blaten -tna -o pridevnik1. umazan od blata; SODOBNA USTREZNICA: blaten 2. ki ni očiščen z vodo; SODOBNA USTREZNICA: neumit
FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čistčen -a -o deležnik od česa ki nima več bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: očiščen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugoč (druguč, drugoč) prislov1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočrojen -a -o (drugučrojen) deležnik ki je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojen, ponovno rojen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočrojeni -ega (drugučrojeni) posamostaljeno kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojeni, ponovno rojeni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočrojenik -a samostalnik moškega spola kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojenec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
izčiščen prid. očiščen:
je shelel na tem ſvejtu skuſi ogin teh revu, inu bolesni s' zhiszhen im. ed. m biti (IV, 396)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
očistiti glagolPRIMERJAJ: očiščen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
očistiti dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
očiščen deležnikPRIMERJAJ: očistiti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
očiščen del., F
5,
expiatus, ozhiṡzhen;
extersus, -a, -um, ṡbriſſan, ṡriban,
oz[h]iṡzhen;
limatus, pilen,
ozhiṡzhen;
lustratus, -a, -um, ozhiṡzhen, muṡhtrán;
purgatus, -a, -um, ṡmeten, pometen,
ozhiṡzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
očiščen -a prid. očiščen:
Ta gobau kadar je vidil de je ozhiszhen im. ed. m ǀ je bila rojena v'krili S. Matere katolish Cerkve, inu oprana s'vodo S. Kersta, ozhiszhena im. ed. ž s'S. Reshno kryvio ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena im. ed. ž bita ǀ skuſi Sveti Karſt neiſò ozhiszheni im. mn. m ǀ ſmò od gobe tiga madesha ozhiſzheni im. mn. m ǀ Hugo Cardinal kir samerka, de deſſet je bilu ozhiszhenih rod. mn., inu vener en ſam ſe je bil varnil h' Chriſtuſu ǀ Neli yh deſſet ozhiſzhenih rod. mn.? kej ſo tedaj ty devet ǀ tedai te karshene dushe danas ſe veſſele, de supet bodo nyh garli, trebuhi ſtregli, nyh dushe skuſi spuvid ozhiszhene tož. mn. ž s' lushti tiga meſſa vmadeshili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
očiščen deležnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
očiščen del. ♦ P: 27 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
očišen gl. očiščen itd. ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
opran -a prid. opran, očiščen:
kadar grob zhiſtu opran im. ed. m, inu oſnashen bi bil (II, 55) ǀ je bila rojena v'krili S. Matere katolish Cerkve, inu oprana im. ed. ž s'vodo S. Kersta (I/2, 151)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
osnájžiti tudi osnážiti -im dov. 1. očistiti: Farizes ſzlejpi! oſznáj'zi prvle znotrejsnye pehára KŠ 1771, 77; pred pragom szi obütelo osznáj'si KOJ 1845, 25; zemlou oſznáj'zo KŠ 1754, 94; Tá pridôči je pervle svojo obütel od blata osnajžo BJ 1886, 23; one divojke i oſznájzile ſzo lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 84; pren. Vöro ſzvojim 'sitkom dobro naj oſznáj'si SŠ 1796, 23 2. olepšati, okrasiti: Eto czérkev je dála od znoutra i zvüna osznáj'siti KOJ 1914, 153; Jezus! osznáj'zi me Zmodrousztyov KŠ 1754, 247; Nyive oſzná'zis k-nasoj dobroj vôli BRM 1823, 433 osnájžiti se -im se doseči moralno sprostitev: I rad bi ſze vtvojoj krvi Oſznaj'zo KŠ 1754, 256 osnájženi -a -o 1. očiščen, moralno sproščen: Dáj mi i poniznoszt, Tak bodem zadoszta Etak osznáj'zen ja KŠ 1754, 247; Szpráve vöre ſzádom da oſznáj'zen bom BKM 1789, 363 2. olepšan, okrašen: od czérkvi, ka je zlejpim kaményem i zdármi oſznáj'zena, ercsé KŠ 1771, 241; ſzvéto meſzto, liki zárocsniczo oſznáj'zeno mou'zi ſzvojemi KŠ 1771, 804; Ár je dobre 'sené, delo oſznáj'seno SIZ 1807, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
osnažen prid. osnažen, očiščen:
kadar grob zhiſtu opran, inu oſnashen im. ed. m bi bil (II, 55)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prečeden deležnikočiščen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ščístiti -im dov. očistiti: i ſcsiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; pren. Krisztuſſova ſz. Krv z-rú'sni grejhov nász ſcsiszti KM 1783, 243 ščístiti se -im se izčistiti se: krava sze taki tiszti dén nescsiszti KOJ 1845, 109; pren. i vö ſze ſcſiſzti krivicza KŠ 1754, 120 ščìščeni -a -o očiščen: Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſmi BKM 1789, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zčìstiti -im dov. očistiti: Ki zcsiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 174; da ga vszáko szprotolêtje lepô zcsiszti KAJ 1870, 121; pren. Niſcse od méne lepsi nebi bio, Da bi me ti zcsiſzto BKM 1789; da náſz i z-grejhov zcsiſztis KM 1783, 101; z-cſiszti naſſih ſzrcz mislejnya KM 1783, 50; Vmem ſzrczi hi'zo zcſiſzti ſzi BKM 1789, 32; Kak szi od szrda zcsiszto tvoje szrdcze KAJ 1848, 295 zčìstiti se -im se očistiti se: Zgrejhov ſze zcſisztim BKM 1789, 89 zčìščeni -a -o očiščen: Nouvoga Zákona, ſteri je od vſze hüdoube zcsiſcseni KŠ 1771, A4a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.