eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost] ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába] STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
kremácija kremácije samostalnik ženskega spola [kremácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kremation, angl. cremation iz lat. cremātio ‛sežig’, glej ↑kremirati
kremíranje kremíranja samostalnik srednjega spola [kremíranje] ETIMOLOGIJA: ↑kremirati
mítra mítre samostalnik ženskega spola [mítra] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. mitra iz gr. mítra ‛načelek, turban, duhovniško pokrivalo, povoj’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ambrozijánski -a -o prid. (ȃ)
rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje
bílje1 bílj ž mn. (ī ȋ)
nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar)
blagoslòv -ôva m (ȍ ō)
1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
// v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev
2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
● vznes. zakonski blagoslov otroci
3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj
♦ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
blagoslovíti -ím dov., blagoslôvil (ī í)
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
cár -ja m (ā)
1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
3. pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: biti res car; je nesporni car v svoji ligi
● zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucev v študentsko skupnost
celebrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
rel. opravljati slovesen obred: celebrirati pri slovesni maši
ceremónija -e ž (ọ́)
ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja
// nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij
● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
čarôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
darítev -tve ž (ȋ)
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; sveta daritev v krščanstvu maša
// vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
2. glagolnik od dariti: daritev posestva
darítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
iniciácijski tudi iniciacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na iniciacijo: iniciacijski obred, ples / iniciacijski prostor novih gibanj
konfirmácija -e ž (á)
1. knjiž. uradna potrditev: to je bila konfirmacija obstoječega pravnega reda
2. rel. birmi podoben obred pri protestantih: pastor ga ni hotel pripustiti h konfirmaciji
konsekrácija -e ž (á)
rel. obred, pri katerem se posveti oseba ali stvar; posvetitev, posvečenje: asistiral je pri konsekraciji / konsekracija oltarja
kŕst -a m (ȓ ŕ)
1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen
♦ rel. prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne
3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst
● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar
kŕsten -tna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na krst: krstni in birmanski boter; krstni obred; velika krstna pojedina / krstni kamen; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; krstna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo krščenci; krstno ime ime, ki se dobi pri krstu / krstna izvedba domače drame; svečana krstna predstava
● star. krstni list izpisek iz rojstne matične knjige; star. krstno ime (rojstno) ime
líbera -e ž (ȋ)
rel., nekdaj obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z začetkom: Libera me: maša z libero / peti libero
máša -e ž (á)
1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši
// besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše
2. glasb. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša
3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša
● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme
mistêrij -a m (é)
1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz Biblije: igrati, uprizoriti misterij; božični, velikonočni misteriji; misteriji, mirakli in moralitete
2. v nekaterih orientalskih in antičnih religijah tajni verski obred, dostopen samo nekaterim: udeleževati se misterijev / elevzinski misteriji pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni
3. knjiž., navadno s prilastkom skrivnost, nedoumljivost: verjeti v misterij umetnosti; življenje je velik, globok misterij; misterij narave, smrti / ekspr. razkrili so misterij letalske nesreče; misteriji mesta
obrèd -éda m (ȅ ẹ́) navadno s prilastkom
1. javno slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh: laični obredi pri podelitvi imena; poročni obred na magistratu; to so bili stari pravni obredi; obred promocije
// javno versko dejanje v predpisani, ustaljeni obliki: udeležiti se obreda; duhovnik opravlja obrede / pogreb s cerkvenim obredom; verski obred / magični obredi prvotnih ljudstev
♦ etn. pomladanski obredi; ženitovanjski obred
// ed., rel. skupek pravil, določil, po katerih se opravlja bogoslužje: pravoslavci uporabljajo vzhodni obred; Katoliška cerkev zahodnega obreda / opraviti mašo po vzhodnem obredu / velikonočni obred
2. nav. šalj. dejanje, opravilo: večerja je pri nas družinski obred; umivanje las je zanjo pravi lepotni obred / obred pospravljanja
obréden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na obred: obredno besedilo / obredni jezik je bil takrat latinski; obredne knjige; obredna posoda; obredna oblačila / črnski obredni plesi; obredne maske
♦ etn. obredni kruh kruh, pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obredne pesmi
2. ekspr. slovesen, svečan2: oče je natakal vino z obrednimi kretnjami
opravílo -a s (í)
1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
5. knjiž. glagolnik od opraviti: opravilo naloge
● star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo
oprávljati1 -am nedov., stil. opravljájte; stil. opravljála (á)
1. biti dejaven
a) pri kakem delu, opravilu: opravljati izpit, tečaj; vse opravlja sam / opravlja mizarska in vrtnarska dela; opravljati poljska dela
b) pri čem zahtevanem, pričakovanem: dobro opravlja svoje dolžnosti, naloge / revija uspešno opravlja svoje poslanstvo
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: opravljati izvidniške polete; opravljamo prevoze po naročilu; opravljati nadzorstvo nadzorovati; publ. plačila se opravljajo v dolarjih plačuje se / opravljati pogrebni obred / maturo je opravljal v juniju maturiral je / natančno, strokovno opravljati delo / opravljati učiteljsko službo; opravljati službo oskrbnika biti oskrbnik / bila je zdravnica, a poklica ni opravljala / mišica opravlja delo / opravljati malo, veliko potrebo
3. imeti določen namen, določeno vlogo: to funkcijo opravlja investicijska banka / vse te naloge opravlja hrbtenica / informatorsko službo opravlja druga poslovalnica
4. star. oskrbovati, skrbeti za: opravljati čebele, živino / kdo ti bo opravljal vrt / opravljati komu dediščino
5. star. oblačiti: opravljati otroka; opravljati se za v mesto; zelo počasi se je opravljala / rad se je gosposko opravljal
● publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje; zastar. sinovi so mu opravljali sitnosti povzročali; star. vse, kar je opravljal, je opravljal z ihto delal, počel
♦ fiz. sila opravlja delo; rel. opravljati devetdnevnico; opravljati božjo službo
pepeljênje -a s (é)
glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov
♦ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom
počastítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred
pogrèb -éba m (ȅ ẹ́)
obred pokopavanja: pogreb bo v petek popoldne; udeležiti se pogreba; naročiti, oskrbeti pogreb; iti k pogrebu, na pogreb; danes je osmi dan po pogrebu; biti pri pogrebu; lep, slovesen pogreb; drži se kot na pogrebu / cerkveni, civilni pogreb; pogreb na državne stroške / v osmrtnicah do pogreba leži pokojni na svojem domu
// pogrebni sprevod: pogreb je krenil proti pokopališču; dolg pogreb
● bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; star. nesti koga k pogrebu nesti ga pokopat; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog., ekspr. toliko pričakujemo od te zabave, nazadnje bo pa pogreb bo dolgočasno, ne bo prijetno
pogrében -bna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pogreb: pogrebni govor, obred; pogrebni sprevod, voz; ekspr. pogrebne ceremonije; pogrebna koračnica; pogrebne pesmi, slovesnosti / pogrebni stroški; pogrebni zavod / ekspr. pogrebni možje pogrebniki
// ekspr. neživahen, žalosten: odgovorila mu je s tihim, pogrebnim glasom; dekle s pogrebnim obrazom
pokopáti -kópljem tudi -ám dov., pokôplji pokopljíte tudi pokôpaj pokopájte; pokôpal (á ọ́, ȃ)
1. navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti: pokopati mrtve, ubite; pokopali so ga na domače pokopališče, v rodbinsko grobnico / pokopati po cerkvenem, civilnem obredu; pokopati z vojaškimi častmi / očeta smo pokopali pred desetimi dnevi
2. nav. 3. os., ekspr., navadno v zvezi s pod seboj pokriti s seboj in s tem navadno povzročiti smrt: plaz je pokopal pod seboj skupino turistov; zrušila se je betonska streha in pokopala pod seboj sto ljudi / konj je pokopal jezdeca pod seboj
// zasuti, prekriti: sneg je pokopal grmič pod seboj / val je pokopal čoln pod seboj zalil
3. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: pokopala ga je huda bolezen, pljučnica / pokopala ga je pijača, žalost / dinozavre je pokopala njihova velikost
4. ekspr. narediti, povzročiti, da
a) je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: pokopala ga je neprevidnost, oholost; s to izjavo se je obtoženec dokončno pokopal
b) kdo ne more, ne sme več opravljati svoje dolžnosti, funkcije: ta članek je urednika pokopal; politično se pokopati
c) se kaj ne uresniči: to je pokopalo njihove ideje, načrte, želje / s tem si pokopal našo akcijo
č) kaj preneha biti, obstajati: ta dogodek je pokopal vso njegovo srečo / dvostopenjski študij so na fakulteti pokopali pred desetimi leti
5. ekspr. prenehati biti v stanju, kot ga nakazuje določilo: pokopati misli na beg; pokopati svoje upe, želje / v pijači je skušal pokopati te spomine / pokopali smo preteklost in začeli novo življenje; pokopati medsebojno sovraštvo
6. krajši čas kopati: konj je pokopal s prednjima nogama / še to gredico moram pokopati
● star. nismo še pokopali vsega krompirja izkopali; pokopal ga je domači župnik obred, s katerim so ga pokopali, je opravil; ekspr. globoko je pokopala svoja čustva skrila, prikrila; ekspr. ti nas boš vse pokopala boš živela dalj kot mi; ekspr. nekatere ženske so bolnega soseda že dvakrat pokopale so že dvakrat začele govoriti, misliti, da je umrl; ekspr. ta stil so nekateri kritiki že hoteli pokopati razglasiti za nesodobnega; ekspr. dve ženi je že pokopal sta mu že umrli; knjiž., ekspr. pokopati kak dogodek v pozabo zavestno, hote pozabiti, se ga nehati spominjati; ekspr. to ga je v njihovih očeh pokopalo to je povzročilo, naredilo, da ga niso več cenili, spoštovali; da od njega niso več česa dobrega, ugodnega pričakovali; ekspr. marsikateri nadarjen človek se sam pokoplje povzroči, naredi, da se njegova nadarjenost ne uresniči
poróčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na poroko: nevestina poročna priča / začel se je poročni obred / poročni šopek; bela poročna obleka / dobila je bogato poročno darilo / poročno potovanje potovanje novoporočencev / poročni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni prstan; poročna matična knjiga
● poročna noč prva noč po poroki; poročna postelja postelja novoporočencev
poročeválec2 -lca [poročevau̯ca tudi poročevalca] m (ȃ)
nav. ekspr. kdor opravlja poročni obred: vstopil je še poročevalec
poróka -e ž (ọ̑)
obred, s katerim moški in ženska postaneta pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: poroka je bila zelo slovesna; iti k poroki / opraviti poroko / cerkvena, civilna poroka / istospolna poroka istospolnih partnerjev
// glagolnik od poročiti: praznovati, proslavljati poroko; dolgo odlaša s poroko / razdreti nameravano poroko; privoliti v poroko / po poroki je ostala na domu
● biserna šestdesetletnica, srebrna petindvajsetletnica, zlata poroka petdesetletnica poroke
posvetítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na posvetitev: posvetitveno besedilo / posvetitveni obred
preobléka -e ž (ẹ̑)
1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke
2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki
3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana
● usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu
♦ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo
raztròs -ôsa in -ósa m (ȍ ó, ọ́)
knjiž. razširitev, razširjenje: raztros bacilov / v krvi in organih so se pojavili raztrosi razsevki, zasevki / raztros pepela obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrese na posebnem delu pokopališča ali posebej določenem prostoru
rituál -a m (ȃ) knjiž.
1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali
2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka
3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual
♦ rel. izdati nov ritual obrednik
rítus -a m (ȋ)
knjiž. obred: pogrebni ritus
rubríka -e ž (ȋ)
1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi
2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika
// stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila
● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej
♦ pravn. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja
sakrálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. verski, bogoslužen: sakralni obred; indijski sakralni plesi / sakralna arhitektura, umetnost; sakralna glasba cerkvena glasba
● knjiž. v dvorani je bila sakralna tišina je bilo zelo tiho; sam.: v njegovem svetu ni nič sakralnega svetega
scientolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na scientologe ali scientologijo: poročni obred je potekal po scientološki tradiciji; scientološka sekta / Scientološka cerkev organizacija z religiozno težnjo, ki poudarja lastno znanje, inteligenco kot sredstvo za uresničevanje skritih potencialov in dosego popolne svobode duha
snubítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od snubiti: zavrnila je njegovo snubitev
// etn. obred, pri katerem se ženski slovesno predlaga poroka z določenim moškim: slovesna snubitev
spôved -i ž (ȏ)
rel. obred v Katoliški cerkvi, pri katerem vernik pove svoje grehe duhovniku in jih obžaluje z namenom dobiti odvezo: opraviti spoved; iti k spovedi in obhajilu; pripraviti se na spoved; povedal je vse kot pri spovedi / očitna spoved molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo; prva, velikonočna spoved; (sveta) spoved četrti od sedmih zakramentov; pren., ekspr. s sinom sta imela dolgo spoved; prim. izpoved
téhant -a m (ẹ̑)
star. predstojnik dekanije; dekan: obred je vodil tehant
umestítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na umestitev: umestitveni obred / umestitveni simboli / umestitvena seja odbora, nove vlade
uméščanje -a s (ẹ́)
glagolnik od umeščati: obred umeščanja vojvod / umeščanje v prostoru
uméščenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od umestiti: obred slovesnega umeščenja
ustolíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od ustoličiti: ustoličenje novega vladarja / obred ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju / slovesno ustoličenje predsednika v Ameriki / ustoličenje režima
uvájanje -a s (ā)
glagolnik od uvajati: uvajanje delavcev, novincev; uvajanje v delo / uvajanje cenejših materialov; uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo / uvajanje oseb v zgodbo / uvajanje plinov v vodo
● obred uvajanja pri nekaterih prvotnih ljudstvih obredno sprejemanje mladih med odrasle
velikonôčen -čna -o prid. (ó)
nanašajoč se na veliko noč: velikonočno jutro / velikonočni ponedeljek ponedeljek po veliki noči; velikonočna nedelja / velikonočni prazniki / velikonočni pirhi
♦ rel. velikonočni čas čas od velike noči do binkošti; velikonočni obred; velikonočna spoved; velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti; blagoslov(itev) velikonočnih jedil
vérskoobréden -dna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
nanašajoč se na verski obred: verskoobredna raba predmeta / verskoobredni ples
vídeokámera in vídeo kámera -e ž (ȋ-ȃ)
elektronska optična naprava, s katero se sekvenca slik pred napravo prenaša na računalniški medij ali magnetni trak: poročni obred je posnel z videokamero; digitalna videokamera; varnostna videokamera na bencinski črpalki, v bolnišnici; videokamera z visoko ločljivostjo; fotoaparat in videokamera
vigílija -e ž (í)
rel. dan, večer pred velikim praznikom: to se je zgodilo na vigilijo pred Marijinim praznikom / božična vigilija; velikonočna vigilija velika sobota
// obred na ta dan, večer: petje psalmov pri vigiliji
vpeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od vpeljevati: vpeljevanje barvne, kabelske televizije
♦ rel. vpeljevanje nekdaj obred, pri katerem se blagoslovi ženska, ko pride prvič po porodu v cerkev
vstajênje -a s (é)
1. ekspr. izhod iz negativnega, neugodnega stanja: vstajenje iz sužnosti / klicati k vstajenju; verovati v vstajenje naroda / vstajenje zatiranih
2. v krščanstvu ponovna združitev duše s spremenjenim telesom ob koncu sveta: verovati v vstajenje mrtvih; smrt in vstajenje / Kristusovo vstajenje vstajenje Kristusa tretji dan po smrti
// rel. obred na praznik Kristusovega vstajenja: imeti vstajenje na veliko noč zjutraj; iti, zvoniti k vstajenju
vzhóden -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑)
nanašajoč se na vzhod:
a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu / vzhodni veter
b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški / vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika
● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj območje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji
♦ astron. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev prvotne krščanske cerkve na Katoliško in Pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu
vzhódnosírski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
rel., v zvezi vzhodnosirski obred obred vzhodne Katoliške cerkve v nekdanji vzhodni Siriji:
zahóden -dna -o prid., zahódnejši (ọ̑)
nanašajoč se na zahod:
a) zahodni del dežele; zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu / zahodni veter
b) zahodni strokovnjaki / zahodna miselnost zahodnjaška / zahodni blok blok zahodnih držav; zahodne dežele; zahodne države kapitalistične države zlasti Evrope in Severne Amerike; gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo / Zahodni Berlin do 1990 del Berlina, povezan z Zvezno republiko Nemčijo; Zahodna Nemčija do 1990 Zvezna republika Nemčija
● publ. zahodna fronta fronta med francosko in nemško vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in angleško, francosko, ameriško vojsko v drugi svetovni vojni; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki
♦ astron. zahodna točka točka zahoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. zahodna deklinacija; geogr. zahodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina zahodno od začetnega poldnevnika; rel. zahodni obred obred zahodne cerkve; zahodna cerkev cerkev s središčem v zahodnem rimskem cesarstvu; zgod. zahodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov zahodni del s prestolnico v Rimu
zapriséga -e ž (ẹ̑)
1. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: opraviti zaprisego; zaprisega pri zastavi; obred zaprisege; obrazec za zaprisego
2. glagolnik od zapriseči: sodnikova zaprisega priče / krivična zaprisega prisega
zaróčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zaroko: zaročni obred / zaročni prstan
žrtvovánje -a s (ȃ)
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja žrtev, darov božanstvu: svečenik je opravil žrtvovanje; ob zmagah so prirejali žrtvovanja konj
2. glagolnik od žrtvovati: žrtvovanje božanstvu / na freski je upodobljeno žrtvovanje Ifigenije / žrtvovanje lastnih interesov za višje cilje / njegovo življenje je bilo nesebično žrtvovanje za druge
žúpnik1 -a m (ȗ)
predstojnik župnije: župnik mašuje, pridiga; obred je opravil domači župnik; župnik in kaplan / stolni župnik

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ritualístičen pridevnikETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. ritualistisch, iz ritualist ‛obrednik’ iz ritual ‛obreden’ prek frc. ritual iz lat. rītuālis iz rītus ‛obred’
ritualízem SSKJ² samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. ritualismus, iz ritual ‛obreden’ prek frc. ritual iz lat. rītuālis iz rītus ‛obred’

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

animističen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
animistična animistično pridevnik
IZGOVOR: [animístičən], ženski spol [animístična], srednji spol [animístično]
eminenca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
eminence in Eminenca Eminence samostalnik ženskega spola
naziv za kardinale
protokolarni naziv za kardinale
IZGOVOR: [eminénca], rodilnik [eminénce]
BESEDOTVORJE: eminenčin in Eminenčin
ZVEZE: siva eminenca
jurjevo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
jurjevega samostalnik srednjega spola
praznik, 24. april
IZGOVOR: [júrjevo], rodilnik [júrjevega]
kabalističen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kabalistična kabalistično pridevnik
IZGOVOR: [kabalístičən], ženski spol [kabalístična], srednji spol [kabalístično]
malgaški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
malgaška malgaško pridevnik
IZGOVOR: [malgáški]
scientološki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
scientološka scientološko pridevnik
IZGOVOR: [scijentolóški]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|
bílje1 bílj ž mn. (í ȋ; ȋ) |obred|: ~ za pokojnim
celebrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; celebríranje (ȋ) |opravljati slovesen obred|
ceremónija -e ž (ọ̑) slavnost; obred; poud. predstaviti se brez ceremonij |brez pretirane vljudnosti|
čarôvniški -a -o (ȏ) ~ obred
čarôvniškost -i ž, pojm. (ȏ)
darítven -a -o (ȋ)
darítveni -a -o (ȋ) ~ obred
darítvenost -i ž, pojm. (ȋ)
líbera -e ž (ȋ) ver. |obred za pokojnika|
mágičen -čna -o; bolj ~ (á) poud. ~a belina snega |nenavadno lepa|; publ. doseči ~o mejo pri tekmovanju |skoraj nedosegljiv izid|; poud. ~a moč besede |skrivnostno velika|
mágični -a -o (á) ~ obred čarovni obred; fiz. ~o število
mágičnost -i ž, pojm. (á)
nèpravosláven -vna -o (ȅá)
nèpravoslávni -a -o (ȅá) ~ obred
nèpravoslávnost -i ž, pojm. (ȅá)
obrèd -éda m (ȅ ẹ́) poročni ~; pogreb s cerkvenim ~om; poud. Uspavanje dojenčka je pri njih ~ |zapleten postopek|
posvetítven -a -o (ȋ)
posvetítveni -a -o (ȋ) ~ obred
rituál -a m (ȃ) obred; neobč. Kopel je njegov vsakdanji ~ vsakdanje opravilo
sakrálen -lna -o (ȃ) verski, bogoslužen
sakrálni -a -o (ȃ) ~ obred; ~a glasba cerkvena glasba
sakrálno -ega s, pojm. (ȃ) ~ v njem sveto
sakrálnost -i ž, pojm. (ȃ)
šamanizírati -am nedov. -ajóč; šamanizíranje (ȋ) |opravljati šamanski obred|
umestítven -a -o (ȋ)
umestítveni -a -o (ȋ) ~ obred
ustoličeválen -lna -o (ȃ)
ustoličeválni -a -o (ȃ) ~ obred
vzhodnosírski -a -o (ȋ) ver. ~ obred
zadúšen2 -šna -o (ȗ)
zadúšni -a -o (ȗ) ver. ~ obred

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

blagoslòv -ôva m
ver. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo; verski obred te prošnjepojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: sreča2
GLEJ ŠE: privoliti
blagoslovíti -ím dov.
kaj ver. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo; opraviti verski obred te prošnje
SINONIMI:
pog. požegnati
darítev -tve ž
v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvupojmovnik
SINONIMI:
žrtvena daritev, darovanje, žrtvovanje, star. dar, star. žrtev
GLEJ ŠE SINONIM: darovanje
GLEJ ŠE: maša, žrtvovati, dar
investitúra -e ž
v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofupojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: boj
kaplán -a m
duhovnik, ki pomaga župniku ali župnemu upraviteljupojmovnik
SINONIMI:
ekspr. kaplanček
GLEJ ŠE: duhovnik
máša -e ž
ver. glavni krščanski verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarjupojmovnik
SINONIMI:
ver. opravilo, ver. služba božja, ver. sveta daritev, ver. sveta maša
GLEJ ŠE: polnočnica, polnočnica, šmaren, šmaren, duhovnik, maševati, maševati, maševati, ministrirati
maševáti -újem nedov.
ver. voditi, opravljati glavni krščanski verski obred
SINONIMI:
ver. brati mašo, ver. darovati mašo, ver. opravljati mašo
obrèd -éda m
versko dejanje v predpisani, ustaljeni obliki; slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki splohpojmovnik
SINONIMI:
ritual, ekspr. ceremonija, knj.izroč. ritus
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik slavnostni obred
GLEJ ŠE: iniciacija, pogreb
pogrèb -éba m
obred pokopavanjapojmovnik
SINONIMI:
pogrebna slovesnost, pogrebni obred, knj.izroč. pogrebni ritual, knj.izroč. pogrebni ritus, knj.izroč. pokop
GLEJ ŠE: pokopati
poróka -e ž
obred, s katerim moški in ženska postaneta pred družbo priznana kot mož in ženapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. veseli dan
GLEJ ŠE: dogovarjati se
posvetítev -tve ž
ver. obred, pri katerem se posveti oseba ali stvarpojmovnik
SINONIMI:

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

darováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namerno dati komu/čemu kaj
Darovala mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj kot obredno žrtev
(Za srečo in blagostanje) so bogovom darovali jagnje in nekaj mer žita.
3.
iz religije kdo/kaj narediti kaj ‘obred’
Daroval je mašo (za bolnike).

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
mátičar Frazemi s sestavino mátičar:
íti pred mátičarja, odpeljáti kóga pred mátičarja, popeljáti kóga pred mátičarja, stopíti pred mátičarja
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
Pilát Frazemi s sestavino Pilát:
hodíti od Póncija do Piláta, íti od Póncija do Piláta, kàkor Pilát v krédo, kot Pilát v crédo, létati od Póncija do Piláta, opráti si rôke [kot Pilát], Pilát v véri, umíti si rôke [kot Pilát]
zvonjênje Frazemi s sestavino zvonjênje:
zvonjênje po tóči

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ceremọ́nija -e ž
liturgȋja -e ž
mistérij -a m
obrȅd -ẹ́da m
obrẹ̑den – glej obrȅd
obrẹ̑dnik – glej obrȅd
ọ̑pus -a m
ọ́rgija -e ž
rẹ̑d -a m
trẹ́buh trebúha m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ceremǫ́nija, f. die Ceremonie; — prim. obred.
običȃj, m. der Brauch, die Sitte, Št.-Cig., Jan.; dvorski o., die Hofetikette, Jan. (H.); — = obred, C.
obrèd, -rę́da, m. die Ceremonie, Cig., Jan., nk.; iti k sveti maši in k svetim obredom, Št.-Mik.; obredi, der Ritus, die Liturgie, Cig. (T.); das Ceremoniell, Cig. (T.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ceremónia -e ž ceremonija, obred: opominanye ino czeremónia KŠ 1754, 188; Moj'zeſove právde i czeremonie zdr'závanye KŠ 1771, 555; z-vnougimi právdami, i czeremóniami navküpe KM 1796, 38
slǜžba -e ž
1. služba, služenje: ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Bolvánſztvo je ſzlüsba Bo'za bolvanom dána KŠ 1754, 9; Evangelioma ſzlü'zba je odicsenejsa KŠ 1771, 532; Ár ſzte nej vzéli Dühá ſzlü'zbe pá na ſztrájh KŠ 1771, 464; i vugoden morem tebi ſzlü'sbe moje áldov prikázati KMK 1780, 103; Daje pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; od ſteroga je plemenitejsa na a. ſzlü'zbo gledoucs KŠ 1771, 669; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli, i pod ſzlü'zbo je vr'zejo KŠ 1771, 359; bode ſtimao, kaj Bougi ſzlü'zbo vcsini KŠ 1771, 318; primi za vugoden áldov mojo ſzlü'sbo KM 1783, 123; pri dobrom Goſzpoudi je ſzlü'sbo doubo Károl KM 1790, 36; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, VII; je k-ednomi postenomi vérti na szlü'zbo sô KAJ 1870, 22; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov szam bio AI 1875, br. 2, 7; ſzo vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; csi kaj znaſov vünejsnyov ſzlü'zbov postüjemo KŠ 1754, 9; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663
2. usluga: ti szi meni velko szlü'zbo vcsinila AIP 1876, br. 5, 6; za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov duſen TF 1715, 21
3. v zvezi boža slüžba maša, verski obred: Bo'za ſzlü'zba KŠ 1754, 60; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Szlü'zba bo'za KAJ 1848, VI; naj nyim nikso priliko ne dájo na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; On je lüſztvo od bolvanſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 52; Pri zacsétki Bo'ze Szlü'zbe BRM 1823, V; k-vecserásnyoj Bo'soj ſzlü'sbi priſztoupiti KMK 1780, 50; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b; kak ſze májo 'zene i mo'zjé pri Bo'zoj ſzlü'zbi dr'zati KŠ 1771, 489; ſzo Bogá dicſili pri obcſinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; Med Bo'zov Szlü'zbov BRM 1823, V; Pred i med szlü'zbov bo'zov KAJ 1848, 1
4. službena stopnja: Rang; szlü'sba KOJ 1833, 170
spelávanje -a s vpeljevanje, verski obred: Od Dev. M. ſzpelávanya KŠ 1771, 167; Ono zoſzeljenyé ſze je zgoudilo po Divicze Marie ſzpelávanyi KM 1796, 91; 'sene sze dájo szpelávati na szpominanye szpelávanya Materé bo'se KOJ 1845, 83
spelávati -am nedov.
1. voditi: On Náſz tüdi ſzpeláva Na vekivecsno ſzvetloſzt BRM 1823, 147; Ti náſz na dobro ſzpelávaj BRM 1823, 87; Düh ſzvéti bode váſz Na vſzo praviczo ſzpelávao BRM 1823, 88; do etimáo ſzi Ti náſz Szpelávao na zvelicsanye BRM 1823, 414
2. vpeljevati, opravljati verski obred: kimpeterce (posztelkinye) szo szpelávali KOJ 1914, 134

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

aldovati [aldováti aldȗjem] nedovršni glagol

žrtvovati

PRIMERJAJ: kaldovati

bilje [bīlje] množinski samostalnik ženskega spola

verski obred z molitvami za pokoj umrlega; bilje

blagorovati [blágorovati blágorovam] in [blagorováti blagorȗjem] (blogerovati) nedovršni glagol

blagoslavljati

PRIMERJAJ: blagorreči

blagorreči [blagorréči blagorréčem] (blogerreči) dovršni glagol

blagosloviti

PRIMERJAJ: blagorovati

coprati [cọ̑prati cọ̑pram] nedovršni glagol

čarati, coprati

firma [fīrma] samostalnik ženskega spola

birma

PRIMERJAJ: križmanje

firmati [fȋrmati fȋrmam] dovršni in nedovršni glagol

birmati

firmovati [firmováti firmȗjem] nedovršni glagol

stalno, pogosto birmati

kadilnica [kadȋlnica] samostalnik ženskega spola

posoda za zažiganje kadila pri verskih obredih; kadilnica

kadilo [kadílo] samostalnik srednjega spola

kadilo

kaldov [kāldov] samostalnik moškega spola

krvna daritev, žrtev

PRIMERJAJ: aldov

kaldovati [kāldovati kāldujem] in [kāldovam] nedovršni glagol

zaklati žrtveno žival

PRIMERJAJ: aldovati

kanduht [kandūht] samostalnik moškega spola

koroško pogreb

koline [kolíne] množinski samostalnik ženskega spola

daritev, pri kateri se zakolje obredna žival

križeva pot [kríževa pọ́t] samostalniška zveza ženskega spola

križev pot

križma [krȋžma] samostalnik ženskega spola
  1. olje z balzamom, ki se uporablja za maziljenje; krizma
  2. gostija ob krstu; botrinja
križmanje [krȋžmanje] samostalnik srednjega spola

birma

PRIMERJAJ: firma

križmati [krȋžmati] dovršni in nedovršni glagol

birmati

krst [kȑst kŕsta] samostalnik moškega spola

krst

krstiti [krstīti kŕstim] dovršni in nedovršni glagol

s krstom sprejeti koga med kristjane; krstiti

PRIMERJAJ: krstovati

krstovanje [krstovȃnje] samostalnik srednjega spola

krščevanje

krstovati [krstováti krstȗjem] nedovršni glagol

krščevati

PRIMERJAJ: krstiti

malikovati [malikováti malikȗjem] nedovršni glagol

malikovati

maša [máša] samostalnik ženskega spola

maša

PRIMERJAJ: meša

maševati [maševáti mašȗjem] nedovršni glagol

maševati

mašnikov žegnovanje [mȃšnikov žẹ́gnovanje] (žegnovanje mašnikov) samostalniška zveza srednjega spola

mašniško posvečenje

meša [mẹ́ša] samostalnik ženskega spola

koroško maša

PRIMERJAJ: maša

obhajati [obhȃjati obhȃjam] nedovršni glagol
  1. hoditi okrog; obhajati
  2. deliti posvečene hostije; obhajati
obhajilo [obhajílo] samostalnik srednjega spola

obhajilo

obhod [obhȍd] samostalnik moškega spola
  1. hoja okrog, obhod
  2. procesija
pitni ofer [pȋtni ọ́fǝr] samostalniška zveza moškega spola

pitni dar

pogreb [pogrȅb pogrẹ́ba] samostalnik moškega spola

pogreb

pokopovati [pokopováti pokopȗjem] nedovršni glagol

pokopavati

pokora [pokọ̑ra] samostalnik ženskega spola
  1. pokora, tj. kazen za kršilca božje ali cerkvene zapovedi
  2. spoved
poročiti [poročīti poročím] dovršni glagol
  1. ukazati, naročiti
  2. poročiti
poroka [porọ̑ka] samostalnik ženskega spola

poroka

PRIMERJAJ: poroštvo

poroštvo [porọ̑štvo] samostalnik srednjega spola

porokanepopoln podatek

PRIMERJAJ: poroka

poslednje olje [poslẹ̑dnje ọ́lje] samostalniška zveza srednjega spola

zakrament maziljenja

posvečenje [nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

posvečenje, kanonizacija, tj. razglasitev za svetnika

posvečevanje [posvẹ́čevanje] samostalnik srednjega spola

posvečenje, kanonizacija, tj. razglasitev za svetnika

posvečevati [posvẹ́čevati posvẹ́čujem] nedovršni glagol

posvečevati, razglašati za svetnika

posvetiti1 [posvetīti posvetím] dovršni glagol

posvetiti, razglasiti za svetnika

požegnati [požẹ́gnati požẹ́gnam] dovršni glagol

blagosloviti

procesija [procẹ̑sija] (precesija) samostalnik ženskega spola

procesija

rešnje telo [rẹ́šnje telọ̑] samostalniška zveza srednjega spola

obhajilo

spoved [spọ̑ved] (izpoved) samostalnik ženskega spola

spoved

spovedovati [spovedováti spovedȗjem] nedovršni glagol

spovedovati, tj. v spovednici poslušati spoved

svetstvo2 [svẹ̑tstvo] samostalnik srednjega spola

zakrament

PRIMERJAJ: zakrament

šentjanževica [šentjánževica] samostalnik ženskega spola

blagoslov vina na dan sv. Janeza 27. decembra

škrofilo [škrofílo] samostalnik srednjega spola

priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo

PRIMERJAJ: škropilnik, škropilo

škropilnik [škropȋlnik] samostalnik moškega spola

priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo

PRIMERJAJ: škrofilo, škropilo

škropilo [škropílo] samostalnik srednjega spola

priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo

PRIMERJAJ: škrofilo, škropilnik

štolenga [štọ́lǝnga] (štolinga) samostalnik ženskega spola

pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred; štolnina

veščevati [veščeváti veščȗjem] nedovršni glagol

ukvarjati se s čarovništvom

viruh [víruh] (virh) samostalnik moškega spola
  1. kadilo
  2. rastlina kopitnik, LATINSKO: Asarum europaeum
vzeti [vzẹ́ti vzámem] dovršni glagol
  1. vzeti
  2. vzeti za ženo
zakopavati [zakopávati zakopávam] nedovršni glagol

pokopavati mrliča

zakrament [zakramȅnt] samostalnik moškega spola

zakrament

PRIMERJAJ: svetstvo2

zaročiti [zaročīti zaročím] dovršni glagol

obljubiti poroko; zaročiti

zaroki [zarọ́ki] množinski samostalnik moškega spola

zaroka

ženiti se [ženīti se žẹ́nim se] nedovršni glagol

ženiti se

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

štola -e ž 1. štola: Shtola im. ed. pomeni keteno (III, 83) ǀ shtolo tož. ed. vsame, inu sazhne Hudizha pregajnat (I/2, 27) ǀ Kadar ſtolo tož. ed. okuli ſebe dene (IV, 50) 2. štolnina, tj. pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred: fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo tož. ed., inu kar ym shlishi (IV, 70) ǀ Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat, popolnama shtollo tož. ed. plazhat (IV, 73) ← nem. Stola ← lat. stola ‛dolgo vrhnje oblačilo’ ← gr. στολή ‛oprava, oprema, obleka’

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ajfrarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje
FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
TERMINOLOGIJA: ajfrarska postava, ajfrarski Bog, ajfrarski ofer
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
brati berem nedovršni glagol
1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
TERMINOLOGIJA: brati mašo
ceremonij -a samostalnik moškega spola
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
ceremonija -e (ceremonija, ceremonja°, ceromonija) samostalnik ženskega spola
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
1.2 versko to dejanje, ki je bilo postavljeno od Kristusa in s katerim je človek posvečen, prejme božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: zakramentalni obred
FREKVENCA: 117 pojavitev v 18 delih
copranje -a (cupranje, cuprajne, cuprane, cuprajnje) samostalnik srednjega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih
coprati -am (cuprati, coprati) nedovršni glagol
1. kdo; koga z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati
1.1 protestansko, slabšalno, kdo opravljati verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 12 delih
coprnija -e (cuprnija, coprnija, coprnja°) samostalnik ženskega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 19 delih
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
deljen -a -o (dilen) deležnik
versko, v zvezi z zakrament, (od koga) ki se opravlja kot obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deljen, podeljevan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
drugočkrščovanje -a (drugočkrščovane) samostalnik srednjega spola
obred, s katerim se kdo zaradi dvoma o pravilnosti postopka ob naglem krstu ponovno sprejme med kristjane; SODOBNA USTREZNICA: ponovni krst
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

krst ► ˈkr̥st ˈkr̥sta m
maša ► ˈmaːša -e ž
pogreb ► ˈpoːgrep pȯgˈrẹːba m
poroka ► pȯˈrọːka -e ž
spoved ► sˈpȯːvėt -vėdė ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Velika ali mala začetnica: vabilo

Pri oblikovanju trenutno popularnih vabil na poroke, sv. birme, ipd., me zanima pravilna raba velike začetnice za navedbo ure dogodka. Npr.

10.00 cerkveni obred Cerkev sv. Antona...

ali

10.00 Cerkveni obred

12.00 kosilo Gostišče...

ali

12.00 Kosilo

14.00 prihod gostov

ali

14.00 Prihod gostov

Število zadetkov: 205