeno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pečenje [pečénje] samostalnik srednjega spola

pečeno meso, pečenka

PRIMERJAJ: pečenina, pečenka, pečeno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pečenje s pečeno meso, pečenka: njemu ſe ſò sline zidile, miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu pezhejne tož. ed. (II, 348)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pečeno [pečéno] samostalnik srednjega spola

pečeno meso, pečenka

PRIMERJAJ: pečenina, pečenje, pečenka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); (stsl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

platíti 2., -ím, vb. impf. 1) in Falten legen, falzen, Cig., Jan.; — 2) p., in zwei Hälften spalten (z. B. von Pfirsichen): meso se platenicam plati, Ip.-Erj. (Torb.); — p. se, sich schiefern, Cig., Jan.; — 3) mit Felgen versehen: p. kolo, Jan., C.; — 4) p. se, verschrien oder verhext werden, C.; (prim. platek).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

podàti tudi poudàti -dám dov.
1. podati, dati: I vbôgim podati znájo KAJ 1870, 76; vzél je vroke pehár, nyimga podá, rekocſi TF 1715, 30; jeli nyemi kamen podá KŠ 1754, 154; eden drügomi tudi rokou podájo KOJ 1845, 20; i podáj milosztivno tvoje pomoucſi rokou KM 1783, 118; Csi te steri znánecz z-daleka pohodi, rokou nyemi podaj KOJ 1845, 30; Ali z-toga vina, mí tüdi podájte SIZ 1807, 33; I ino pecsényo, k-lampam bi ti poudao SIZ 1807, 54; oni ſzo pa nyemi podali eden 'zukavecz KŠ 1771, 73; vzeuje vrouke pehár ino nyim poudau govorécſi TF 1715, 39; pren. Naj ném miloſcso ſzvojo podá KMK 1780, 31; 'Zitek podajte nyemi BRM 1823, 5; Ár je nej angyelom poudao te priſeſztni ſzvejt KŠ 1771, 673; Boug mi je rokou poudo Za nyegovi pét rán BKM 1789, 414; Boug mi je rokou poudo Za nyegovi pét rán SŠ 1796, 120
2. izročiti, predati: protivnike nyemu podás SM 1747, 85; Protivnike nyemi podás BKM 1789, 339; pren. Necsem moji ôcs na szen podati TA 1848, 109
3. podrediti: Nyé vékse kotrige tim ménsim dosztakrát záto morejo podati KAJ 1870, 52
podàti se tudi poudàti se -dám se
1. podrediti se, pokoriti se: Záto potrejbno ſze je podati nej ſzamo za volo ſzrditoſzti KŠ 1771, 478; Rázum ſze má tu podati BKM 1789, 230; nikoga je nej ſteo bougati, i niksemi rédi ſze podati KM 1790, 54; Pokedob sze nebi steli podati lutheránje pápinczom KOJ 1845, 67; Záto ſze podám jaſz nyemi SM 1747, 75; Nego ſze ti podám vſzáki csasz BKM 1789, 404; V-'sitki, v-ſzmrti, ſze mi podám SŠ 1796, 144; Ali bojdi, ocsa, szvéta tvoja vola. Jasz sze podam KAJ 1870, 169; Ár ſze zapouvidi Bo'zoj ne podá KŠ 1771, 464; Vſzáki cslovik ſze tak naj ſzamhotécs podá poglavári KM 1790, 80; V-rú'zni grêhi nele'zi, Negosze jákoszti podá KAJ 1848, 221; Podájte ſze záto Bougi KŠ 1771, 751; nego ka bi sze szvojeglávci právdenomi szvojemi Králi podáli KOJ 1848, 105; Rad ſze je poudao I'ſáak Bo'soj vouli KM 1796, 18; stajerszki Plemenitási szo sze Ottokari podáli KOJ 1848, 38; I one szo sze preci pôdale, kâ bi je dolisztrgao KAJ 1870, 127
2. izročiti se, predati se: Betúliánczi ſzo ſze 'ſe miſzlili podati Holoferneſſi KM 1796, 72; Daj ſze nam zevſzim Tebi Na áldov podati BRM 1823, 376; Bécs sze nyemi je mogao podati KOJ 1848, 67; Oh podáj ſze mi mocsno BKM 1789, 128; Nepodaj ſze nevernoſzti BRM 1823, 3; nego ſze czilou nyemi podájmo KŠ 1754, 125; szvojga národa prosziti, naj ſze törkom podá AI 1875, br. 1, 2; Vſzegavejcs ſzem ſze nyemi Poudao KŠ 1754, 269; Vſzegavejcs ſzem ſze nyemi, Poudo kſzmerti BKM 1789, 264; Na britko ſzmrt ſzi ſze poudo BKM 1789, 82; Prvle, liki ſze je Kriſztuſi poudo, bio je Publikánus KŠ 1771, 1 (B1a); Ali ki sze je sztálno pôdao Jezusi KAJ 1848, 4; ki ſzo greh niháli, Nyemi ſzo ſze podáli BKM 1789, 306; Ki szo sze Bôgi pôdali Sz-trplivov pobo'znosztjov KAJ 1848, 125
3. oditi, odpraviti se: On sze je z-dobrotivne köszecske sziroticsnice podáo vu králevszko Zobráznovniczo (Pripravniczo) KOJ 1845, 4; On pa prvle, neg bi sze vogyen podáo, Sz. Meso poszlühsa KOJ 1848, 98
4. nastopiti službo: ki ſze na Czérkveno ſzlü'sbo podájo KMK 1780, 85; znájte hi'zo Stevanovo, i na ſzlü'zbo tim ſzvétim ſzo ſze poudali KŠ 1771, 526
podáni -a -o vdan, izročen: Podáni edendrügomi vu ſztráhi Bo'zem KŠ 1771, 585; Konj nosi svojega gospoda, šteromi je jáko podan AI 1878, 14; I márnoszti ti je miszel podána KAJ 1848, 141; da teilo naſſe nebode podáno nyega hüdobe SM 1747, 66; naj ne bode naſſe tejlo nyega hüdoubi podáno KM 1783, 225; Da tejlo nase nebode, Podáno nyega hüdoube BKM 1789, 381; Sztvóri csiszto szrdczé, Podáno nedú'znoszti KAJ 1848, 164; Da vu vſzem tebi bodem pokorni, Ino podáni BKM 1789, 297; 'Zene naj podáne bodo KŠ 1771, 520; Tebi szo i zmo'znoszti nébe Podáne KAJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken (fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

podkr̀miti tudi podkèrmiti -im dov. zrediti: Hizni; podkrmiti KOJ 1833, 159; Svinjo podkermijo ino meso i slanino dobimo BJ 1886, 14
podkr̀miti se -im se zrediti se: kak pun je 'zaloda! da bi ga moja bráveta dobiti mogla, bogme bi sze podkrmila 'z-nyim KAJ 1870, 149; Szvinya sze pred zabádanyom podkrmiti more KAJ 1870, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

podtrẹbúšina, f. die Unterbauchtheile, Z.; — = meso pod trebuhom, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

podvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. darunter ziehen, unterziehen, Cig., Jan.; posteljo z remeni p., Cig.; — meso s slanino p. (spicken), C.; — ausfuttern, Cig., Jan.; rdeče podvlečeni solnčniki, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pojẹ́dati, -am, vb. impf. ad pojesti; 1) aufessen, verzehren, wegessen; kdo pojeda jedi v tempeljnu? Ravn.-Valj. (Rad); povrtel mojo pojedate, kajk.-Valj. (Rad); tuji pojedajo vaše njive, Dalm.; — schmausen, Cig., C., Mik.; p. in popijati, Ravn.; Pojeda klobase, Pojeda meso, Včasi pa strada, Da smil' se Bogu, Npes.-K.; vkupe orala vkupe pojedala, Jurč.; — 2) p. se, sich grämen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

poldné prisl. opoldne: krava, zajtra nam dáva mlêko, poldné pa juho ino mesô BJ 1886, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pomóučni -a -o prid. pomožen: On pa zevszov szvojov pomoucsnov vojszkov Sz. Meso poszlühsa KOJ 1848, 98; Nyemi szo ovi Poglavárje pomoucsne serege obecsali KOJ 1848, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

postáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen; veter je postal, C.; — werden; meso p., Fleisch werden; p. mlačen, lau werden; (pomni: s prahom p., zu Staub werden, ogr.-Mik.; p. s človekom, C.); — 2) = postati (-stojim): kokot postane na vrhu gnoja, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

povelína, f. = povojeno meso, geselchtes Fleisch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.-Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.-Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pozdrávlati -am nedov. pozdravljati: more od etecz z procesiov na Málo Meso Tissinszko Mario pozdrávlati iti KOJ 1914, 108; kama ga sztálisi ino Rédovje z-Büdine pozdrávlat KOJ 1845, 49; Oh ſzlatka domovina, z-etoga britkoga mourja te pozdrávlam KM 1783, 183; Nôvo leto pozdrávlem te AIP 1876, br. 1, 1; Záto te Jezus mi vszi pozdrávlamo BKM 1789, 37; Goſzpodna pozdrávlajte, Pred nyim ſze ponizite BKM 1789, 11; Angyeo Goſzpodna, etak jo je pozdrávlao KM 1796, 85
pozdrávlati se -am se pozdravljati se: Z-vüpanyom i sz-trôstom sze od krála pozdrávla orszácsko szpráviscse AI 1875, kaz. br. 1
pozdrávlavši -a -e pozdravljajoč: Zradosztjov primem pero pozdrávlavsi vász AI 1875, kaz. br. 1
pozdrávleni -a -o pozdravljen: Divicza, geto je po Angyeli pozdrávlena KM 1783, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prȃsji, adj. Schweine-, Štrek.; prasje meso, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prekadíti, -ím, vb. pf. 1) durchräuchern; p. meso; prekajeno meso; p. oblačila; — mit Rauch abtreiben, Cig.; p. čebele, Cig.; — 2) zuviel räuchern, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prekájati, -am, vb. impf. ad prekaditi, durchräuchern, Cig., Jan., DZ.; räuchern, selchen: prekajat obesijo meso, Ravn. (Abc.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prekláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durchspalten; deblo p.; p. komu glavo; p. se, sich spalten; palica se je preklala na dvoje; — 2) überstechen (im Kartenspiel), C.; — 3) p. se, sich durchbeißen (fig.), Cig.; — 4) = zaklati bolno živinče, da se reši meso, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (pogl. priklati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prekúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durchkochen, Cig., Jan.; aussieden: prejo, denar p., Cig.; — p. se, durchkochen (intr.); pusti, naj se jed dobro prekuha; — p., verdauen, Cig., Jan., nk.; — 2) von neuem kochen, nachkochen; p. jed; — prekuhano žganje, der Doppelbrantwein, Cig.; — 3) zu sehr kochen, überkochen; prekuhano meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prepéči, -péčem, vb. pf. 1) durch und durch backen oder braten, durchbacken, durchbraten; dobro prepečeno meso, dobro prepečen kruh; — ein wenig an der Oberfläche backen o. braten, überbacken, überbraten; pusti, naj se malo prepeče; — 2) von neuem backen o. braten, umbacken, umbraten; prepečen kruh, Zwieback, Cig.; — 3) zu sehr backen oder braten, verbrennen, verbraten; p. se, zu sehr gebacken oder gebraten werden: kruh se je prepekel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prevodíti 2., -ím, vb. pf. 1) durchselchen: prevojeno meso, Erj. (Torb.); — 2) zu viel selchen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prigrustíti, -ím, vb. pf. ekelhaft machen: jed komu p., Lašče-Levst. (M.); p. se, ekelhaft werden, kajk.-Valj. (Rad); konjsko meso je mej nami prigruščeno, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prikláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zaklati (bolno živinče, da se reši meso), Notr.-Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pristáviti, -stȃvim, vb. pf. hinzustellen; stol p. (k mizi); meso p. (k ognju, da se začne kuhati); lestvico p.; — hinzubauen, Cig.; — anstücken, Cig.; — pristavljeni lasje, der Haaraufsatz, Cig.; — hinzufügen; — (mündlich oder schriftlich) beifügen; — p. se (k delu), sich zur Arbeit bequemen, Cig.; — k bregu p., landen, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

prọ̑dałən, -łna, adj. verkäuflich: prodalno meso, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pȗrji, adj. Truthühner-; purje meso, purja peresa; — purje pike, Sommersprossen, Ščav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

rȃčji 1., adj. Enten-; račje meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

rájžəlj, -žlja, m. = palica, na katero se obeša meso, da se povodi, Cig., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.-Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

razkúhati, -kȗham, vb. pf. zerkochen; — r. se, durch Kochen auseinandergehen, aufgelöst werden: meso se je razkuhalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

rázsoł, -la, m. 1) das Salzwasser, die Salzbrühe, der Pökel, Cig., Jan., DZ.; v razsol dejati meso, das Fleisch pökeln, Cig., Nov.; (po rus.); — 2) das Lab, Habd.-Mik., Guts.-Cig.; — 3) = zelnica, das Krautwasser, Mik.; — = repnica, das Rübenwasser, BlKr.; — (razsol f., Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

razvȃgati, -am, vb. pf. abwägend vertheilen; r. meso kupcem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

rǫ̑d 1., rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.-M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

scvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abkröschen, zerlassen; vso mast s.; — 2) s. se, durch das Abkröschen zusammenschrumpfen; meso se je scvrlo; (fig.) knjige so se scvrle in skrčile, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sẹ́kati, sẹ̑kam, vb. impf. hacken, hauen; meso s., Fleisch zum Verkauf aushauen, ausschroten; drva s., Holz hacken; tu so začeli s., hier hat man mit dem Holzschlag begonnen; led s., Eis aufhacken; — metzeln: strašno so sekali sovražnike; s. se, sich hauen, sich niedermetzeln; (fig.) disputieren, C.; — kamenje sekati, Steine behauen; pile s., Feilen hauen, V.-Cig.; s. po čem, auf etwas loshauen; — abhauen: Turki kristjanom glave sekajo; — durchschneiden: reka deželo seka, Cig.; meja, cesta seka kaj, DZ.; (math.), Cig. (T.); krog seka črto, Žnid.; s. se, sich durchschneiden (math.), Cig. (T.); — zerbeißen: miši platno sekajo, C.; s. se, brechen, reißen (intr.): sukno, platno se seka, Cig.; lasje se sekajo, C.; — oblaki se sekajo, es bilden sich Federwolken, jvzhŠt.; — s. z očmi, blinzeln, C.; — sekan, mit keinen o. nur holperigen Übergängen (vom Stil), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sẹkljáti, -ȃm, vb. impf. klein hacken, Mur., Cig., Jan., C.; klobase s. (t. j. meso za klobase s.), Jsvkr.; — z očmi s., liebäugeln, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sirǫ̑v 2., -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sȋtnica 2., f. 1) der Beutel in den Mühlen, Cig., Jan., M.; — 2) der Fliegenschrank, V.-Cig., C.; = s sitastimi mrežami pokrita shramba za meso, Svet. (Rok.); — 3) = sitka, das Siebbein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

smóčən, -čna, adj. saftig: smočna hruška, smočno meso, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

smrdljìv, -íva, adj. stinkend; smrdljiva voda; smrdljivo meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc-C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sǘrotka tudi sǘrutka -e ž sirotka: Topla szürotka pita szlab 'zalôdec poprávi KAJ 1870, 77; Dobi od njega [goveda] meso, sir, sürutko AI 1878, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

svȋnjski, adj. Schweine-, schweinern; svinjsko meso; svinjsko jesti, Schweinernes essen, Mik.; — säuisch, unfläthig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

svȋnjščina, f. = svinjsko meso, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

šȋjnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

špikalnik [špíkau̯nik] ali [špikȃu̯nik] samostalnik moškega spola

jeklena koničasta palčka, s katero pred pečenjem vstavljajo koščke slanine v divjačinsko meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tekótən, -tna, adj. = tečen, gedeihlich, ausgiebig: meso je tekotno, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

telę́čji, adj. Kalbs-; telečja koža, telečje meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tǫ́həl, -hla, adj. muffig, verdorben (o moki, kostanju itd.), Mariborska ok.-C.; tohlo žito, C.; tohlo (tuhlo) meso, faulendes Fleisch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.-C. (Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.-C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

trbávən, -vna, adj. trbavna hruška, eine saftlose Birne, trbavno meso, zähes, saftloses Fleisch, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu-Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tŕtast, adj. 1) rebenartig, rankig, Cig.; — 2) zähe, Cig.; trtasto meso, Cig.; trtasta koža, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

túčən, -čna, adj. fett, Habd.-Mik., Mur., Cig., Danj.-M., vzhŠt.; tučno meso, SlGor.; tučna nedelja, der Faschingssonntag, C.; tučen svet, geiler Boden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ukadíti, -ím, vb. pf. räuchern: meso u., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

umrtvíti, -ím, vb. pf. 1) tödten, abtödten, C.; meso u., Cig.; — 2) amortisieren, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

usmráditi, -smrȃdim, vb. pf. stinken machen; u. sobo, das Zimmer mit Gestank erfüllen; — u. se, stinkend werden; meso se je usmradilo; morje se rado usmradi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.-Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

varilnik [varȋu̯nik] samostalnik moškega spola

priprava iz žgane gline v obliki prirezanega stožca za taljenje kovin, spajanje kovinskih delov
medeninast kotel za meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

vlàgnati -a -o prid. vlažen: Citronovo drevo sád z ledernov kožov, pod šterim je mehko vlagnato meso AI 1878, 52

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

vodíti 2., -ím, vb. impf. räuchern, selchen, Mur., Št., Kor.-Cig., C., Mik.; vojeno meso, Št.; moko v., das Mehl rösten, ("vaditi") Guts.; v. proso, der Hirse mit erhitzten Steinen einen bessern Geruch geben, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.-Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.-Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.-Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

vrẹ́ščati, -ím, vb. impf. schreien, Cig., M., Dol., jvzhŠt.; kreischen, Cig.; — rauschen, Cig.; voda vrešči, Boh.-C.; — meso je prijetno vreščalo nad plamenom, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

začrvíviti, -ȋvim, vb. pf. = črvivo narediti: muhe začrvivijo meso, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zapljúniti, -pljȗnem, vb. pf. 1) verspucken, Z.; — 2) mit Insectenbrut besetzen: muha meso zapljune, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — (fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zarę́brnica, f. = meso za rebrom ob hrbtišču, die Carbonade (kremenatljec): speci mi kos zarebrnice! Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); — der Jungferbraten, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zasájati, -am, vb. impf. ad zasaditi; 1) bepflanzen; — 2) pflanzen; zasajajte vinograde! Dalm.; drevje z., Cig.; — 3) hineinstecken: kremplje z. v meso.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zasẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich setzend einnehmen, einen Platz besetzen; vse stole so zaseli, Mur.; mesto komu z.; prestol z., den Thron besteigen, Cig., nk.; miza je zasedena, der Tisch ist besetzt, Cig.; peč je zasedena okoli in okoli, Jsvkr.; konja z., sich zu Pferde setzen; Zasede konj'ča brzega, Npes.-K.; — muha meso zasede, die Fliege beschmeißt das Fleisch, C.; — 2) mit einem Hinterhalt besetzen: zaseli so cesto, Kras-Erj. (Torb.); z. komu, jemandem einen Hinterhalt legen, auflauern, ogr.-C.; divji petelin je zaseden (ist "eingerichtet"), Št.; kuga se kje zasede (wird heimisch), C.; — z. se, sich versitzen, sich starr sitzen, Z.; — z. se, starr werden, gerinnen: beljačec se zasede, Bleiw. (Let.); mleko se zasede, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); zasedena kri, unterlaufenes Blut; (pogl. sesesti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

žmàhen tudi žmàjhen -hna -o tudi žmàjen -jna -o prid. okusen: Mlêko je jáko 'zmâhna jêsztvina KAJ 1870, 77; zelje prineseno, kak je jáko 'smajhno SIZ 1807, 36; Meso mládi kozic je žmajhno AI 1878, 15; 'zmajhnomi kruhi AIN 1876, 28; i 'zmâhno trávo szi je brao k-záütriki KAJ 1870, 100; z-'smajhnov jejſztvinov nyé bode dr'sála SIZ 1807, 30
žmahnéši -a -e okusnejši: Szád tászranyüjejo na zimô, da szprhnê i têm 'zmâhnêsi de KAJ 1870, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.