Tiskanje

aeracíjska plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni vulkán -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali obstaja okrajšava »uur.«?

Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amfíbijska rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anekuména -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

asteroíd -a m (ȋ)
nav. mn., astron. večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom: pas asteroidov; površje asteroida
// tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra: majhen, ogromen, velikanski asteroid; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov; padec, trk, udarec asteroida; kometi in asteroidi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični]

1.

ki je v zvezi z astmo

2.

ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín]

iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bájta -e ž (ȃ)
1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
4. ekspr., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bárje -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

béla jélka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bélčičeva metóda -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

béli jávor -ega -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).

2.

kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bivalíšče -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.

2.

kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

botrovánec -nca m (á)
otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: v zahvalo botrovanec neznanemu botru občasno napiše pismo; osebni stik z botrovancem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brést -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

búčen búčna búčno pridevnik [búčən]

1.

ki je zelo glasen, hrupen

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: ↑bučati

búkev -kve ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cíklokrós cíklokrósa samostalnik moškega spola [cíklokrós]

1.

kolesarska disciplina, pri kateri tekmovalec vozi po razgibani krožni stezi z različnimi ovirami, čez katere kolo občasno prenese

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cyclo-cross iz ↑(bi)cikel + ↑kros

coworking samostalnik moškega spola

1.

delo, pri katerem si zlasti samozaposleni različnih poklicev občasno ali stalno delijo delovni prostor, izmenjujejo izkušnje, sodelujejo pri skupnih projektih

SINONIMI:

sodelanje

sodelo

1.1

kot pridevnik

ki je v zvezi s takim delom

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebéla plesálka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebélje gnézdo -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebélji plés -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]

1.

užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen

1.1.

;

SINONIMI:

divji česen

ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...

Čezjezičnost
Pri prevajanju imam težave z angleškim terminom translanguaging oz. nemškim terminom Translingualismus , ki označujeta didaktični koncept učenja jezika oz. več tujih jezikov. Kateri slovenski termin mi svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čŕni tôpol -ega -ôla m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

délo SSKJ² samostalnik srednjega spola

STALNE ZVEZE: čakanje na delo, delo na domu

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

détoks, detox samostalnik moškega spola

1.

pogovorno

odstranjevanje neželenih, škodljivih snovi iz telesa

SINONIMI:

detoksikacija

razstrupljanje

1.1

pogovorno

postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge

SINONIMI:

detoksikacija

1.2

kot pridevnik,

pogovorno

ki je namenjen, se uporablja za odstranjevanje neželenih, škodljivih snovi iz telesa

2.

pogovorno

odstranjevanje česa, odpovedovanje čemu, kar (lahko) povzroča odvisnost

2.1

kot pridevnik,

pogovorno

ki je namenjen za odstranjevanje česa, odpovedovanje čemu, kar (lahko) povzroča odvisnost

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dídžêj -a m (ȋ-ȇ)
kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu: radijski didžej [DJ]; didžej v diskoteki, klubu; občasno dela kot didžej
// poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: slavni didžeji svetovnega formata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dób -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dobráva -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dóga2 dóge samostalnik ženskega spola [dóga]

zelo velik kratkodlak pes z večjo podolgovato glavo in povešenimi uhlji; SINONIMI: danska doga, nemška doga

STALNE ZVEZE: argentinska doga, bordojska doga, danska doga, nemška doga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...

doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]

1.

izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku

1.1.

1.2.

2.

v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku

2.1.

v zvezi dokler ne

2.2.

v zvezi dokler ne

ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...

dólgčas Frazemi s sestavino dólgčas:
pásti dólgčas, pregánjati dólgčas, pregnáti dólgčas, prodájati dólgčas

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dopustováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj občasno prebivati v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Dopustuje na deželi/v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

dožívljati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo zavestno in čutno sprejemati kaj
(V tistih časih) je /po krivici/ doživljala hude pritiske.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobivati kaj 'odobravanja, zavračanja, nove vsebine'
Njegova dela so (občasno) doživljala hude kritike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati]

1.

predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev

1.1.

1.2.

2.

navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici

3.

ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisieren iz ↑drama

Ednina ali množina pri pojmovnih samostalnikih: »življenje ljudi«

Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:

Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.

A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?

Podoben primer je tudi "dno jezera":

Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.

A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:

Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ekstenzívni sadovnják -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

enostávna póra -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

epigrám epigráma samostalnik moškega spola [epigrám]

iz literarne vede kratka zbadljiva pesem z duhovitim, satiričnim poudarkom

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epigramm in lat. epigramma iz gr. epígramma ‛napis’, iz epígraphō ‛napišem’, iz epí ‛na, nad’ + gráphō ‛slikam, rišem, pišem, vklešem’ - več ...

estavéla -e ž (ẹ̑)
geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

fársičen fársična fársično pridevnik [fársičən]

1.

ki spominja na farso 1. ali je tak kot pri farsi 1.

2.

slabšalno ki je absurden, nesmiseln

ETIMOLOGIJA: ↑farsa

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gáber -bra m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]

1.

del noge med kolenom in gležnjem

1.1.

;

SINONIMI:

golenica

ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...

gospodínjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na gospodinjstvo: ukvarja se z gospodinjskimi deli; električni gospodinjski aparati, stroji; gospodinjske potrebščine / gospodinjski servis servis, ki oskrbuje gospodinjstva z občasno pomočjo pri gospodinjskih delih; gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih
♦ šol. gospodinjski pouk učni predmet, pri katerem se poučuje opravljanje domačih, hišnih del
2. ki zna dobro gospodinjiti: je zelo skrbna in gospodinjska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

govêji govêja govêje pridevnik [govêji]

1.

ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.

STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.

3.

čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

gráden -dna m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

grafitírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, ustvarjati grafite: nekateri ustvarjalci občasno grafitirajo tudi po naročilu
// spreminjati podobo zidu, javne površine z risanjem grafitov: grafitirati stavbe; razjarjeni navijači so grafitirali stene in uničevali pročelje
2. teh. prekrivati, prašiti z grafitom: grafitirati glino; grafitirati vrata pri peči

grafitíran

-a -o:

grafitirana površina

grafitirana mast za mazanje ležajev mast z dodatkom grafita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

gréznica -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hidroplán hidroplána samostalnik moškega spola [hidroplán]

letalo s plovnim trupom ali plovci, ki lahko pristaja in vzleta na vodi

ETIMOLOGIJA: kakor slovaš. in češ. hydroplán, madž. hidroplán iz gr. hýdōr + ↑(aero)plan

hilêja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija]

iz medicine hiter, prekomeren pretok zraka skozi dihala pri intenzivnejšem dihanju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hyperventilatio, iz gr. hypér ‛zgoraj, nad’ + ↑ventilacija

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.

4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.

1.1.

nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.

1.2.

kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.

2.

kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.

2.1.

kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.

4.

v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.

5.

z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

honorárno délo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hrást -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

igápo -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Iskani nedovršnik za glagol »prelesti«

Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

íva -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Izraza »žledenje« in »žlediti« v slovarjih knjižnega jezika

Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jávor -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jélša -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jêsen -éna m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jézero hládnega zráka -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Kako se pomensko razlikujejo kongres, konferenca, simpozij ...?

Zanima me, kaj so in kako se razlikujejo: kongres, konferenca, simpozij, kolokvij, delavnica, seminar, posvet, sestanek in kar je še podobnih izrazov za take in drugačne dogodke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Kihót Frazemi s sestavino Kihót:
kot dón Kihót, počútiti se kot dón Kihót

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kleptomaníja kleptomaníje samostalnik ženskega spola [kleptomaníja]

bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manía ‛blaznost’ - več ...

klíkati1 -am nedov. (ȋ)
pritiskati navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbirati možnosti, funkcije, prikazane na zaslonu računalnika: uporabniki občasno klikajo tudi na povezave, ki jim jih ponujajo oglaševalci; klikati po internetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

klobučnják klobučnjáka samostalnik moškega spola [klobučnják]

iz zoologije ožigalkar s klobuku podobnim prosojnim želatinastim telesom, ki ga prenaša vodni tok; primerjaj lat. Scyphozoa

STALNE ZVEZE: uhati klobučnjak
ETIMOLOGIJA: ↑klobuk

kóča -e ž (ọ́)
1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča
2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča
3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča
// zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
♦ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kóča -e ž

zasilno, občasno prebivališče

SINONIMI:

ekspr. bajta, ekspr. bajtica, ekspr. kočica

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

planinska koča

GLEJ ŠE SINONIM: bajta, bajtarija, gostišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]

1.

delati, oblikovati kodre

1.1.

navadno ekspresivno

2.

v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast

2.1.

v obliki kodrati se

navadno ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑koder

kolíba -e ž (ī)
1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba
2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada; stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kolíba -e ž

zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja

SINONIMI:

ekspr. kolibica, star. pojata

GLEJ ŠE SINONIM: bajta, koča

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

koliba ► kȯˈliːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

konzultíranje -a s (ȋ)
glagolnik od konzultirati: gre za občasno medsebojno konzultiranje / konzultiranje kolektiva ob imenovanju direktorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Kotna milisekunda
Zanima me slovenski termin za angleški termin miliarcsecond , ki označuje enoto za merjenje kotov, oznaka je mas . Termin se uporablja zlasti v astronomiji. Na spletu sem zasledil varianti mililočna sekunda in mili ločna sekunda .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

krásti krádem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).

2.

iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

krožíti króžim nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

króžni plés -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək]

1.

ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene

2.

igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček

3.

navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek
ETIMOLOGIJA: ↑kuža

kvartálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten; letni in kvartalni načrti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

láhka snéžna pót -e -e potí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

látvica látvice samostalnik ženskega spola [látvica]

1.

skleda z dulcem, navadno za mleko

1.1.

2.

morski polž z nezavito hišico, ki se trdno pritrdi na skalo; primerjaj lat. Patella vulgata, Patellogastropod

ETIMOLOGIJA: iz latva = cslov. laty ‛lonec’, dluž. łacywa ‛steklenica’ < pslov. *laty, sorodno z litov. luõtas ‛iz izdolbenega debla narejen čoln, drevak’ - več ...

lépši Frazemi s sestavino lépši:
íti na lépše, odíti na lépše, odpeljáti se na lépše, odpráviti se na lépše, zaradi lépšega

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lípovec -vca m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ločila med imeni na dvojezičnih področjih

Sem filatelist in občasno pripravljam priložnostne poštne žige, ki jih Pošta Slovenije uporablja za žigosanje poštnih pošiljk. Živim v Portorožu, kjer je z zakonom določena raba italijanščine v javnosti. V ta sklop spada tudi dvojezično poimenovanje poštnega urada v tem območju. Zaradi oglašanja raznih »strokovnjakov« je trenutno nastala zmeda glede tega.

Če spregledam, da različni oblikovalci izpis prilagodijo svoji umetniški ustvarjalnosti, vendarle ugotavljam, da je Pošta Slovenije v brošuri s poštnimi številkami zapisal PIRAN–PIRANO s pomišljajem med slovenskim in italijanskim poimenovanjem in takšen zapis uporabila tudi pri navadnih rednih žigih.

Zdaj smo prejeli navodila, da moramo uporabljati poševnico, čeprav so razni »strokovnjaki« zahtevali vezaj po vzoru zapisa Gozd - Martuljek ali Sap - Šmarje.

Vesel bi bil vašega tolmačenja, saj ste konec koncev »ustavno sodišče« za slovenski jezik. Prosim vas za hiter odgovor. Na pošti trenutno obravnavajo mojo vlogo za žig, katerega osnutek prilagam. Z vašim tolmačenjem in objavo na vašem spletnem portalu boste vsekakor pomiril strasti med filatelisti

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lóg -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lônec Frazemi s sestavino lônec:
dáti v èn lônec, glédanje [kómu] v lônec, glédati kómu v lônec, kàkor ubít lônec, kot póčen lônec, lônec na hŕbtu nosíti, metáti kàj v ísti lônec, metáti [vsè] v èn lônec, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec, pristáviti svój lônec, talílni lônec, tláčiti kàj v ísti lônec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

macêsen -sna m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

maklèn -éna m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

máli jêsen -ega -éna m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

medovíta rastlína -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Mirandove pravice
Ob prijetju morajo policisti osebo seznaniti z njenimi pravicami, in sicer s pravico do molka, pravico do zagovornika, pravico do hitrega sojenja, pravico do domneve nedolžnosti, pravico do zaslišanja prič, pravico do pravne pomoči zagovornika po lastni izbiri, pravico do zaščite pred dvojnim sojenjem za isti zločin in pravico do pritožbe ( Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča , 67. čl.). V ZDA se ta ubeseditev imenuje Miranda rights ali tudi Miranda warning . Poimenovanje je nastalo po moškem z imenom Ernesto Miranda , ki so mu sodili zaradi več kaznivih dejanj, sodišče pa je ugotovilo, da so bile kršene njegove pravice ob prijetju in zaslišanju v prisotnosti zagovornika. V slovenščini se uporabljajo poimenovanja Miranda pravice , zapisano tudi kot miranda pravice ali celo samo Miranda / miranda , občasno še Mirandine pravice ali Mirandino opozorilo . Ali bi bila mogoče primerna ubeseditev poimenovanja tudi Mirandove pravice ali Mirandovo opozorilo ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

míza na kôzah -e -- -- ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mladínski hotél -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mobílno bivalíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

močvírje -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mokrôtni trávnik -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

molinietálna rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mračíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.

2.

brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

nadzòr na smučíšču -ôra -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]

1.

narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati

1.1.

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno skodrati

2.

v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati

2.1.

v obliki nakodrati se

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno skodrati

FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati

nasélje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Naslavljanje z gospod ali gospa in imenom

Na delovnem mestu večino časa komuniciram z naročniki prek e-maila, pri čemur gre bodisi za poznane kot tudi nepoznane (nove) naročnike. Držimo se ustaljene prakse kjer za naziv osebe uporabljamo "g./ga. + Priimek" oz. samo "Ime", ko se z osebo bolje spoznamo. Občasno pa me z odgovorom presenetijo nagovori, ki se začnejo z "g.+ Ime". Raba te besedne zveze se mi zdi neustrezna oz. nerodna vendar pa za njo ne najdem utemeljitve. Kakšen je vaš komentar na rabo omenjene besedne zveze oz. nagovora?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

navádna smréka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèperiódični dávek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèperiódično kolébanje ledeníkov -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèsistemizírano délovno mésto -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nomadízem -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nomádsko nasélje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nútrija nútrije samostalnik ženskega spola [nútrija]

1.

podgani podoben glodalec z velikimi oranžnimi sekalci, dolgim okroglim repom in nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Myocastor coypus; SINONIMI: bobrovka

1.1.

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Nutria) iz špan. nutria < vulglat. *lutria iz lat. lutra ‛vidra’ - več ...

obád obáda tudi obàd obáda samostalnik moškega spola [obát obáda] tudi [obàt obáda]

večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae

STALNE ZVEZE: goveji obad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...

obálna škávnica -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

občásen -sna -o prid. (á)
ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih: delati občasne preglede; občasni prepiri; prirejati občasne razstave; občasne težave; občasna zaposlitev / podeliti občasne nagrade; občasno ponavljanje / občasni napadi mrzlice periodični; občasni obiskovalci gledališča; redne in občasne linije za prevoz potnikov
♦ meteor. občasni veter; pravn. občasni arbiter; ptt občasni telefon telefon, ki se uporablja le v določenem obdobju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

občásən, -sna, adj. zeitweise wiederkehrend, periodisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ.; zbirati se v občasne posvete, ZgD.; občȃsnọ jezero, periodischer See, Jes.; občasno, zeitweise, Cig.; — češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Občasna razstava
Na vas se obračam s problemom oz. vas prosim za nasvet. Zdi se, da slovenski muzealci izmenično uporabljajo besedni zvezi občasna razstava in začasna razstava za razstavo, ki traja omejeno časovno obdobje. Pridevnik občasen je v SSKJ2 razložen kot 'ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih', začasen pa kot 'ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje'. Upoštevajoč samo slovarsko razlago gre torej za začasne razstave . Hkrati pa slovarski sestavek v SSKJ2 v okviru iztočnice občasen vsebuje tudi zgled prirejati občasne razstave , kar razumem kot prirejanje razstav v ponavljajočih se časovnih obdobjih, ne nanaša pa se na trajanje razstave. Na spletnih straneh naših muzejev pa prevladuje termin občasna razstava . Pomenski problem, ki se pojavlja tu, se s prevajanjem v angleščino še stopnjuje: občasna razstava tako postane recurring exhibition , začasna razstava pa temporary exhibition . Moje vprašanje je: ali naj začnem popravljati napačno rabo, torej termin občasna razstava v termin začasna razstava oz. ali je raba termina občasna razstava sploh napačna raba.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

občásna réka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

občásni -a -o prid.

ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih

SINONIMI:

periodični, periodni, knj.izroč. obdobni

GLEJ ŠE: stanovanje, zaposlitev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

občásnik -a m (ā)
knjiž. občasno izhajajoča publikacija: izdajati občasnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

občásno čas. prisl. (á) ~ se pojavljati |včasih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

občásno čas. prisl.

izraža, da se kaj pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih

SINONIMI:

periodično

GLEJ ŠE SINONIM: včasih
GLEJ ŠE: stalno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

občásno bivalíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

občásno in začásno délo -ega -- -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

občásno nasélje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

obdájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(V srednjem veku) so si prebivalci obdajali prebivališča (z zidanimi utrdbami oz. visokimi obzidji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

Oblika kljukic na črkah č š ž na ljubljanskih Žalah

Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]

1.

zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič

1.1.

;

SINONIMI:

vrtni ognjič

1.2.

STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

oskrbováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: oskrbéti 1-4

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.

6.

neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

osmíčenje -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

osmíčiti -im nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ostrolístni jávor -ega -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

paracetamól paracetamóla samostalnik moškega spola [paracetamól]

iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zniževanje povišane telesne temperature

ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Paracetamol, okrajšano iz par(a-)acet(il-)am(inofen)ol

párkljar párkljarja samostalnik moškega spola [párkljar párkljarja]

iz zoologije kopitar s sodim številom prstov; primerjaj lat. Artiodactyla

ETIMOLOGIJA: ↑parkelj

pedikúra pedikúre samostalnik ženskega spola [pedikúra]

1.

urejanje stopal in nohtov na nogah

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Pediküre) iz frc. pédicure ‛nega nog’, iz lat. pēs ‛noga’ + cūra ‛skrb, nega’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

periódično [ijo] čas. prisl. (ọ́) ~ se pojavljajoči napadi občasno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

píhanje Frazemi s sestavino píhanje:
píhanje na dúšo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pijánec -nca m (ȃ)
kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov / pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec
● drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pirofít -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Pisanje skupaj ali narazen: »pasivno agresiven« ali »pasivnoagresiven«

Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?

Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?

Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.

Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

piščálka -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pištóla -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pítbul pítbula; tudi pít bull samostalnik moškega spola [pídbul]

1.

kratkodlak pes s krepkim telesom, večjo glavo z neizrazitim čelom in privihanimi uhlji; SINONIMI: pitbul terier

2.

slabšalno kdor je zelo agresiven, nepopustljiv ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: pitbul terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pit bull (terrier) iz pit v pomenu ‛bojišče’ in ↑bul(dog)

plánšarsko nasélje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pleníti in pléniti -im nedov. (ī ẹ́)
1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi
// ropati: pleniti denar / pleniti popotnike
// ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati
● ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali
2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove
// izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi
3. loviti in ubijati druge živali za hrano: aljaški grizliji plenijo losose; ježi plenijo žuželke; pleniti ribe, sesalce / medvedi in volkovi včasih plenijo drobnico
// lov. z orožjem, pastjo prihajati do divjadi: lovske družine na nekaterih območjih občasno plenijo jelenjad in srnjad / divjadi ne plenijo le lovci, temveč tudi potepuški psi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

plót Frazemi s sestavino plót:
držáti se kóga/čésa kot pijàn plóta, držáti se kóga/čésa kot pijánec plóta, iméti kaj za plótom, ne vídeti čez plót, rásti kot kopríva [za plótom], skakánje čez plót, skakáti čez plót, skočíti čez plót, skók čez plót, vídeti préko svôjega plóta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

počítniška híša -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

počítniško bivalíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Podomačevanje imen mest: »Konstanz«, »Konstanca«

Nemško mesto: Konstanz ali Konstanca? Kaj pa romunska Konstanca?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

podrsávati -am nedov. (ȃ)
1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja
// premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike
2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati
3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

podrsávati -am nedov.

1.

premikati se po čem z dotikanjem

SINONIMI:

drsati, podrsovati, knj.izroč. podrsevati, neknj. pog. šlapati

2.

občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je kaj v tesnem dotiku

SINONIMI:

zdrkavati, zdrkovati

GLEJ ŠE: hoditi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

polòj samostalnik moškega spola

občasno poplavljena površina, zlasti ob morju zaradi plimovanja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

popláviti -im dov. (ā ȃ)
1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike
// ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete
2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili
// ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom
● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli

poplávljen

-a -o:

poplavljene vasi

občasno poplavljeno kraško polje

to območje je poplavljeno vso zimo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

poplávno obmóčje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

postréžnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih: postrežnica je pomivala okna; ob sobotah je prihajala postrežnica
2. star. služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: gospa je vzela postrežnico s seboj na potovanje
3. star. (bolniška) strežnica: v bolnišnici potrebujejo nekaj novih postrežnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

površínska vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

právi kôstanj -ega -ánja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prehládni prehládna prehládno pridevnik [prehládni]

1.

ki je v zvezi s prehladom

1.1.

prehlad

ETIMOLOGIJA: ↑prehlad

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prekát -a m (ȃ)
1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate; prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke
2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para
♦ anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Prekinitveni post
Pri pisanju strokovnega članka s področja medicine smo naleteli na težavo, kako v slovenščini poimenovati angleški termin intermittent fasting . Gre za vzorec prehranjevanja, pri katerem se izmenjujeta obdobji postenja in hranjenja, kar telesu omogoča, da za vir energije občasno uporablja energijo iz lastnih zalog. V strokovnih besedilih se termin pri nas doslej ni pojavljal, je pa kar veliko pojavitev v poljudnih besedilih. Zanima nas, ali je ustreznejše poimenovanje prekinitveno postenje ali prekinitveni post .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Pridevniška izpeljanka iz zemljepisnega imena »Senovo«

Spoštovani, sem Senovčanka in nas so učili, da je pravilna pridevniška izpeljanka iz zemljepisnega imena Senovo -ski: senovski, npr: senovski premog, Senovski potok ... Za nepravilno (t. i. popačeno) končnico -ški smo dobili v OŠ slabo oceno in zato smo si zelo dobro zapomnili, kako moramo pisati in govoriti. V krajevnih zapisih se zadnja leta pojavlja občasno zapis senovški -a -o, kar starejšo generacijo »občutljivih domorodcev« precej moti. Po pregledu Krajevnega leksikona (2009) smo začudeni ugotovili, da je končnica -ški tudi tam. Marsikomu je Krajevni leksikon norma, pravilo. Ali dejansko je? Kako bi vi obravnavali naš problem? Hvala za vaš čas in trud.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

primérno délo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

psévdoglêj -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

psévdoglêjev horizónt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs]

1.

ekspresivno prašič; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujsek

2.

ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujsek

3.

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič

4.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič

FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...

púška pókalica -e -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ràk Frazemi s sestavino ràk:
íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, rdéč kot kúhan ràk, zardéti kot kúhan ràk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rdéči bòr -ega bôra m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

revólving kredít -- -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sálaš -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sánje Frazemi s sestavino sánje:
bíti kot sánje, bíti kot v sánjah, deklè môjih sánj, deklè svôjih sánj, izíti se kot v sánjah, môški svôjih sánj, nájti prínca svôjih sánj, niti v sánjah, počútiti se kot v sánjah, prínc svôjih sánj, zdéti se sánje, žénska svôjih sánj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

saránča -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sekundárno stanovánje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

selfiestick, selfie stick, sêlfistík samostalnik moškega spola

zložljiva, raztegljiva palica, na konec katere se za lažjo izdelavo selfija pritrdi prenosni telefon, manjša kamera

SINONIMI:

selfi palica

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sistém infield-outfield -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Sklanjanje besede »prostofer«

Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Sklanjanje moškega imena »Ruben«

Zanima me, kako sklanjamo moško ime Ruben.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Sklanjanje priimka »Vuga«: Je odločitev za sklanjatev poljubna?

Ali velja pravilo, da priimek lahko sklanjamo ali pa tudi ne, če se konča na samoglasnik -a (npr. Vuga), če je ta oseba moškega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

skódrati skódram dovršni glagol [skódrati]

1.

narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati

1.1.

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno nakodrati

2.

v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati

2.1.

v obliki skodrati se

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno nakodrati

FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati

skrbéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

brezosebnovznemirjati koga za koga/kaj
/Zelo/ jo skrbi za zdravje.

2.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ skrbi za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

Sladka voda
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sòdélanje samostalnik srednjega spola

delo, pri katerem si zlasti samozaposleni različnih poklicev občasno ali stalno delijo delovni prostor, izmenjujejo izkušnje, sodelujejo pri skupnih projektih

SINONIMI:

coworking

sodelo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Sodelanje
Kako bi v slovenščino prevedli izraz coworking? Izraz coworking označuje sodoben način dela, ki omogoča ljudem različnih poklicev, da si občasno ali stalno delijo prostor, kjer delajo. V strokovnih krogih med ekonomisti ter tudi drugod za določene izraze prevladuje mnenje, da bi jih raje pustili v tujem jeziku.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sòdélo SSKJ² samostalnik srednjega spola

delo, pri katerem si zlasti samozaposleni različnih poklicev občasno ali stalno delijo delovni prostor, izmenjujejo izkušnje, sodelujejo pri skupnih projektih

SINONIMI:

coworking

sodelanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sožítje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

spéči ognjeník -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

spéči vulkán -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sporádičen -čna -o (á) ~i primeri griže občasno, posamezno se pojavljajoči
sporádičnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sporádično nač. prisl. (á) Ta vrsta rib se lahko ujame ~ občasno, posamično

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Spretnosti
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin skills , ki je v dokumentu Evropske komisije New skills for new jobs definiran kot 'zmožnost uporabiti znanje in izkušnje za dokončanje kake naloge ali reševanje problema, tako v poklicnem ali učnem okolju kot tudi v zasebnem in družabnem življenju'. Med drugim se pojavlja tudi v večbesednih angleških terminih in zvezah digital skills , reading skills , new skills for new jobs . Ali nam svetujete slovenski termin veščine ali spretnosti ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

srednjeróčna oskŕba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stafilokók stafilokóka samostalnik moškega spola [stafilokók]

iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznicah, na koži, v prebavilih in lahko povzroča manjša vnetja, redkeje pljučnico; primerjaj lat. Staphylococcus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. staphylococcus, iz gr. staphylḗ ‛grozd’ + coccus ‛kok, bakterija v obliki kroglice’, prevzeto iz gr. kókkos ‛jagoda’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stálno bivalíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stanovánje -a s

prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto

SINONIMI:

knj.izroč. bivališče, ekspr. dom, pog. kvartir, knj.izroč. prebivališče, star. stan3, star. stanišče, zastar. stanovališče, ekspr. stanovanjce, poslov.-uprav. stanovanjska enota, zastar. stanovišče

GLEJ ŠE: enota, stanovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

stanovánje za starêjše ljudí -a -- -- -- s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stolpíčarstvo -a s (ȋ)
dejavnost pisanja stolpic: redno delo in občasno stolpičarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stréči stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́)
1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini
// s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže
2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo
3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreb
a) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku; stregla ga je v bolezni, med boleznijo; streči ostarelim ljudem
b) pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let; zdaj mu streže nov služabnik
// občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah
4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika; zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem
5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči; preveč jim streže; pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti
6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani
7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad
8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval
9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju
● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

strélec -lca m (ẹ̑)
1. kdor strelja: strelci se urijo; v boj so poslali izurjene, zanesljive strelce
● dela kot strelec v rudniku kot razstreljevalec, miner
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju strelca: samski, vezani strelec; device, kozorogi, raki, škorpijoni in strelci
3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: ekipa nima dobrih strelcev / strelec gola
● rojen je v znamenju strelca v času od 23. novembra do 21. decembra
♦ astron. Strelec deveto ozvezdje živalskega kroga; lov. lov v strelcih skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje; kot povelje v strelce; zool. strelec tropska riba s prečnimi progami na hrbtu, ki občasno lovi žuželke z brizganjem vodnih kapljic, Toxotes jaculatrix

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

streljáčina samostalnik ženskega spola

zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva

računalniška igra, za katero je značilna akcija, dinamično, vznemirljivo iskanje nasprotnika in njegovo uničevanje, zlasti s strelnim orožjem

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stresajóča čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stresajóči plés -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stróg-a -opridevnik

dosleden, discipliniran
- kdo/kaj biti strog z/s kom/čim
- , kdo/kaj biti strog pri čem, kje
- , kdo/kaj biti strožji za koga/kaj
- , kdo/kaj biti strog glede koga /česa
neprizanesljiv, neizprosen
- kdo/kaj biti strog/strožji do koga/česa
- , kdo/kaj biti strožji od koga/česa
zelo izrazit glede na lastnosti
- kaj biti strog zaradi česa
- , kaj biti strog po čem, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

súbaerofítske álge -ih álg ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svíngati -am in swingati -am [svíngati] nedov. (ȋ)
občasno vzajemno menjavati svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingati sta začela zaradi obojestranske želje poskusiti kaj novega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svínger in swinger -ja [svínger] m (í)
kdor občasno vzajemno menjava svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: svingerji se srečujejo v klubih z jasnimi pravili in kodeksom obnašanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svíngerstvo in swingerstvo -a [svíngerstvo] s (í)
občasno vzajemno menjavanje svojega stalnega spolnega partnerja s spolnim partnerjem drugega ob soglasju udeleženih parov: prakticirati svingerstvo; popularizacija svingerstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

šica¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Šinkovčev

Predlog

Šinkovčeva Šinkovčevo pridevnik

IZGOVOR: [šínkou̯čeu̯], ženski spol [šínkou̯čeva], srednji spol [šínkou̯čevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

temporálno nasélje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

terénsko délo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr]

pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom

STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...

toploljúbna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tôpol -ôla m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tranzimánsa -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trávnik -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trenútek Frazemi s sestavino trenútek:
do zádnjega trenútka, [edíni] svêtli trenútek, iméti svêtle trenútke, ne iméti mírnega trenútka, svêtli trenútki, véliki trenútek, zvézdni trenútek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trepetlíka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trímčkati -am nedov. (ȋ) ekspr.
rekreativno hoditi, teči, delati razgibalne vaje: občasno trimčka in teče; trimčkati po, v gozdu, parku / šli so trimčkat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trístránski sociálni dialóg -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trudíti se in trúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Vidno/ si je prizadeval biti duhovit.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj z naporom prizadevati si okoli koga/česa / za koga/kaj / kom/čim
/Vidno/ se trudi okoli nje, ona pa nič.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

uhàt uháta uháto pridevnik [uhàt]

ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje

STALNE ZVEZE: rjavi uhati netopir, uhati klobučnjak, uhati netopir
ETIMOLOGIJA: ↑uho

upleníti in upléniti -im dov. (ī ẹ́)
1. nasilno vzeti materialne dobrine: vojaki so uplenili veliko dragocenosti; upleniti orožje sovražniku
2. uloviti in ubiti drugo žival za hrano: lovec je zalotil kormorana, ko je ta ravno uplenil ribo; trop volkov je uplenil srno; množica mravelj lahko upleni tudi precej večje živali / volk občasno upleni tudi ovco
// lov. z orožjem, pastjo priti do divjadi: upleniti divjega petelina, srno

uplénjen

-a -o:

uplenjene bombe

uplenjena lisica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

várzea -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

varzêja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Vejica v povedih z večbesednimi naslovi

Pozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo. Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda. Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

véliki jêsen -ega -éna m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

viničaríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vôdno zemljíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vŕba -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vŕv -í ž (ȓ)
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz najlona; dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica
// tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
// ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi
● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vulkánsko ognjíšče -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zacepetáti zacepetám dovršni glagol [zacepetáti]

1.

večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregi

3.

ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutja

ETIMOLOGIJA: ↑cepetati

začásno bivalíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zahájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

GLEJ: zaíti

v posplošenem pomenu kdo/kaj večkrat hoditi k/h komu/čemu / za/na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Rad je zahajal na deželo, k prijateljem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

zahtévno brezpótje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zahtévno kôpno brezpótje -ega -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zahtévno snéžno brezpótje -ega -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Zakaj besede »gramatura« ni v SSKJ

Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?

Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zamŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. prekriti se z ledom: studenec zamrzne; gorska jezera pozimi zamrznejo / šipe so ponoči zamrznile / zemlja je globoko zamrznila postala trda zaradi zmrznjenja vode v njej / preh., ekspr. hud mraz je zamrznil jezera in reke
2. sprijeti se z zmrznjeno podlago: kapa je zamrznila v snegu; palica je v ledu zamrznila
3. preh. narediti, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzniti meso, sadje; zamrzniti živila / zamrzniti ponesrečenčevo roko
♦ agr. globoko zamrzniti; biol. zamrzniti spermo
4. preh. narediti, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzniti postopek; zamrzniti plačevanje; zamrzniti nadaljnje zaposlovanje / zamrzniti odnose med državama / zamrzniti sliko
5. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze: računalnik je zamrznil, zato ga je bilo treba ponovno zagnati / zaradi zastarele grafične kartice se slika v novejših igrah upočasni in občasno tudi zamrzne
6. ekspr. postati negiben, tog: njeno telo je kar zamrznilo od strahu
7. ekon. zaradi določb postati za določen čas neizplačljiv: denar v bankah je zaradi gospodarske krize zamrznil; hranilne vloge so zamrznile
8. preh., ekon. uradno odrediti ustalitev na določeni višini: zamrzniti cene, stanarino
● ekspr. jezik mu je zamrznil ničesar ni mogel, znal reči, povedati

zamŕznjen

-a -o:

zamrznjene cene

zamrznjena reka

(globoko) zamrznjena živila;

prim. zamrzel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Zapis občnega izraza iz kratice pred kratico: »urad UMAR«

Zanima me, ali je ustrezno, da se za večjo jasnost v besedilu odločimo, da bomo pred kratico zapisali splošni izraz, ki izvira že iz samega imena pojma, ki ga kratica poimenuje.

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize (UMAR) Primer: Odločitev urada UMAR pričakujemo v prihodnjih dneh.

Ali je ustrezneje, da – če se odločimo splošni izraz načeloma dodajati – potem izraz "urad" dodajamo v celotnem besedilu ali samo v sklonih, ki niso imenovalniški, pri katerih je razumevanje nekoliko oteženo?

Primer: Odločitev urada UMAR pričakujemo v prihodnjih dneh. (Urad) UMAR je odločitev že sprejel, ni pa je še objavil.

Ali je kakšna razlika, kadar gre za bolj ali manj znane/neznane kratice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Zapis s simboli: radij in fi

Kako se pravilno napiše: R40 mm ali R 40 mm ter fi40 mm ali fi 40 mm (fi je v besedilu sicer zapisan s prečrtano 0)? Ter še: ravnini x-y? Vezaj, pomišljaj, stično, nestično? Kogar vprašam, ima drugačen odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Zapis zveze »naj dijak«

V zadnjem času opažam, da se poimenovanje naj dijak občasno zapiše narazen, občasno pa skupaj. Kateri zapis je pravilen in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zasílno bivalíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zavédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zavedati se: občasno bolnikovo zavedanje / zavedanje sebe, sveta / zavedanje o pomembnosti varstva okolja
● zastar. zavedanje po straneh neba orientiranje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zdrkávati -am nedov. (ȃ) zastar.
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen je pogosto zdrkaval; kolesce v stenski uri zdrkava
// pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: ura v stolpu že zdrkava, kmalu bo začela biti
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkavajo po šipi / očala mu zdrkavajo na konec nosu
3. pri premikanju, delovanju prihajati iz navadnega položaja, lege: težko je vrtal, ker mu je sveder zdrkaval; vlečna vrv je zdrkavala iz žleba, s kolesa
4. zdrsavati: zdrkavati na ledu
● ekspr. solze so ji zdrkavale po licu tekle, polzele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zdrkováti -újem nedov. (á ȗ)
1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na kolesu zdrkuje; kolesje ure zdrkuje
// pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: pogledal je na stensko uro, ki je začela zdrkovati
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkujejo z listov / ruta ji zdrkuje z ramen / zdrkovati po vrvi navzdol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zeló zahtévno kôpno brezpótje -- -ega -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zeló zahtévno snéžno brezpótje -ega -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zibajóči plés -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]

1.

z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk

1.1.

2.

ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati

ETIMOLOGIJA: ↑loščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zméren-rna -opridevnik

nepretiran, sprejemljiv
- kaj biti zmeren do kakšen
- , kdo/kaj biti zmeren pri/v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

živína Frazemi s sestavino živína:
délati kot [čŕna] živína, délati s kóm kot z živíno, garáti kot [čŕna] živína, gnáti se kot [čŕna] živína, ravnáti s kóm kot z živíno, [velíka] živína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žléb -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.