antvert1 -a (antvert, antvart) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

antvert2 -i samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čudo s, F13, admirabilitas, zhudu, zhudnoſt; admiratio, zhudu, ẛazhudovanîe, zhudes; magnalia, velika zhudeſſa; miracula, zhudeſſa; mirandus, -a, -um, zhudeſſa vréden; monstrum, ena ṡmejna poſháſt: zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe, nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu: ſtol te gnade, prerokovanîe; portenta maris, morṡka zhudeſſa; prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu; signa, zaihni, zhudeſſa; stupendus, -a, -um, velizhn. v:g: velizhna zhudeſſa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dati dam dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dočakati -am dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dūplika,* f. odgovor na repliko, die Duplik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izgovor m, F2, apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; inepta causa, en morṡki iṡgovor

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izmikljìv, -íva, adj. ausweichend: i. odgovor, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogȋbno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.-Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.-Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali (nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

jedràt, -áta, adj. großkernig, kernig, Cig., C.; če žlahtnejši je sad, menj jedrate so njegove peške, Pirc; — pren. jedrat odgovor, bündige Antwort, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

katekīzəm, -zma, m. nauk (pos. verski) na vprašanje in odgovor spisan, der Katechismus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

králeski in králevski -a -o prid.
1. kraljevski, nanašajoč se na kralja: sze je králszka recs razglászila AI 1875, kaz. br. 2; Od králeſzkoga Sziná goſztüvanya KŠ 1771, 71; eden sz-králeszkoga roda rodjen AI 1875, kaz. br.; csi králeſzko právdo doprnáſate KŠ 1771, 748; sze je podao vu králevszko Zobráznovnico KOJ 1845, 4; na králeszko rêcs dáni odgovor AI 1875, kaz. br. 2; Herodes, ſzidécsi na králeſzkom ſztouczi KŠ 1771, 380; Po králeszkom ovencsani Sz. Stevan KOJ 1848, 13; dokoncsati v-králeszkoj rêcsih naprêdáne dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; vu králeszki dr'sányaj KMK 1780, A (1); Stampana z-kraleſzkimi visnye Soule piſzkmi KM 1790, 1
2. nanašajoč se na Kristusa: cséſzt králeſzka KŠ 1754, 102; kraleſzko popouſztvo KŠ 1754, 104; Boug-Cslovik Szkráleſzke ſzvoje palacse BKM 1789, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kriv2 prid., F16, anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti, en kriu vúk ſovraṡhiti; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; derogatio, eni poſtavi krivú ſturjenîe; falsa doctrina, kriu navuk; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; iniquus, -a, -um, nepravizhen, kriu; injustus, -a, -um, nepravizhen, kriu; insimulatio, krivú ṡatoṡhenîe; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; prava defensio, krivu ṡagovarjanîe, ali bramba; pravus, -a, -um, malikou, ṡkaṡhen, kriu, hudobin; reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu, dolṡhán, krivizhin; sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán, kriv, obſojen; stellionatus, ena kriva golufia; sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

mę́rica, f. dem. mera; ein kleines Maß; — ein Messgeschirr, Cig.: das Seitel, Ist.; — der Eimer, ogr.-M.; — der Scheffel, Jan., Dalm.-M., KrGora; — kolikor se v malinu vzame za zaslužek, die Mahlmetze; Boš Bogu odgovor dajal, Ker si velike mer'ce jemal, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nejẹ̑šč, adj. = sättig, fade, Gor.; neješč golob zabavljivo šopiri perje, Zv.; n. odgovor, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nèpriprávlen -a -o prid. nepripravljen: teje nedoſztoini ino nepriprávleni gouſzt vecſérje kriſtuſſeve TF 1715, 45; té tákſi je nevrejden i nepripravlen KŠ 1754, 211; Nepriprávleni Kráo nyim odgovor do trétjega dnéva odlása KOJ 1848, 19; i nájdejo váſz nepriprávlene KŠ 1771, 544

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Lisičine pri Lupoglavu-Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgọ̑vor, m. 1) die Antwort, die Erwiderung; — 2) die Rechenschaft: o. dajati za kaj, od česa, Rechenschaft ablegen; o. dajati za kaj, für etwas gut stehen, Cig.; na o. poklicati, zur Verantwortung ziehen, Cig., Jan.; = na o. postaviti, Šol.; = na o. vzeti, Cig., Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgọ̑vor, f. = odgovor m. (Antwort), Dalm., Kast.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgovor [odgọ̑vor] samostalnik moškega spola

odgovor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgovor samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

odgovor1 m, F8, apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu; placitum Principis, eniga Firṡhta odguvor, ali porozhenîe; propitiatorium, je bila ta tabla s'imenam oraculum (: tú je Boṡhji odguvor :)nad tó ṡlato ṡhkrinîo poſtavlena: Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; relatio, perpovédanîe, naprei perneſſenîe, naṡai odguvor; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; rescriptum, -ti, en s'piſmam odguvor, odpiſſanîe, odpiṡ; responsio, responsum, odguvor

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgovor2 m, correspondentia, ṡkladanîe, odguvor

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgovor m odgovor: ſe lepshi raima meni odguvor im. ed., katiriga letu kaj nam da Origines ǀ krajlu leta odgvuor im. ed. nej dopadil ǀ on leta odguvor tož. ed. jem dall ǀ huda beſſeda oſter odguvor tož. ed. prajme ǀ Chriſtus leta odgvuor tož. ed. mu je bil dal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgovor -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgovor1 sam. m ♦ P: 11 (TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1560, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgovor2 sam. ž ♦ P: 15 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DAg 1585, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odgovor3 sam. m/ž ♦ P: 14 (TR 1558, TO 1564, TPs 1566, TC 1567, KPo 1567, TC 1575, BTa 1580, DC 1580, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odguvor gl. odgovor 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odlǫ́čən, -čna, adj. 1) Entscheidungs-, entscheidend, kritisch, Cig., Jan.; odlǫ̑čna doba, die Krisis, Cig. (T.); na odločnem razpotju, Erj. (Izb. sp.); — 2) entschieden, entschlossen, resolut, Cig., Jan., nk.; — bestimmt: o. odgovor, eine positive, bestimmte Antwort, Cig.; odločno povelje, ein gemessener Befehl, Jan.; — 3) trennbar, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odpisati dov., rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

odrẹ́zən, -zna, adj. scharf entgegnend: o. odgovor, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ogíbən, -bna, adj. 1) ausweichend, evasiv: o. odgovor, Cig. (T.); — 2) vermeidbar, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ogọ̑vor, m. 1) = obgovor, die Anrede, Cig., Jan., M.; — kakršen ogovor, takšen odgovor, Cig.; die Ansprache, die Allocution, die Harangue, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die üble Nachrede, die Verleumdung, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

poklícati, -klȋčem, vb. pf. rufen; p. koga po imenu; p. hlapca, naj pride jest; na pomoč p., zu Hilfe rufen; vina p., Wein begehren (im Wirtshause); berufen; Bog ga je k sebi poklical; vorrufen, vorladen; p. koga na odgovor, jemanden zur Verantwortung ziehen, Cig.; p. za pričo, pred sebe, pred sodnika; pod orožje p., zu den Waffen einberufen; herausfordern: p. koga na boj, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

postáviti, -stȃvim, vb. pf. stellen, hinstellen; p. kaj ali koga kam; p. jed na mizo, kupico pred gosta; kvas p., den Sauerteig für das Brotbacken ansetzen; p. stražnika pred ječo; p. pred sodnika, vor Gericht ziehen, Cig.; na ogled p. kaj, etwas zur Schau stellen; na prodaj p., zum Verkaufe aufstellen; besede prav p.; on zna besedo p., er spricht gut; v račun p., in die Rechnung einstellen; pred oči p., darstellen, Cig., Jan., Cig. (T.); = veranschaulichen, vergegenwärtigen, Cig.; na odgovor p. koga, zur Verantwortung ziehen, Cig.; — stehen machen, aufstellen, errichten; mejnike p., Grenzsteine aufstellen; na noge p. koga, jemandem auf die Beine helfen; tabor p., ein Lager aufschlagen; — p. hišo, ein Haus bauen; p. streho, ein Dach aufsetzen; — errichten (math.), Cig. (T.); p. pravokotnico, Cel. (Geom.); — festsetzen, feststellen; p. dan, einen Tag anberaumen; ob postavljenem času, Dalm.; p. ceno, den Preis ansetzen; — einführen, begründen: nov nauk p., Cig.; — aufstellen, einsetzen: p. komu skrbnika, über jemanden die Curatel verhängen; p. koga za dediča, jemanden zum Erben einsetzen; — mit einem Amte bekleiden: p. koga za poveljnika, za kralja, zum Befehlshaber, zum Könige machen; — in einen Zustand versetzen: v prejšnji stan p.; p. v nevarnost, der Gefahr aussetzen; — den Fall setzen: postavim, (-viva, -vimo), gesetzt, zum Beispiel; nekaj iz novega zakona, postavim, iz apostolskega dejanja, Burg.; (postavi, da se bo zgodilo, nimm an, es werde geschehen! Kast.); — eine Wette eingehen, Cig.; — p. se, sich aufstellen; kaj si se moral ravno tu sem postaviti? pred oltar se p.; p. se v red; — za poroka se p., Bürgschaft leisten, Cig.; v besede p. se s kom, sich mit jemandem in ein Gespräch einlassen, Krelj; — eine Stellung annehmen: p. se v bran, sich zur Wehr stellen; p. se po koncu, sich bäumen, Cig.; na glavo se p., sich auf den Kopf stellen; — p. se na daljno pot, sich zu einer weiten Reise anschicken, Jsvkr.; — p. se, energisch auftreten; p. se komu, einem die Hörner bieten, sich ihm widersetzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

potepeno pismo [potepéno písmo] samostalniška zveza srednjega spola

negativen odgovor, zavrnitveno pismo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pridŕžən, -žna, adj. Reservat-, Jan.; p. odgovor, ausweichende Antwort, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

prikrojíti, -ím, vb. pf. 1) zuschneiden, zuschneidend anpassen, Jan., Z.; — premišljal je, kako bi prikrojil svoj odgovor, Erj. (Izb. sp.); — 2) ein wenig kürzer schneiden, ein wenig beschneiden, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

račún -a m
1. število: Szám; racsun, broj KOJ 1833, 172; i napunyávao ſze je racsun vucsenikov vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 357; tebé hváleni racsun Prorokov KM 1783, 29; Racsún KM 1790, 96; ki je bio zracsúna ti dvanájſzet KŠ 1771, 244; Bo'se, ſteroga ſzmilenoszti nega racsúna KM 1783, 31; Racſuna peſzka mourſzkoga Znás BKM 1789, 128; Pouleg 6. racsúna sze dr'sijo eti KOJ 1833, 98; Escse szo nyihovi szuperintendensi po racsúni 256, tálniczke bili KOJ 1848, 102
2. slovnično število: Pometávanye je Nomena po racsúnai ino casusai premenyanye KOJ 1833, 19
3. obračun, odgovor: kaj od vſzákſe márne rejcsi racsun dájo od nyé KŠ 1771, 40; i racsun dájo od lasztivnoga csinejnya KM 1783, 16; Racsún scsé vzéti Goſzpodin Boug od ludi SŠ 1796, 27; kai vſzi naſi vláſzi pred nyim ſzo racsuni BKM 1789, 337; Da i jaſz naj bodem z-vörnimi v-racsúni SŠ 1796, 86
4. računanje: nego more krájdo v-roke vzéti, da je to jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Novi mertuki leh'zési bodo vracsuni AI 1875, kaz. br. 6
5. sistem številk: Rimſzki, ali Deacski Racsún KMS 1780, A9b
6. misel: I vſze ono vracsúni más KŠ 1754, 248; Boug nigdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82
7. starostno obdobje: akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna TF 1715, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

račúndávanje -a s obračun, odgovor: nego tesko je bogme ete manyouſzti racſún dávanye TF 1715, 6; Szpitanoga dnéve .. ſztrasna racsun dávanya BKM 1789, 447; pren. Tejm táksim na véksega i teskejſega racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek KŠ 1754, 35; kmeni prides, I na racſún dávanye BKM 1789, 389; Dén tvoj nasz gotove naide Na tiho veliko racsúndávanye KAJ 1848, 128

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

razsvàditi -svádim dov. razjeziti: Ete odgovor je nemske poszlance jáko razsvado AIP 1876, br. 11, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

réjč tudi réč -i tudi ričí ž
1. beseda, jezikovna enota za označevanje pojmov: Ka vcsini eta rejcs ſztvoriti KMK 1780, 9; da razmis, ka vſzáka rejcs zadene BKM 1789, 7; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovêdanye dugoványa AIN 1876, 7; nego ſzamo edno rejcs povej KŠ 1771, 25; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; ptühinszke litere, stere vu ptühinszkoj rêcsi sze nücajo AIN 1876, 6; nego vſzakov recsjov, ſtera zvüſzt Bo'zi zhája KŠ 1771, 11; i vö je vrgao te dühé li zricsjom KŠ 1771, 25; Tou nam pokáſejo ete recſi TF 1715, 44; Kotereſzo te ricſi TF 1715, 39; na miſzlimi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; Te naj vékſo zrok je márne ricsi KŠ 1754, 44; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 4; i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; recsi so z-kotrig KAJ 1870, 6; Na zgovárjanye gledocs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſzmi BKM 1789, 4; po gorivzétji szlovenszkih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8; Govorênya [szo] z-rêcsi KAJ 1870, 6; Od szillab i od rêcsi AIN 1876, 7; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi KOJ 1833, V; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3
2. kar je izraženo z besedami: Rêcs Goszpodna je csiszta TA 1848, 10; od stere je szpevao Goszpodni za volo récsi Kúsa TA 1848, 6; Ár što je legov, je dobre rêči nevrejden BJ 1886, 5; Nyegovo rêcs mam vervati BRM 1823, 7; zetakovom reicsjom onda oſzodi nyé SM 1747, 83; ricſi moje pa nigdár ne prejdejo KŠ 1771, 82; Tou ſzo rejcſi Kriſztusa BKM 1789, 19; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; Naj zpoznas gvüsnoſzt oni rejcs KŠ 1771, 161; A ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; ſteri vorje tejm ricsém KŠ 1754, 210; záto, kaj ſzi nej vörvao recsim mojim KŠ 1771, 162; steri reicsi tve poſzlüsa SM 1747, 85; I tve ſzvéte rejcsi zdr'závati BKM 1789, 133; Na té ricsi záto mi merkajmo SŠ 1796, 15; nasse récsi, na ſtere récsi od váſz eden lejpi odgovor csákamo SIZ 1807, 4; uu etih recſih ſztoy vſza právda TF 1715, 18; Ka vörjemo po ricsáj dvanájſzetoga Stüka KMK 1780, 22; lepou pomali ino zponiznimi recsmi predkláda TF 1715, 7; Boug naz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; ſzem znasſega Goszpodna ricsmi tak vcsio KŠ 1754, 6a
3. navadno v zvezi rejč Božja evangelij, berilo: Reics Bosja oſztane vſzigdár SM 1747, 79; Rêcs bo'za KAJ 1848, VI; ta ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Truber, Bo'ze rejcſi ſzluga KŠ 1771, A6a; te Bo'ze rêcsi ſze dr'zi BRM 1823, 3; mi Bosjoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſzvétoj nyegovo rejcſi vörjemo KŠ 1754, 160; Reics Bosjo ſzlisſimo SM 1747, 81; Gda kaj za Bo'so rejcs dr'zimo KŠ 1754, 19; ino ſzi nazveiſztil meni, po tvojoi ſzvétoi reicsi SM 1747, 67; naj on náſz varje vu ſzvojoj rejcsi KŠ 1754, 174; Pride Po ſzvojoj ſzvétoj rejcſi BKM 1789, 19; Molitev po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; nego zrecsjov Bosjov vküpe ſzklenyena voda právie kerſzt TF 1715, 32; gda naſſo hüdoubo z-Bo'zov ricsjouv odejvamo KŠ 1754, 20; naj gucsi, kako Bo'ze ricsi KŠ 1754, 22; poſzlüjhnite mojega kvám zdaj zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410
4. nauk: Rêcs nyegovo bôgajte BRM 1823, 8; naj ſze niscse nyegove rejcsi ne vcsi KŠ 1754, 163; tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Vcsio náz vrecsei ſiveti TF 1715, 12; da naz obderſi, uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; Da bi I 'znyega rejcsjom 'ziveli BKM 1789, 176; ka ſze nám po eti ricséjh odpüscsanye dá KŠ 1754, 206
5. besedilo: sze szpráviscse sz-precstenyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; dokoncsati v-králeszkoj rêcsih naprédáne dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; Liki je piſzano vu knigaj ricséjh E'zaiás proroka KŠ 1771, 173
6. govorjenje: Goszpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; na králeszko recs dáni odgovor AI 1875, kaz. br. 2; ino je rêč pazlivo poslüšala BJ 1886, 4; tanács ſzo dr'zali, kakbi ga zamre'zili vu rejcsi KŠ 1771, 73; vu rêcsi, I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; Nêoszkrúno v-rêcsi, v-deli KAJ 1848, 4; Goszpodne, szlisaj recsi moje TA 1848, 4
7. obljuba: Lübézen k-tvojoj rejcsi SŠ 1796, 3; dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3
8. govorica, jezik: Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi szamom je ono KOJ 1833, VII; csi sze ednouk pokopa vogrszka rejcs KOJ 1833, III
9. glagol: Verbum (rejcs, ige) KOJ 1833, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

skazanje s, F3, observantia, -ae, zhaſty ṡkaṡanîe; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu; reverentia, -ae, ſpoṡhtuvanîe, perklanenîe, pozheṡzhenîe, zhaſty ṡkaṡanîe, zheṡzhenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

svet2 m, F12, consilio decernere, s'ſvetom ſpoṡnati; consilium, ſvit, ſvétovanîe; consulere, ſveitovati, ẛa ſvit vpraſhati; immaturum consilium, nagel ſvit, ne premiſhlen; inconsultò, inconsultè, pres ſveita, pres pomiſhluvanîa; incolsultus, -a, -um, neſveitovan, pres ſveita, ali ſveitovanîa; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu; pedarius, -rÿ, kateri v'ſvit k'nogam hodi: kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſe nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti; praerogativa, -ae, zháſt eniga, kateri v'poſveitovanîu pervo ṡhtimo ima, je v'mei temi drugimi pervi ṡa ſvit vpraſhan; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati, ſe pogovarjati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

tožba ž, F13, accusabilis, -le, toshbe vredin; accusatio, toshba; actio, -onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda, djanîe, toshba; actio condictitia, oṡnanîena toṡhba; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; calumnia, ẛaṡhmaganîe, nedolẛhna kriva toṡhba, ferṡhmait; conquestio, toṡhba; criminalis causa, pregréſhna toṡhba; fax accusationis, ṡazhetek ene pravde ali toṡhbè; inficiator, -oris, kateri taji, inu nyzh per pravdi, ali per toṡhbi ſpoṡná, kar je vpraſhan; querimonia, -ae, toṡhba, jamranîe; reatus, -us, tá zhas te toṡhbe zhes eniga pred rihto, ali pravdo; sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

veséli -a -o prid. vesel: dokle te veſzel bom glédal SM 1747, 69; Záto ſzam veſzél z-ſzrczá SŠ 1796, 109; ino gda tiſzti veſzéli Jürjav dén pride SIZ 1807, 5; Nyihova rejcs veszéla BKM 1789, 2b; Szesztra je veszéla AIN 1876, 15; Tam ſze bode veſzelilo Me ſzrczé veſzélo KŠ 1754, 264; nej li ſzamo veſzéloga vecséra nebi mogao zadobiti KŠ 1754, 225; Dáj, naj csüjem veſzéli gláſz KŠ 1754, 254; Povedám vám gláſz veſzél BKM 1789, 29; lejpi ino veſzéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; i vzemi me nazáj gori vu tvoje miloscse veſzélo dobrouto KŠ 1754, 232; od nyega dobro opominanye ino veſzélo poteſſenyé proſziti TF 1715, 36; csáka düsa moja veſzélo obeſzeljé KŠ 1754, 230; i da od tebe ſzvoioi Düſsi veſzéloga trousta dobi SM 1747, 64; ár veſzéloga dávcza lübi Boug KŠ 1754, 80; Ár veſzéloga dávcza lübi Boug KŠ 1771, 544; Záto pojte vſzi pred nyega Vu veſzéloj radoſzti KŠ 1754, 266; ſztvojim ſz. dobrim ino veſzélim Dühom zvéſzeli ga KŠ 1754, 244; Nai veszéli bodo vtebi ABC 1725, A8a; Vu vüpanyi veſzéli KŠ 1771, 476; Veſzéli csákajmo BKM 1789, 8; Bojdte tak veſzéli BRM 1823, 5; naj bodo veszéli vu tebi TA 1848, 5; Vſze kotrige bo veſzéle SŠ 1796, 4; Zveſzélimi rejcsmi BKM 1789, 140
veseléjši -a -e veselejši: vu etom veſzelejsem vrejmeni BKM 1789, 3b
nájveseléjši -a -e najveselejši: leg-vidámmabb (nájveszelêse) AIN 1876, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ví vé vé os. zaim. vi: tak i vi ſeleite mleiko rejcſi Bosje TF 1715, 8; Sztoupte procs od méne vi vszi ABC 1725, A8a; Po Kristussi ſzte tüdi vi za pecsáteni SM 1747, 22; Vi ſzte moji priátelje KŠ 1754, 136; od vnougi vrábczov ſzte dragſi vi KŠ 1771, 33; No vezdáj vi nevolni BKM 1789, 10; Ali vi nepokorni BRM 1823, 5; i vi, szodczi zemlé, dájte sze povcsiti TA 1848, 3; Ete Jesus je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; Csi je mogoucse od váſz, zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; kaj me eden zváſz odá KŠ 1771, 312; na ſtere recsi od váſz eden lejpi ino veſzéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; Nej je dalecs od váſz BRM 1823, 5; Kai vám Boug ponyem oznáva TF 1715, 6; vám na potreboucso poſzvetil ſzem nyega SM 1747, 83; Ovo, naprej ſzam vám povedao KŠ 1754, 12a; Ali velim vám KŠ 1771, 36; Na példo vám poſztávim Vogrſzki národ BKM 1789, 6; Dáj Boug i vám té prebitek SŠ 1796, 5; Zato csi ſze vám vidi SIZ 1807, 4; zvelicsanye Sze zdâ k-vam pribli'záva BRM 1823, 5; Jaj vam, ki nyé ospotávate KAJ 1848, 3; Palko bi vam pa pop rad bio KAJ 1870, 6; da ete novine vam v-rôke prido AI 1875, kaz. br. 1; Ono vasz vcsi prav szpoznávati Bôga KAJ 1848, 8; eto je kerv moja ſteraſze za váſz preleiva TF 1715, 40; Vaſsa hamicſija razloucſi váſz SM 1747, 6; Oſztanite vu meni, i jaſz vu váſz SM 1747, 23; Vi pa gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo vöro KŠ 1754, 2b; Steri váſz gori vzeme KŠ 1771, 34; Ako gli na vász ſzpádne BKM 1789, 10; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; Varte ſze vſze grêsnoſzti, tak váſz on poſzvéti BRM 1823, 5; Eto ſzam vám pravo pri váſz bodoucsi KŠ 1771, 315; ſteri je ſcseſz vſzej i po vſzej i vu vſzej vami KŠ 1754, 133; té mocsi, ſtere ſzo vu vami vcsinyene KŠ 1771, 36; Ovo ja ſzem zvami vſzákom vrejmeni KŠ 1754, 112; Ne bom vecs doſzta gúcso zvami KŠ 1771, 316; ka ſzo vaſi ſztariske zvami dobroga zamüdili BKM 1789, 6b; vaſſi roditelje z-vami zapovidávajo KM 1790, 82; On je povſzéd z-vami BRM 1823, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vučleník -a m učenjak: Na eta pitanya gvisen odgovor vucsleniki nevejo dati AIP 1876, br. 3, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

vzvrátən, -tna, adj. Rück-: vzvrȃtnọ delovanje, die Rückwirkung, vzvratno delovati, rückwirken, reagieren, vzvratna premena glasov, die Rückverwandlung der Laute, h. t.-Cig. (T.); vzvratni odgovor, die Rückantwort, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zadirljìv, -íva, adj. = zadirčen, Cig.; zadirljive besede, Invectiven, Cig.; z. odgovor, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zagovarjenje s, apologia, isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zoper predl., F7, I. z rodilnikom â frigore se defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom gerlu perveẛhe; II. s tožilnikom antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá ſtrúp; apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper krive toshbè; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu te ſtariſhe; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.