kozárčək 1., -čka, m. dem. kozar(ec), der kleine Ziegenhirt, Cig., M.; Kozarček kozice pase, Npes.-K.
kozárič, m. 1) dem. kozar; der (junge) Ziegenhirt: Kozarič mi kozice pase, Npes.-Schein.; — 2) kozarìč, -íča, der Ziegenmelker (caprimulgus), Bled (Gor.).
mlȃkarica, f. 1) ovca, ki se pase na mlakah (Sumpfwiesen), C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
muljȃva, f. 1) abgestreiftes Laub, Z.; das Laubfutter, C.; — 2) = namuljena mlada trava, Lašče-Levst. (M.); das Jätgras, Cig., Jan., C.; grünes Futter, Jan.; tečna m., Zv.; Srnica mlada, nedolžna se pase, Kder v senci mehka muljava rase, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Grasplatz, die Weide, Cig., Jan., C.; z drobnico so odete muljave, Ravn.; — 4) der Knöterich (polygonum), Cig., Jan., C.; prim. 2. moljava.
ogrȃja, f. 1) die Einfriedung, die Umzäunung, der Zaun; konji črez nizko ograjo skačejo; — 2) ein eingefriedeter, umzäunter Ort (Wiese, Feld u. dgl.); konj se po ograji pase; — 3) der Damm, der Deich, Cig., Rez.-C.
pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.-Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.-Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.-Let.; — prim. pladnovati.
rę́ja 1., f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
slástən, -stna, adj. 1) wohlschmeckend, köstlich, delicat, Cig., Jan., C.; slasten košček, ein Leckerbissen, Cig.; slastne jedi, delicate Speisen, Z.; slasten kruh, schmackhaftes Brot, Savinska dol.; — 2) Lust empfindend: slastno, mit Lust, konj se slastno pase, Z.; — 3) gelüstlich, lüstern, Cig.; slastno živeti, schwelgerisch leben, Z.
trȃtarica, f. koza tratarica je ona, ki se pase okolo hiš, a ne hodi po leti v planino, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.).
trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.-Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.-Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.
jàhanec -nca m jahanec, jahalni konj: Paripa; jahanecz KOJ 1833, 168; dokecs András z-jahancza na kla sze neprekupiczne KOJ 1848, 18; szo tü lih zadoszta pase najsli za szvoje jahancze KOJ 1914, 121
márha -e ž živina: i ſzám je 'znyega pio i ſzinovje nyegovi i márha nyegova KŠ 1771, 275; kaibi mi naſſega blisnyega peinez ali márhe nevzéli TF 1715, 16; Jeli ſze ne ſzká'ze vö Bo'zi blagoſzlov na nase, Poule, i na márhe paſe BKM 1789, 342; Gda tátom priſeſztjé csüjo na ſzve márhe SŠ 1796, 41; kabi mi ani zlov márhov ani zcsalariov kſzebi ne pritégli TF 1715, 16; ino nai vláda nad márhom SM 1747, 4
obsèjani -a -o prid. zasejan: Csi szo tü lih zadoszta pase najsli za szvoje jahance ali po trávnikaj ali po nyivaj obszejanih KOJ 1914, 121
pàša -e ž
1. pašnik: Leglö, pasa, pásnik AIN 1876, 68; escse szo sze i mlájsi na passi ino ceszti v-kataniji vajali KOJ 1848, 49
2. hrana: Kasa nasa pasa KOJ 1845, 12
3. paša, trava, prostor za pašo: Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; i notri bode ſou i vö bode ſou i dobro paſſo nájde KŠ 1771, 299; pren. Gde naj lepsa paſſa raſzté Nyegove ſz. rejcsi KŠ 1754, 259; I mi ſzmo nyegovi lidjé, I nyegove paſſe ovczé BKM 1789, 7b; i mi szmo lüdsztvo nyegove pasé TA 1848, 78; Da pa eto düse paſſo Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; Da pa eto düse paſo Nemrem zdaj glédati BKM 1789, 282; taté; ki bi naſe düſe zcsemérnov paſov vmárjali KŠ 1771, 833