agenda -e samostalnik ženskega spola protestantski cerkveni obrednik
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ajfrati -am nedovršni glagol1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogovanje -a (bogovanje, bugovane, bogovajne, bogovane, bogavanje, bogovajnje) samostalnik srednjega spola1. napovedovanje prihodnjih ali razlaganje preteklih dogodkov s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokovanje, vedeževanje
2. izjava, ki napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke, dana s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokba
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bogovati -ujem nedovršni in dovršni glagol1. kdo; komu s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
1.1 vedeževati s pomočjo stika z duhovi; SODOBNA USTREZNICA: zarotovati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boj -a m boj:
polsot ſe vſdigne kreh, inu boj im. ed. ǀ od boia rod. ed. mu ſe ſajna ǀ k'boiu daj. ed. ſe perpravi ǀ poprej kakor je k'boju daj. ed. prishal ǀ kateri krejh, boi tož. ed., ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ venem boiu mest. ed. taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v'ſauroshtvi, inu v'boij mest. ed. je shivil ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mest. ed. mej nagimi mezhmi teh sholnerjou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
boštvo -a s revščina, uboštvo:
Kaj s' enu veliku boshtvu im. ed., inu lakota sdaj ſe najde na ſvejti ǀ Tat pravi de bushtvu im. ed., inu lakota ſo ga perſilili ǀ buſhtvu im. ed. nej vrshoh, de ty vbosi ſe fardamaio ǀ bushtuu im. ed. me ſili krivizhnu andlat ǀ te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu pushtvu im. ed., zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Deklize sa vola nijh veliziga bushtua rod. ed. ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ vaſs blishni je v'jamo tiga bushtva rod. ed. padil ǀ s' ſvoim exempelnam ſo bili ta folk h' temu Evangelskimu bushtvi daj. ed. perpravili ǀ v'veliku bushtvu tož. ed. ſo bily padli ǀ vyſte radi, inu volnu buſhtvu tož. ed., lakot, inu shejo terpeli ǀ hudizh vam sapovej nezhistost tribat, katera v'bushtvu tož. ed., v'shpot, inu v'negnusne bolesni vaſs perpravi ǀ zhlovik, kateri s'bushtvam or. ed. je obdan ǀ Bug yh gajshla s'lakotio, s'Kugo, s'vojsko, s'bolesnamy, inu s'buſhtvom or. ed. ǀ V' praudah je naſha praviza, v'busktvah mest. mn. je nash shaz → uboštvo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
caganje -a (caganje, cagajnje, cagajne, cagane) samostalnik srednjega spola1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2.1 na čem izgubljanje upanja, prepričanja, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupavanje nad čim
FREKVENCA: 56 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti:
Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o:
zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
čuvati -am nedovršni glagol1. kdo skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
2. kdo prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: biti pazljiv, previden
3. kdo biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
daljen -ljna -o (dalen, dajlen) pridevnik1. krajevno zelo oddaljen
1.1 ki sega, se razprostira v daljavo; SODOBNA USTREZNICA: daljen
2. časovno zelo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: daljen
2.1 ki traja dolgo časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgotrajen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
darovanje -a (darovane, darovanje, darovajne, darovajnje) samostalnik srednjega spola1. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje, obdarovanje
2. kar je dano komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: dar, darilo
2.1 plačilo za vestno delo; SODOBNA USTREZNICA: nagrada
FREKVENCA: 16 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
deklica ž, F
9,
constuprare, s'deklizo greſhiti, diviṡhtvu vṡèti;
deflorator, en loter, kateri eno
deklizo ob diviſtvu perpravi;
illocabilis virgo, dékliza, katera ſhe nei ṡa moṡhtvú;
nympha, ena nevéſta,
dekliza, goſpodizhna;
puella nubilis, dékliza na moṡhtvu;
violare virginem, eni
déklizi ſylo ſturiti;
virgo, diviza,
dékliza, deizhla;
virgo sub capillis, deikliza pod kitami;
viripotens, ena
dékliza ẛa moṡhtvú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
devištvo s, F
5,
alma haebraicè, ẛakritje tega
diviṡhtva;
constuprare, s'deklizo greſhiti,
diviṡhtvu vṡèti;
deflorator, en loter, kateri eno déklizo ob
diviſtvu perpravi;
devirginare, diviſhtvu vṡèti;
virginitas, diviṡhtvu, divizhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
divji -a prid. divji:
ta divia im. ed. ž, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam ǀ nej domazhe, temuzh divje meſsu im. ed. s nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ perpravi taistu domazhe meſsu, Kakor de bi bilu divje im. ed. s ǀ nej bilu diuuje im. ed. s temuzh domazhe meſsu ǀ Temu starimu Iſaku ſe je bilu slubilu iejsti Kejkaj diuiga rod. ed. s, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu ǀ zhaka to divio tož. ed. ž kamelo ǀ ty Naturaliſti pisheo od teh divyh rod. mn. pſsou ǀ je bil ſturil perpelat … 1000. diuyh rod. mn. preshizhou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
domač -a prid. domač:
nej saiz, temuzh en domazhi im. ed. m dol. Koshlizh ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim, kuga je taku domazha im. ed. ž, inu pervajena ǀ Domazha im. ed. ž preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ s'eno beſsedo nej domazhe im. ed. s, temuzh divje meſsu nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ per domazhimu daj. ed. s opravili ǀ perpravi taistu domazhe tož. ed. s meſsu ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi im. mn. m na tihim poklizheio ǀ nikar lj sami tij domazhi im. mn. m, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ǀ tem domazhem daj. mn. sezhne pridigo reskladat domači m prebivalec iste hiše:
ſe je bal de bi njega kateri domazh im. ed. nefratal, inu vubil ǀ Bogu ſte ſe samirili, inu vashim domazhim daj. mn., inu blishnim pohujsheine dalli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
drag -a -o pridevnik1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dreti derem nedov. dreti, tj.
1. odstranjevati kožo:
vola kolesh, inu deresh 2. ed., ali eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo 1. mn., s'nogami po nyh hodimo, vumorimo ǀ on skuſi krivizhne ſodbe te vboge ludy je derl del. ed. m, inu s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti 2. izkoriščati, odirati:
Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi Gospoiske kakor je vasha, letu Bug perpuſti, dokler tudi ta folk je ner huishi, inu greshnishi, on je Boga reshalil, Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski, de ga imà pregainat, inu dreiti nedol. ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere 3. ed., inu v' bushtvu perpravi ǀ te vboge vduve, inu ſirote je darl del. ed. m 3. ruvati:
ſobe s'uſt ſi je puſtil drejti nedol. ǀ kleſhe is katerimi sobe ſo ym s'ust derli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
eksempel -na/-pla m zgled:
dober exempel im. ed. vezh nuza, kakor dobra beſſeda ǀ kakor s'danashniga Exempelna rod. ed. ſe doli vſame ǀ is letiga Exemplna rod. ed. bote samerkali ǀ nam poſtavi k' enimu exempelnu daj. ed. koku my imamo v' Zerkvi Boga zhaſtiti ǀ S. Iogri nam ſo en exempel tož. ed. dali ǀ Vam hozhem en Exempel tož. ed. te lubesni naprei poſtavit ǀ namejsti dobriga hudt exempal tož. ed. ſi dal, inu druge pohuishal ǀ exempl tož. ed. vſimite od Deodatusa ǀ po Exempelnu mest. ed. Marie Divize ǀ nej ſmo po exemplu mest. ed. Boshjm piſsali ǀ s'nyh hudim exempelnom or. ed. yh pohushaio ǀ s' ſvojm hudem exempelnam or. ed. drugem ſerze dadò tudi taku dellat ǀ s' dobrem exemplam or. ed. pak lahku ſe h' dobruti perpravi ǀ ty exempelni im. mn. vam ſe neraimaio ǀ ste sadosti exempelnu rod. mn. danaſs lete resnize shlishali ǀ imamo veliku exempelnou rod. mn. v' S. Piſſmi samerkanih ǀ ſakaj druge exempelne tož. mn. yſzhemo ǀ poterdit s' exempelni or. mn. ǀ kadar bi jest hotel poterdit to reſnizo s'exempelnomy or. mn. ← lat. exemplum ‛zgled’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ferordnati -am dovršni glagol1. kdo; h komu/k čemu, koga/kaj, s prisl. določilom načina določiti, nameniti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: izbrati
1.1 kdo; s kom izraziti voljo, kako naj bo; SODOBNA USTREZNICA: odločiti
FREKVENCA: 34 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
firbičen -čna prid. nespodoben:
ena nepoſejena, firbzhna im. ed. ž, inu lushtna shena, ta je sadosti en hudi duh, kateri ſam ſebe, inu druge v'greh perpravi ǀ ſamy ſi skushnave dellate s'kusi ta firbzhni tož. ed. m dol. pogledt ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne im. mn. ž misly noter padile ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne im. mn. ž misli meni noter padle ǀ ſte slekli vashe firbizhne tož. mn. ž guante, katire ſte ob puſti noſſili → firbic
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
flisno prisl. marljivo, goreče, vestno:
satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ Vahtarij ſo vſelei fliſnu gledali primer.> zhe fliſſnishi edn ſe perpravi tu S. Rus. T. prejeti vekshi gnado od G. Boga praime presež.> yszhite ner fliſsnishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt, inu dobruto, ter Bug vam bo pomagal, de vſe tu drugu vam bo pervershenu → flisen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
frdamanje -a s pogubljenje:
Od kot tvoje fardamaine im. ed. je ſazhetik imelu ǀ po poti tiga fardamaina rod. ed. yh pelleio ǀ ſamy ſvojga fardamania rod. ed. bodo urshoh ǀ k'shkodi, inu fardamajnu daj. ed. ǀ bi ij K'vezhnimu fardamaniu daj. ed. shlushila ǀ Tako navado ima hudizh, de od majhinih grehou zhloveka v' fardamaine tož. ed. perpravi ǀ S. Duh tudi n'hozhe naſhe fardamajne tož. ed. ǀ namesti tega Isvelizhajnia tu fardamanie tož. ed. ſi sashlushio → frdamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
hud -a prid. slab, hud:
velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič:
enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ime -na s ime:
Ie njega Imè im. ed. bilu imenovanu ǀ moje ime im. ed. je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio Juri ǀ enimu je bilu imẽ im. ed. Zaroe ǀ Angeli nej ſo drugiga imena rod. ed. dali temuzh Iesus Nazarenski ǀ nej ſo bily vuredni zhloveſkiga imèna rod. ed. ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu Imenu daj. ed. bosh imel ǀ je bil tudi perloshil en pushtob imeni daj. ed. njegove shene ǀ enu lepu imè tož. ed. je bil nij dal ǀ Satorai v' letu S. ime tož. ed. je ſaupal ǀ MARIA Diviza v' imeni mest. ed. shenskiga ſpola ǀ hualen bodi ta, kir pride v'imeni mest. ed. tiga Gospuda ǀ pride v'imèni mest. ed. tiga Goſpuda ǀ on v' imenie mest. ed. Boshim vam reſnizo povei ǀ po Imenu mest. ed. povej gdu je on ǀ v'imenu mest. ed. tiga Vſigamogozhiga Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ v' tvojm Svetem Jemenu mest. ed. ſmò Karsheni ǀ tulikain ſe shtima s'tem s: Imenam or. ed. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam or. ed. shentujeio ǀ je bil piſsal eni shlahtni Gospej Celantia s'imenam or. ed. ǀ Aku li s'imenom or. ed. ste karsheniki, s' djainom pak Ajdij ǀ sposnal bode tudi uni Menih Cunus is imenom or. ed. ǀ en S. Shkoff s'menom or. ed. Stephan je vezhkrat ſfaril ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena im. mn., ter perglihe pomeneio ǀ trydeſſeti taushent imen rod. mn. ſo njemu naprei brali is Bukui ǀ nyh jmena im. mn. ſo noter sapiſſane ǀ Mashnik stariga Testamenta je na suojh ramah noſsil imena tož. mn. Israelovih otruk sapiſsane ǀ zhudna jmena tož. mn., inu podobe ſam ſebi da hudo ime slab glas:
de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè tož. ed. perpravil ǀ Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè tož. ed. perpravit ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè tož. ed. perpravi ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu ime tož. ed. s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt, inu ſtrah, de bi venu hudu ime tož. ed. neprishle
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kačji -a prid. kačji:
Kamenzhek je bil ta kazhi im. ed. m jeſik, katiri je bil sazhel marmrat zhes G. Boga ǀ perleti en kazhi im. ed. m jeſik, sadene v' leta tadu, ga resnasha, marmra, opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi ǀ Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy im. ed. m porod ǀ tu drugu truplu je bilu kazhje im. ed. s s' dolgim repam ǀ Spumni de greh nebo tebi odpuszhen, aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen odvſel skuſi tvoj kazhi tož. ed. m jeſik ǀ s' petò kazhjo tož. ed. ž glauo potrejti imà ǀ de ſi lih imaio kazhio tož. ed. ž podobo, ali nimaio naturo ſtrupeno ǀ Oh kazhi im. mn. m, prekleti, inu hudizhavi takorshni jeſiki ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje im. mn. ž jese, te vſtekle nevoshlivoſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kakovšen -šna zaim. kakšen:
Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna im. ed. ž je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio ǀ voda je nashe pytje, inu kakuſhna im. ed. ž nesabelena shpisha ǀ kakushnu im. ed. s je tu tekozhe naſhe shivenie, takushen je konz tiga shivenia ǀ fliſſnu merkajo, aku kakushen tož. ed. m tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat ǀ Polè, v' kakushen tož. ed. m neſrezhen ſtan greh tiga reuniga zhloveka perpravi ǀ proſsi eno gnado kakushno tož. ed. ž hozhesh jest hozhem taisto tebi sturiti ǀ v'poſsodi postè Kakushno tož. ed. ž Kaplo, farbo, ali duh ǀ v'kakushno tož. ed. ž Cerku greſte ǀ Bug negleda v'kakuſhnim mest. ed. m ſtanu zhlovek ſe najde ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni mest. ed. ž viſhi ſte shivèli ǀ v'kakushni mest. ed. ž vishi gre od Ozheta, inu ſyna ǀ danaſs ſim ſi naprej vſel Nem. Nem. vuzhiti KaKushni mest. ed. ž vishi ſe imajo h'S. ſpuvidi perpravit ǀ v'kakuſhni mest. ed. ž vishi bi mogli tebe ſupet najti ǀ ſdaj povedaj meni s'kakushnem or. ed. s ſerzam bosh ſe podstopil ǀ s'kakushnim or. ed. s ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika → kakšen, → kakoršen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kateri -a zaim. kateri:
po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kozliček -cka m kozliček:
k'boiu ſe perpravi, na leva ſe spustj, ter taistiga, kakor eniga koshlizka tož. ed. restarga (I/1, 96) Zapis lahko kaže na izgovarjavo kožlicek, ki je lahko po disimilaciji iz kožliček, to pa po asimilaciji iz kozliček. Druga možnost je domnevanje tiskarske napake namesto koshlizha. V tem primeru bi bilo treba zgled uvrstiti pod → kozlič.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lagko prisl., F
7,
conflatibilis, kar ſe
lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti;
ductilis, ena reizh, katera ſe
lagku vleizhe, kakòr drát;
perfacile, cilú
lagkú;
separabilis, -le, kar
lagku odlozhi;
subjectibilis, -le, kar ſe
lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18;
superabilis, -le, premogliu, kateriga je
lagku premozhi;
vadum, -do, brúd, gas, plitva voda, de ſe more
lagku gaṡiti
- laglje , F5, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; facilius, tem lagle, tem laṡhei; levatus, -a, -um, lagle; levatus est, mu je lagle; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lasten -tna prid. lasten:
kakor de bi bil nje laſtan im. ed. m ſyn ǀ ta sabela je laſtni im. ed. m dol. dobizhik ǀ nej bulshi arznie sa sdrauje te dushe, KaKor naſh lastni im. ed. m dol. pepel ǀ njega leſtni im. ed. m dol. syn Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ tvoja laſtna im. ed. ž vejſt bo ſprizhovala ǀ njegova zhednost nej bila lastna im. ed. ž, ampak Chriſtuſava ǀ tu pravu, inu lastnu im. ed. s mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ laſtnu mejſtu im. ed. s Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil, inu respozhil ǀ s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ sa isvelizhaine ſvoje laſtne rod. ed. ž dushe ǀ obeden nemore Kejkaj lastniga rod. ed. s imejti ǀ Abſolon ſvojmu laſtnimu daj. ed. m Ozhetu Davidu hozhe leben, inu Krajleſtvu vſeti ǀ Leto deſſetino hozhe G. Bug od nas imeti, sa nash laſtni tož. ed. m dol. nuz ǀ Ony hitru ſvoj lastni tož. ed. m dol. zholn sapustè ǀ moj listni tož. ed. m dol. greh, nikar teh drugih ſim jeſt spovedal ǀ uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga tož. ed. m ži. boga ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo, ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno tož. ed. ž sheno ǀ svoio lastno tož. ed. ž ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ ymaio ajffer sa nyh leſtno tož. ed. ž zhast ǀ je ſapovedal laſtnu tož. ed. s blagu predati, inu v'boſem dati ǀ en glid vſe sa ſvoje lastnu tož. ed. s dershi ǀ v' njegovi laſtni mest. ed. ž hishi ga reshalili ǀ v'njegi lastni mest. ed. ž hishi ǀ v' ſvoim laſtnem mest. ed. s mejſti ǀ s' ſvojm lastnem or. ed. m dobitzhikam ǀ s'ſvojo laſtno or. ed. ž kryvio ſe podpishe ǀ s'suojo lastno or. ed. ž mozhio v'Nebu pranga ǀ de bi jetnike reshil s'lastno or. ed. ž Pershono ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni im. mn. m otrozy ǀ reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval, kakor de bi njega lastne im. mn. ž bile ǀ imamo dobri Paſtiry biti naſhih laſtnih rod. mn. dush ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne tož. mn. m poſsabi ǀ ſvoje laſtne tož. mn. m otroke je vbyal ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne tož. mn. ž ſlovenske beſsede bom nuzal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
le-ta -ta zaim. le-ta:
gdu je leta im. ed. m tulikain preuseten zholvik ǀ letà im. ed. m nebo isvelizhen, ampak fardaman ǀ Modeſtus, Lata im. ed. m je bil skrivaj en bogaboyezhi karshenik ǀ Leta im. ed. ž pergliha je polna skriunusti ǀ kaj s' ena lepa reizh je leta im. ed. ž ǀ Letà im. ed. ž vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi ǀ letu im. ed. s ne bo mene prestrashilu ǀ KulikuKrat ſe letù im. ed. s ob naſhim zhaſsu sgody ǀ raunu letuje im. ed. s+ sfetoval David rekozh ǀ je bil pokopan v' paklu, od letega rod. ed. m pishe Pater Gabriel de Vega ǀ od letiga rod. ed. m greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete rod. ed. ž nemore doſezhi ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè rod. ed. ž Dohtary nimaio beſsed ǀ s'lete rod. ed. ž S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi ǀ Ajdje neſo hoteli letega rod. ed. s vervat ǀ Letemu daj. ed. m Svetimu Moſhu ſe je bil prikasal Angel ǀ letimu daj. ed. m en dober sfet n'hozhete dati ǀ samerkajte eno ſtrashno hiſtorio skoraj gliha latei daj. ed. ž v'tem Svetem Evangeli samerkano ǀ Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej daj. ed. ž obeden nemore ſuper ſtati ǀ Pater Aloyſius Novarinus leta tož. ed. m urshoh da ǀ v' leta tož. ed. m Sveti shpegu ſe bomo gledali ǀ zhes leta tož. ed. m potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti pojti ǀ na leta tož. ed. m pak ſò bile poſtavile ta Sveti Vblat ǀ v'leta tož. ed. m greh padeio ǀ Letiga tož. ed. m ži. Aſtrologa s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi ǀ raunu leto resnizo tož. ed. ž je samerkal Caietanus ǀ ſe je bil ſalubil v'leto tož. ed. ž Philiſtersko sheno Dalilo ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti letò tož. ed. ž ǀ letho tož. ed. ž reſnizo nam je hotel Chriſtus dati saſtopit ǀ Skuſi loto tož. ed. ž hisho Boshjo ſe je troshtal Jacob ǀ vſe letu tož. ed. s kar imash od njega dobrute ſi ti prejel ǀ Chriſtus nam je letù tož. ed. s sapovedal ǀ she zhes letù tož. ed. s ſe je shpot dellala ǀ Satorai v' letu tož. ed. s S. ime je ſaupal ǀ kadar bi prishal v'letu tož. ed. s mestu en kaukler ǀ letubodem tož. ed. s+ poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ latu tož. ed. s my ſmò dolshni ſturiti pred ſpuvidio ǀ jeſt ſim v'letem mest. ed. m, inu unem grehu sapopaden ǀ v' letem mest. ed. m ſtanu ſe je taku lepu sadarshal ǀ per letej mest. ed. ž pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ Bug nej ſtuaril semlo sa nashe isvelizhaine, ampak de po letei mest. ed. ž raishamo ǀ enkat je vidil Rihteria Nebeſkiga v'letej mest. ed. ž podobi ǀ Bug sheli tu zhlovesKu ſerce, saKai v'letem mest. ed. s imaio grunt, inu sazheteK vſe zhednosti ǀ pod letem or. ed. m hraſtam ym bom mogal pridiguat ǀ G. Bug s' leto or. ed. ž gajshlo je shtrajffal ludy ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto or. ed. ž nenuzno pridigo gori dershim ǀ nad letem or. ed. s ſe zhudi Isaias ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem or. ed. s sashenta ǀ leta im. dv. m dua Sveta Jogra rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta tož. dv. m dua folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ v'leteh mest. dv. dveh perglihah ǀ en lep Exempel na leteh mest. dv. dveh vduvah imajo vſe vduve ǀ gdu ſo lety im. mn. mn., Katere Bug n'hozhe imèti ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij im. mn. m s'unanij bi pershli ijh poshlushat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti im. mn. m potreſsi ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete im. mn. ž vus folk so bile pregnale ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh rod. mn. urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ edn leteh rod. mn. je bil Lucius Quintus ǀ letteh rod. mn. Citer ſe boy ǀ skuſi pijanoſtu hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih rod. mn. pak v' paku perpravi ǀ Eny letyh rod. mn. ſo kakor ta rodovitna oljka ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem daj. mn. perglihat ǀ Lete tož. mn. m shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete tož. mn. m ta zhleveski ſpol ſamotala ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete tož. mn. ž nadluge, inu reve ste padli ǀ na leteh mest. mn. kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh mest. mn. pridigah nashal ǀ Chriſtus bo vmej letemi or. mn. ǀ S' letemi or. mn. beſſedami Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh ǀ s'letemi or. mn. doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti more ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy or. mn. beſsedamy troshtala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ljudje -di m mn. ljudje:
Ludje im. mn. ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti ǀ ludie im. mn. ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo ǀ O preproſti inu neumni ludie im. mn. ǀ Ludye im. mn. ſo njega sa Synu Boga Mercuriuſa dershali ǀ Oh reuni vy Neverni ludjec im. mn. ǀ Meſſary pak hozheó, de bi ludjè im. mn. meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ na ſvejtu bulshih ludy rod. mn., kakor ſo ony ǀ nekateru million ludy rod. mn. je bilu pomerlu ǀ malu ludij rod. mn. njega pridejo gledat ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih ludi rod. mn. ǀ njegovu truplu veliku ludj rod. mn. v' Zerku sprajme ǀ vſe ſpovednize ſo polne lody rod. mn. ǀ s'Nebeſ je bil prishal pridiguat ludem daj. mn. ta strah Boshij ǀ greshne ludy tož. mn. vabi de bi ſe Spokorili ǀ vſe ludij tož. mn. je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu sapelati ǀ pred ludij tož. mn. lepi, lepu oguantani, inu Snashni prideio ǀ ſe je ſramuval v'mej ludij tož. mn. priti ǀ ushe je sazhela morit ludj tož. mn. v' nashi soſeski ǀ ſe pofliſa de ludje tož. mn. v'greh perpravi ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh mest. mn. neyskali ǀ per teh mladih ludeh mest. mn., malukadaj ſe kaj dobriga shlishi ǀ Rapsaces pred drugimi ludmy or. mn. je Boga preklinal ǀ v'mej ludmij or. mn. je prebival
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
loter
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
loter m, F
11,
deflorator, en
loter, kateri eno déklizo ob diviſtvu perpravi;
exugitator, en ſhpotliviz, ena ṡdraṡhba, en
loter;
fornicator, kurbier,
lotar;
furcifer, gavgar,
loter, galge vréden;
incontinens, -tis, neṡderṡhani
lotar, nezhiſt;
nebulo, lotar, ṡlozheṡtnik, fretar;
peoplos, lotri, kateri poginejo od velikega kurbanîa;
planus, -ni, en
loter, golúf, ṡapelavez;
scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani
loter, en loterṡki fant;
scurrans, -tis, en neſramni
loter;
sentina, -ae, tudi tú meiſtu kamer ſe ty
lotri v'kupai ſhajajo;
prim. lotar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lotrija -e ž nečistovanje, prostitucija:
nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu, inu loteria im. ed. perpravi ǀ Nezhistost, lotrija im. ed., Neſramnost, inu preshushtvu, je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ poboy, preſeshtvu, inu loterja im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie rod. ed. cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ sa volo mojga doperneseniga presheſtua, inu loterje rod. ed. ǀ Od kot tulikajn lotrie rod. ed., preseshtua, inu nesramniga djaina ǀ ſvoje lotarje rod. ed. nikuli ſe nej spovedat hotela, temuzh vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali ǀ katera tulikain hudiga Sadu je pernesla, namrezh, tatvino, lotrio tož. ed., presheshtvu, ſaurashtvu ǀ sdaj ozhitno lotrjo tož. ed., inu presheshtvu ſe triba ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo tož. ed., pyanſtvu, lebinge, inu kar je tem enakushnu ǀ nezhiſtoſt, loterio tož. ed., inu presheshtvu tribaio ǀ on je pyanzhoval, jagral loterjo tož. ed. tribal ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo tož. ed. s'Moabiterskimy shenamij ſo tribali ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij mest. ed., inu v' rpreshvſtvi shivela ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery mest. ed., v' preshishtvi, v' golufy, v' tatvini ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio or. ed., je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie im. mn., presheshtva, pyanſtva, ohernia, golufia, shentovajne ǀ gredò pyanzhovat, ſe boyovati, shelmarie, inu loterie tož. mn. tribat ǀ de ſi lih shelmarje, inu loterije tož. mn. tribajo → loter; zapisi z medglasnim -ter- so pod vplivom nem. Lotterei.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
maševati nedov. maševati:
nehai sa mojo dusho mashovati nedol., sakaj ſim do vekoma fardaman ǀ ſe perpravi sa tiga mertviga maſhovati nedol. ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem ſe neſmej moshovati nedol., zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi ǀ Spovednik gre sa njegovo dusho mashovati namen. ǀ inu bres vſe andohti ſo mashovali del. mn. m ǀ gresh cilu k'Mashnikom, ijh proſsish de bi molili, inu mashuvali del. mn. m → maša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
naglaven -vna prid. naglaven:
en naglauni im. ed. m dol. greh imà tebi dati to vezhno ſmert ǀ kateru bi nebil neglauni im. ed. m dol. greh ǀ gledaj de nimash naglauniga rod. ed. m greha na tvoj dushi ǀ kadar edn ga bres neglauniga rod. ed. m greha vshje ǀ En takorshen neusmilen Trinog je hudizh, kadar leta skuſi naglauni tož. ed. m dol. greh eniga v' ſvojo oblaſt perpravi ǀ en ſam neglauni tož. ed. m dol. greh imash ǀ vezhkrat v' naglaunem mest. ed. m grehi ſe je obhajal ǀ taiſti, kateri ſò v'naglaunem mest. ed. m grehu umerli pujdeio v'to vezhno paklensko martro ǀ obari nas Bug v' naglaunim mest. ed. m grehu k' Svetimu Obhailu ſe perſtopit ǀ kadar ſi v neglaunem mest. ed. m grehu ǀ je vmadeshan s' naglaunem or. ed. m greham ǀ ſo dolshni pod naglaunem or. ed. m greham pridigvat ǀ vſe ſpake teh naglaunih rod. mn. grehou ſò v' Magdaleni prebivali ǀ zhes teh ſedem naglaunyh rod. mn. grehou ǀ Kulikajn neglaunih rod. mn. grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ lenoba, ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham, lety pak tem neglaunem daj. mn. ǀ en zhlovek skuſi naglaune tož. mn. m grehe sgubj ta lepi ohzetni gvant gnade Boshje ǀ nepade zhlovek prezei v' te velike neglaune tož. mn. m grehe ǀ shivj v' naglaunih mest. mn. grehah cellu lejtu ǀ v' pyanſtvi, inu v' neglaunih mest. mn. grehah ǀ ſapuvidi Boshje s' neglaunimi or. mn. grehy prelomit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nagnusen -sna prid. nagnusen:
Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
natura -e ž natura, narava, lastnost:
Bug, inu natura im. ed. ſo njo s' daram te lepote zerali ǀ zhloveska natura im. ed., je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ Krokotil de ſi lih od nature rod. ed. groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ Ta druga lubesan je te nature rod. ed., katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe naturæ rod. ed. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi daj. ed., inu greshnem sheljam ſe super poſtavit ǀ Pyauke imajo to naturo tož. ed., de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit ǀ to zhlovesho natvro tož. ed. je oblekil ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade, yh vuzhi po ſvoij naturi mest. ed. ǀ v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo or. ed. prebiva ǀ Te dvej ribi pomenio ty duei naturi tož. dv., Boshjo, inu zhlovesko ǀ bi nebila drugiga snala, inu vejdila temuzh nuz, inu muzh teh seliszh, laſtnuſti, inu nature tož. mn. te shivali, inu takorshne rezhij ← lat. nātūra ‛prirojena lastnost, rojstvo, narava’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
naučiti -im dov. naučiti:
ſam Chriſtus naſs je hotel nauuzhiti nedol. ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti nedol. saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ n'hozhete vashe mlade otrozhizhe navuzhiti nedol. to S: Molitvo ǀ My ſe nemorimo navuzhiti nedol. ſapuvidi Boshje ǀ ſam Christus naſs je hotel navuzhite nedol. ǀ deſſet ſapuvidi na vuzhiti nedol. ǀ de ſi lih edn ſe perpravi poprei, inu dobru nauzhi 3. ed. vener v' zhaſſih ſe ſmoti, inu fali, ter s' shpotam oſtane ǀ Mojſter navuzhj 3. ed. fante pejti ǀ kar Anſhik ſe navuzhj 3. ed., letu Anſhe ſna ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi, inu ſe navvzhy 3. ed. ǀ poprej ſe fliſſnu od ſunai navuzhè 3. mn., kar imaio ozhitnu govorit ǀ Eden je bil navuzhil del. ed. m v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit ǀ gdu je navuzhi del. ed. m Sveto Katolish Karshansko Zirku leto lepo ſveto pejſim ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil del. ed. m Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni dar pohleunu sahvalit naučiti se naučiti se:
aku poprej ſe nej nevuzhil +del. ed. m malzhat ǀ ſo ſe navuzhili del. mn. m S.S. TROYZO zhaſtiti ǀ Vij ſte ſe nevuzhili del. mn. m, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
neposajen -a prid. razposajen:
s' mladiga je bila ſamavolna, nepoſaiena im. ed. ž, inu nepokorna ſvoj Materi (V, 155) ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena im. ed. ž, inu frishna, je taiſto sfarila, inu kregala (III, 561) ǀ ena nepoſejena im. ed. ž, firbzhna, inu lushtna shena, ta je sadosti en hudi duh, kateri ſam ſebe, inu druge v'greh perpravi (I/2, 199)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nevarnost -i ž nevarnost:
obena nevarnost im. ed. nej prevelika ǀ v'temi te nevarnoſti rod. ed. ſe najdemo ǀ preſs vſe neuarnosti rod. ed. bil mogli dopernesti ǀ nej obene nevarnaſti rod. ed. ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti daj. ed. na mory ǀ kadar pak je bil nevarnost tož. ed. ſvojga isvelizhejna samerkal ǀ videozh to veliko neuarnost tož. ed. ſvojga shivota ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ dusho, inu tellu v'nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ en dan v'veliki nevarnosti mest. ed. na morju ſe so neshli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti mest. ed. ſe naijdete ǀ v'neuarnosti mest. ed. ſtu oblub ſte ſturili Meni ǀ do puſledne ure odnasha s'veliko nevarnostio or. ed. ſvoje boge dushe ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio or. ed. ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil ǀ is Aſie s' veliko navarnoſtio or. ed. ſe je bil prepelal zhes morje ǀ ſtu, inu ſtu nevarnoſti rod. mn. preſtoy ǀ vſyh nevarnoſty rod. mn. yh je odreshel ǀ bomo od vſyh navarnoſtih rod. mn. reisheni ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam daj. mn. ǀ ſtu, inu ſtu neuarnoſtom daj. mn. je podverſhena ǀ v'vſe nevarnosti tož. mn. ſe poda ǀ v'te narvekſhi neuarnosti tož. mn. ſe ſo podali ǀ nemara sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti tož. mn. ſvojga lebna ǀ v'te narvekshi neuarnostj tož. mn. ſe podaio ǀ zhloveka v'velike navarnosti tož. mn. perpravi ǀ leta S. S. Sacrament nas ovarua pred vſimy nevarnoſti or. mn. dushe, inu teleſſa nevarnost lebna življenjska nevarnost:
nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna rod. ed. Zveza nevarnost lebna je kalk po nem. Lebensgefahr ‛življenjska nevarnost’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pepel -a m pepel:
Angel ogen doli restroſsi, kar prezej vſe pepel im. ed. rata ǀ sdaj ſi prah, inu pepeu im. ed. ǀ Kadar na pyauko enu malu pepela rod. ed. potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi ǀ s'potoku je shabe ſturila is praha muhe; s'pepela rod. ed. nevarne rane ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel tož. ed. na rano poſtaviti ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize, inu pepeu tož. ed. ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu tož. ed. perpravi ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel tož. ed. perprauili ǀ shupa ſe reslye meſſu ſe v' pepeli mest. ed. povala ǀ Vudari po pepelu mest. ed., kar prezej ludje, inu shivina negnusne, inu britke rane ſo vshafali ǀ s' pepelam or. ed. ſe je bil potroſſil ǀ s' pepelom or. ed. potroſſiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pijanstvo -a s pijančevanje:
obenu pyanſtvu im. ed. zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu im. ed., inu loteria perpravi ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua rod. ed., de bote peklenski martri odshli ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva rod. ed., inu poshreshnoſti annalu ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva rod. ed., klafainia, inu krega ǀ Prepovedal je Bachuſu offer tiga pijanſtua rod. ed., inu poshreshnoſti ǀ de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua rod. ed. ǀ pyanſtvi daj. ed., lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo, pyanſtvu tož. ed. ǀ de bi ſi paku shlushili, s'kusi pijanstvu tož. ed. ǀ skuſi pijanoſtu tož. ed. hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih pak v' paku perpravi ǀ de bi tudi resnizhnu pamet sgubili skuſi pyanoſtu tož. ed. ǀ ta ſenagoltni v' poshreshnoſt, inu v' pijanſtvu mest. ed. ǀ v' shentovajni, v' hudizhovaini, v' pyanſtvi mest. ed. ǀ S' pyanstvam or. ed. je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy je bil pregreshil ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie, presheshtva, pyanſtva im. mn., ohernia, golufia Zapisa pijanoſtu in pyanoſtu imata o pod vplivom → pijanost.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
podse (pod se) prisl., F
7,
cernus, kateri
pud ſe gleda;
peſsùm, púdſe;
subigatrix, -cis, katera
pudſe perpravla, ali gnête;
subigere, pudſe perpraviti, gnêſti, ali podvrézhi, podloṡhiti;
subjectibilis, kar ſe lagku
pudſe podverṡhe, ali perpravi: Baruch.1.v.18;
subjugatus, -a, -um, pudſe perpravlen;
trahax, -cis, eden, kateri vſe
pudſe vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
podvreči dov., F
10,
subdere, podvrézhi, podmeitovati;
subigere, pudſe perpraviti, gnêſti, ali
podvrézhi, podloṡhiti;
subjectibilis, kar ſe lagku pudſe
podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18;
subjector testamentorum, kateri en fólsh teſtament, ali ſhaft
podverṡhe, ali naprei parneſſe;
subjicere, podvreizhi, ſe podati, ſe vmiliti;
submittere, podvrézhi, podloṡhiti;
submittere potestati suae, pod ſvojo obláſt poſtaviti, ali perpraviti, na ṡkrivnim poſlati, ali
podvreizhi;
substernere, podvreizhi, podtroſſiti, podſlati;
supponere, podſtaviti, meiniti,
podvrézhi;
suppostor, suppostrio, kateri
podverṡhe, premenîa, ali podſtavi eno reizh ṡa tó drugo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
poflisati se -am se dov. potruditi se:
je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
poslušati -am nedov. 1. poslušati:
my n'hozhemo vezh poshlushat nedol. vaſhe fable ǀ David ſe perpravi pushat nedol. ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili, inu shli poshlushat namen. tega, kateri jeh je klizal ǀ Pridiga poshlushash 2. ed. kakor de bi tebe neshlu an ǀ cellu jutru Svete Mashe poshlusha 3. ed. ǀ katerih pejſsim ta zhlovek poſluſha 3. ed. ǀ Je gluh, sakaj Boshjo beſſedo neposhlusha 3. ed. ǀ radi poshlushamo 1. mn. kar nam dopade ǀ velike, inu negnusne grehe poshlushate 2. mn. ǀ neposhlushate +2. mn. boshio beſſedo, kakor je spodobnu ǀ kadar govori tudi ti gluhi ga poshlushajo 3. mn. ǀ Poshlushaio 3. mn. kaj pravi Anacharſis ǀ poshlushaiò 3. mn. beſsede njega, Koku on vnkaj reshlosij to ſapuvid ǀ neshtrajfaio ſvoje otroke kadar vidio de Boga reshalio, de S: Mashe neposhlushaio +3. mn. ǀ poshlushai vel. 2. ed. kaku lepu tebe vuzhi S: Chrysostomus ǀ Ah poshlushaj vel. 2. ed. S. Thomasha ǀ Poshluſhaj vel. 2. ed. ti nehualeshni zhlovik, kaj tebi govorij S: Ambrosh ǀ poſlushaj vel. 2. ed. kaj pravi S. Auguſtinus ǀ poslushaj vel. 2. ed. Svetiga Grogoria ǀ Poshlushajmo vel. 1. mn. sdaj kaj ty Ajdouski Vuzheniki sò od resnize govorili ǀ poshlushaimo vel. 1. mn., kaj Syn Boshy Chriſtus Jesus bo djal ǀ Poshlushajte vel. 2. mn. kaj pravi S. Bernardus ǀ Poshlushaite vel. 2. mn. kaj pravi S. Cyrillus ǀ poshluſhajte vel. 2. mn. s: Lourenza Iustiniana ǀ Poshluſhaite vel. 2. mn. S. Grogoria ǀ Poſhlushajte vel. 2. mn. S: Hieronyma ǀ Poſhluſhaite vel. 2. mn. kai pravi ta Vuzheni Abulenſis ǀ Poſhluſhajte vel. 2. mn. Huga Cardinala ǀ Poshluſaite vel. 2. mn. kaj Prerok Elias vam govorj ǀ Poshluſajte vel. 2. mn. kai pravi Marſilius Ticinus ǀ taiſte Pridigarie poshlushejte vel. 2. mn., kateri bugaio S. Paula ǀ pòshlushajte vel. 2. mn. S. Auguſtina ǀ neposhlushajte +vel. 2. mn. hudizha, inu njegoviga Synu Puſta ǀ ta menih 300. lejt je poshlushal del. ed. m to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala del. ed. ž, kaj ty mladenizhy govorè ǀ Aku bodemo G: Bogu pokorni, njega s: beſsedo poshlushali del. mn. m, njega S: sapuvidi dershali ǀ aku bodo mojo pridigo fliſnu poſhlushali del. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali del. mn. m te riſnizhna zhudeſsa gnade S. Duha ǀ Nashe vsheſſa bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale del. mn. ž/s 2. ubogati:
hudizha bugash, Boga pak neposhlushash +2. ed. ǀ ona neposhlusha +3. ed. beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou Svetiga Piſſma ǀ nikar yh neposhlushai +vel. 2. ed., inu nebugai ǀ Neposhlushaimo +vel. 1. mn. ni shlahto, ni priatele Pomena sta v nekaterih zgledih težko ločljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pravi -a prid. pravi, v nekaterih, večinoma težko ločljivih primerih tudi
dober, pravičen:
on je bil en pravi im. ed. m karshenik ǀ je dolshan svishat, de je praui im. ed. m Syn taiſtiga Ozheta ǀ nei ſi provi im. ed. m zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash ǀ ta je tapravi +im. ed. m svetli oblak ǀ ena prava im. ed. ž roshiza je bila Maria Diviza ǀ Ranza Nem. je bila ena prava im. ed. ž Vduva ǀ letu je praua im. ed. ž boshja rsniza ǀ reshnizhnu je, de Syn Boshy Chriſtus JESVS pravi Apollo, pravù im. ed. s Nebesku Sonze … je iz Nebeſs na ſemlo prishal ǀ tu pravu im. ed. s, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ svetust, inu andoht eniga praviga rod. ed. m Slushabnika Boshjga ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave rod. ed. ž vere ǀ aku ti is prauiga rod. ed. s ſerza G: Boga lubish ǀ imamo s'pravjga rod. ed. s serza shelejti k'njemu priti ǀ s'praviga rod. ed. s, inu zhistiga serza Boga proſsish ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu daj. ed. m krailu Roboamu ǀ nesna Kai je treba K'eni pravi daj. ed. ž, inu nuzni spuvidi ǀ poprei kakor k'pravi daj. ed. ž pameti prideio ǀ vſe Longobardarje h'pravi daj. ed. ž veri je bila perpravila ǀ ta pravi tož. ed. m pot v'deshelo te oblube ym ie kasal ǀ ta praui tož. ed. m ſuoi shaz je ſposnal ǀ Polè tiga praviga tož. ed. m ži. Arzata Nebeshkiga ǀ veliku folka na pravo tož. ed. ž vero perpravi ǀ skuſi eno prauo tož. ed. ž grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu tož. ed. s vupane imeti ǀ tukaj bote nashli tu prauu tož. ed. s oroshje ǀ na ſodni dan, takrat tu provu tož. ed. s ſerditu oblizhe ſvoje tem greshnikom, inu greshnizam bopokasal ǀ Ta kateri nezh hudiga neſturi, ta je vſhe na pravem mest. ed. m potu ǀ ob ſvojm pravim mest. ed. m zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ sgublene ouzhize bodo hodile sa tem pravim or. ed. m Paſterjom ǀ zhe s' pravo or. ed. ž andohtio bodo k' Pridigam hodili ǀ s' fliſſam, inu s' prauo or. ed. ž lubesnio doperneſti ǀ s'pravo or. ed. ž andohtio S: Sacramente preieti ǀ s' pravem or. ed. s ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit ǀ s'pravim or. ed. s vupajniam rezimo ǀ de ſi lih ſta bila prava im. dv. m brata ǀ ſta ſe sadarshala, pruti Chriſtuſu kakor dua praua im. dv. m priatela ǀ nej ſo pravi ludje im. mn. m, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ leti ſo bilij praui im. mn. m shularij uniga hudizha ǀ nej ste Iogry Christuſhavi, inu pravij im. mn. m ludje ǀ kakor ſe spodobi pravem daj. mn. shlahtnikom ſe ſo sadershali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave tož. mn. m njega Iogre, od teh faush ǀ faush piſsma dellaio, te prave tož. mn. ž/s skrivaio presež.> tu ner pravishi im. ed. s, inu nuznishi meſtu sa molituo je Zirku hisha boshia
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prešeštvo -a s prešuštvo:
nemaraio sa shpot v'kateriga tu presheshtvu im. ed. ijh perpravi ǀ Nezhistost, lotrija, Neſramnost, inu preshushtvu im. ed., je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ pravio, de ſamù presheshtu im. ed. ie prepovedanu ǀ od te hude nauade tiga presheſtua rod. ed. ie bil niega reshil ǀ Od kot tulikajn lotrie, preseshtua rod. ed., inu nesramniga djaina ǀ variteſe tiga preshushtua rod. ed. ǀ Katero ſo hoteli s'Kameniam poſsuti, sa volo eniga presheſtva rod. ed. ǀ ſe je bil oduadil, inu nihder vezh preshiſtva rod. ed. tribal ǀ od preshoſtva rod. ed. krajla Henrica ǀ je bil presheshtvu tož. ed. doperneſil ǀ eno nuzh je per eni loterzi leshal, inu presheshtvu tož. ed. tribal ǀ David presheſtvu tož. ed. s' Berſabeo sazhne tribat ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo gleda, po tem cilu preshushtvu tož. ed. s'nio triba ǀ je presheshtuu tož. ed. s'Berſabeo tribal ǀ kateri je vuzhil preſeſhtvu tož. ed. tribat ǀ dolgu je preseſhtvu tož. ed. tribal s'to lepo Bersabeo ǀ enu perſeſhtvu tož. ed. ſturil ǀ sa tiga volo nej satail ſvoje preshishtvu tož. ed. ǀ ti zhes ſtukrat ſi preshestvu tož. ed. dopernesla ǀ jo pela veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou tož. ed. doperneſe ǀ de bi shnio preshſtvu tož. ed. tribal ǀ Ima preuſetnoſt Faraona … preshoshtu tož. ed. Davida ǀ raijshi kakor de bi bila preshetvu tož. ed. dopernesla ǀ de li perloshnost imajo, taku v'preſeſhtvu tož. ed. padeio ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu tož. ed. pasti ǀ bò padil en mosh, ali shena v'preshushtvu tož. ed. ǀ de bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu tož. ed. perprauit ǀ ſo bily perpelali uno sheno v' presheshtvi mest. ed. najdeno ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery, v' preshishtvi mest. ed. ǀ v' preshoshtvi mest. ed. je shivela s' Krajlam Herodesham ǀ Pishe S. Ioannes de Iudy ſo bily sadartopali eno sheno v preshestvi mest. ed. ǀ ſo bili perpelali eno shenoc v' presheſtvi mest. ed. sapopadano ǀ v'preshushtvi mest. ed. je bila sapopadena ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij, inu v' rpreshvſtvi mest. ed. shivela ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te ſmerdlive nezhiſtoſti, inu presheshtva im. mn. ǀ kaj tebi nuzaio taiſte loterie, inu preshoshtva im. mn. ǀ ſim ſe ſramovala moje presheshtva tož. mn., inu loterie spovedat Nihanje v zapisu korenskega vokala kaže na izgovor préšəštvu, neasimilirano préšəstvu. Nastavek temelji na najverjetnejši rekonstrukciji *per-šьdьstvȍ, glej Ramovš 1924: 305 ss., Bezlaj 1977–2005 III: 116.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
priložnost -i ž priložnost, prilika:
perloshnoſt im. ed. ſturj tatù ǀ ſledna skushnaua, inu huda perloshnost im. ed. taisto v'greh perpravi ǀ sledna huda perlohnost im. ed. v'greh ga perpraui ǀ od hudiga touarshtua, inu hude perloshnoſti rod. ed. ſe lozhit ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti daj. ed. ǀ ſame yſzheio perloshnoſt tož. ed. s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ en dan je bil perloshnoſt tož. ed. nashal shnio govorit ǀ Gualbertus je dobro perloshnost tož. ed. imel ſe nad nijm mashzuat ǀ de na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti mest. ed., inu fraj voli shiveti ǀ nemore nedolshan v'perloshnoſti mest. ed. hudi oſtati ǀ gre to ner dalnishi Zerku, de s'leto perloshnoſtio or. ed. obhodi vſe gaſſe, inu de ſrezha tiga kateriga yszhe vidit ǀ skushnave hudizhave, inu hude perloshnoſti im. mn. ſo ſturile de ſi boshje ſapuvidi prelomil ǀ na ſvejtu ſo velike parloshnoſti im. mn. Boga reshalit, inu dusho fardamat ǀ je bulshi shena, kakor mosh biti, ſakaj nimaio tulikajn perloshnoſti rod. mn. v'greh paſti, kakor moshje ǀ Sim beyshal od takushnih perloshnosti rod. mn., inu ſim pokuro dellal ǀ vſyh pérloshnosti rod. mn., katere bi bile mogle njega v'greh perpravit ſe je varval ǀ vſe perloshnoſti tož. mn. yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti tož. mn. yszheio ǀ imash vſe parloshnoſti tož. mn. perneſti ſad vezhniga nebeskiga lona
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pripraviti -im dov. pripraviti, spraviti:
hozhe njega do vekoma v'pakel perpravit nedol. ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit nedol. ǀ bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu perprauit nedol. ǀ kadar mene hozhe ſvejt, meſſu, inu hudizh v' greh perprauvit nedol. ǀ vſy hudizhi s'pakla, vſe martre tiga ſvejta nej ſo mogle ven ſam ſmertni, greh prepravit nedol. ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu perpravit namen. ǀ tudi druge shene, inu dekelze v'ſramato, inu v'grehe perpravish 2. ed. ǀ v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish +2. ed. ǀ ym enu dobru koſſilu perpravi 3. ed. ǀ s' shauzham cellu ſvoje truplu napolni, kateru v' velike bolesni ga parpravi 3. ed. ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau 3. ed. tu bogatu, Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi +3. ed., kakor lubesan ǀ motite te Moshke Perſhone, inu perpravite 2. mn. de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo ǀ poshreshnost zhloveku velike bolesni perneſse, katere ga pod semlo perpravio 3. mn. ǀ nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam pod semlo per pravjo 3. mn. ǀ ſe varvaio de v'greh edn tiga drugiga neperpravio +3. mn. ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho parpravio 3. mn. ǀ lepe beſſede, velike oblube, inu shenkinge te nedolshne v' greh perprauio 3. mn. ǀ hudizhy taiſto posledno ura vſakatero dusho perpravit ſe pofliſſaio, inu veliku dush v' tu Zagovajne perpraviò 3. mn. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil del. ed. m ǀ od lona, kateriga je tem perpravel del. ed. m ǀ Kazham po simi Bug je perprauil del. ed. m en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo, inu s'tem ſe shivè ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil del. ed. m ǀ de bi ta hudi njega neomotel, inu v' leto faratario neperpravil +del. ed. m ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot perpravila del. ed. ž ǀ sakaj ſi ti naſs tvoje otroke v'ſerd Boshy prepravila del. ed. ž ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo del. ed. ž ǀ te druge je v'reve, inu pogublejne perpravilu del. ed. s ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili del. mn. m ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel perprauili del. mn. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali inu v'greh yh neperpravili +del. mn. m ǀ veni minuti vaſſ bodo v' to vezhno paklensko martro perpravile del. mn. ž pripraviti se pripraviti se:
k'obenimu dellu bi ſe nesnala parpravit nedol. ǀ per zajtu ſe perpravi 3. ed. sa tiga mertviga maſhovati ǀ nej ſe perpraui 3. ed. k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ je perpraulen vſelei nam ſvojo Sveto gnado dati, aku li my ſe perpravimo 1. mn. taiſto prejeti ǀ aKu poprei h'taisti ſe neperpravimo +1. mn. ǀ na letu per zaiti neſpremislite, inu neperpravite ſe 2. mn. ǀ Se perpravio 3. mn., inu naprej usameio Chriſtusa popaſti ǀ prepraviſe vel. 2. ed. tedai dusha, kakor ſe sraima Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ perpravimo ſe vel. 1. mn. tudi per Zajti ǀ perpraviteſe vel. 2. mn. tudi vy k' ſmerti ǀ de bi ſe perpravil del. ed. m k'spuvidi ǀ de bi ſe my perpravili del. mn. m njemu napruti pojti na svojo vero pripraviti zapeljati:
Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli ſe neshli, kakor je bil Joſeph Putipharau hlapz, katiriga je iskala Goſpodina na ſvojo vero perpravit nedol. ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo na ſvoio vero perpravil del. ed. m, inu v'hishi dershal, de ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit pripraviti ob spraviti ob, vzeti:
Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit nedol. ǀ ob tuoje, poshtejnie hozhe tebe perprauit nedol. ǀ po ſili jo ob diviſhtvu perpravil del. ed. m ǀ iesa je tebe ob pamet perpravila del. ed. m v hudo ime pripraviti spraviti na slab glas:
Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè perpravit nedol. ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi 3. ed. ǀ opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio 3. mn. ǀ de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè perpravil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
raznašati -am nedov. klevetati, opravljati:
ſo bile sazhele to Sveto Firshtno resnashat nedol., inu opraulat, rekozh ǀ Nimamo resnashat nedol., ampak sakriuat tadle nashih blishnih ǀ kadar pak nej ozhitnu, inu ti opraulash, inu reſnashash 2. ed. inu she vezh parloſish ǀ perleti en kazhi jeſik, sadene v' leta tadu, ga resnasha 3. ed., marmra, opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu perpravi ǀ nyh tadle pravite, inu reſnashate 2. mn. ǀ greshni ludje ſò toiſti, kateri resnashaio 3. mn., opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio ǀ ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 3. mn. ǀ zhes sledniga zhloveka je marmral, inu taku fliſſnu gledal, inu mirkal de na zhloveku je kakorshen tadal neshal, de ga je resnashal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
reva -e ž trpljenje, nesreča, težava:
velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sežgati -žgem dov. sežgati, zažgati:
Ta Kateri hozhe druge ſeshgati nedol., ſam sgorij ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla seshgati nedol. na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà, inu je bil sapovedal de jo imajo shivo ſeſsgati nedol. ǀ iesni tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi, katera je vſa gorezha, kakor di bi hotela ta kruh ſeshgat nedol. ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati nedol., inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ ogin is nebeſſ bo prishal nyh trupla na semli ſeshgati namen. ǀ s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname, njo seshge 3. ed. v'pepel perpravi ǀ ogniu ſapovedat de ſeshge 3. ed. te katere Jeſt hozhem ǀ taisti ogin njo ſeſhge 3. ed. ǀ v'ta Silnu velik ogin ſo bily versheni, kateri vſe te druge je ſeshgal del. ed. m ǀ skusi, inu skusi je bil njemu roko ſeſsgal del. ed. m ǀ Machrobery pak ſò tu mertvu truplu ſeshgali del. mn. m ǀ Purgarij ſo bilij njega noter saperli, inu shiviga Seshgali del. mn. m ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no seſhjgali del. mn. m ǀ ſo vſe ſishgali del. mn. m sežgati se zažgati se:
kakor ſmert te Tize Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje 3. ed. Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, spadajo nekateri zgledi morda k → zažgati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
skuhati -am dov. skuhati:
mosh sapovej sheni tu, inu unu sakoſſilu skuhat nedol. ǀ lete hitru perpravi skuha 3. ed., inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ vſy ty povableni yh hualio, kadar dobru koſſilu skuhaio 3. mn. ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali, skuhali del. mn. m, inu nyh lakoto potoliashili ǀ Nu ſmo mojga ſijnu skuhale del. mn. ž, inu snejdle → kuhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
skušati -am nedov. 1. skušati, zapeljevati v skušnjavo:
Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti, inu skushati nedol., kakor nekadaj ǀ je hotel skuſi maihine grehe skushat nedol. taiſto v' velike grehe perpravit ǀ taku sKuſa 3. ed. nashe serce ǀ na mejsti tiga hudizha te moshke Pershone v'greh parpravit skushaio 3. mn. ǀ hudizh ga je skushal del. ed. m skuſi poshreshnoſt, preuſetnoſt, inu ohernio 2. poskušati:
on per zaiti ſe sa to pervo pridigo perpravi, inu skusha 3. ed. v' ſvoi kambri pridigvat ǀ skusha 3. ed. Indianer reshit leua od pſsa, ali nej blu mogozhe ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal del. ed. m perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ hozhesh taiſtu greshnu tovarshtvu sapuſtiti? sdaj taku hitru nemorem, s' zhaſſam bom skuſſal del. ed. m ǀ ga bodo motili, inu skushali del. mn. m premagat 3. izkušati, čutiti:
vidimo, inu skushamo 1. mn. lete shtrajfinge 4. preizkušati:
kadar sleshe ſuoje mlade, yh skusha 3. ed. aku ſe ſo po ozhetu vergli ǀ vſe nuzaio, inu skushaio 3. mn., ali vſe nezh nepomaga, temuzh bolnik ſe k' ſmerti perblishuie ǀ veliku arzny skuſhaio 3. mn., ali vſe nezh nej pomagalu ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio 3. mn., poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi Arzate: Skushajo 3. mn. veliku arzny skušati se preizkušati se:
vezh krat ſe sgodi, de ſi lih edn ſe je perpraulal, inu skushal del. ed. m, de ſe sgubi, inu fali → skusiti; → izkušati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
skušnjava -e ž skušnjava:
postane strashan, inu ſlab, de ſledna hudizhava skushnava im. ed. lahku ga premaga ǀ ſledna skushnaua im. ed., inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ taisti firsht bi ne bil obene skushnave rod. ed. imel ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave rod. ed. v' greh padete ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni skushnavi daj. ed. hudizhavi peruolil ǀ V' shtajerski deshelli je bil en Gospud, katiri je leto skushnavo tož. ed. imel ǀ to shkushnavo tož. ed. odshene ǀ skuſi slabuſt zhlovesko, inu hudizhavo shushnavo tož. ed. ǀ yh neuzhite de bi imeli bejshat pred skushnavo or. ed., inu mresho tiga paklenskiga loviza ǀ vashe hude shelje, skushnave im. mn. tiga hudiga, pregovorjenie tiga ſvejta, ali hudiga tovarsha vaſs hozheo v'greh perpravit ǀ she vekshi shushnave im. mn. ſo njega obhajale ǀ Morebiti de shelite ledih biti teh hudizhavih skushnau rod. mn. ǀ ſi navajen vſelej hudizhavim skushnavam daj. mn. pervolit ǀ s'kushnauam daj. mn. tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ ſamy ſi skushnave tož. mn. dellate s'kusi ta firbzhni pogledt ǀ te shkushnave tož. mn. tega paklenskiga leva ſerzhnu premagaio ǀ shiher uſijh uashyh skushnauah mest. mn. bote s'Dauidam rekli ǀ V' velizih Smeshnavah, inu v' skushnavah mest. mn. ſe najde zhlovek v' taiſti posledni uri ǀ ga zukajo s' kushnavamy or. mn. → skušati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sovraštvo -a s sovraštvo:
ſaurashtvu im. ed. v'mej G: Bugam inu zhlovekam vſtane ǀ letu ſourashtvu im. ed. je tudi ozhitnu bilu ǀ Kreh, Saurashtvu im. ed., nevoshlivost, inu nyd v'ſledni ſoſseski ſe najde ǀ kir je ſauraſtvu im. ed. tamkaj ſo hude ſodbe ǀ Vy ſte veliku ſaurashtva rod. ed. inu pregajnejne preterpeli ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega ſaurashtua rod. ed. ǀ sa volo tega Saurashtua rod. ed. je mogal po ſvejtu ſe klatit ǀ Aku tuoje serze je paunu offerti, ohernje, ſaurasthva rod. ed. ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva rod. ed., inu greshnih miſly ǀ Bom morebiti jest fardaman sa volo mojga Sourashtva rod. ed. ǀ Vſe tu kar je sauurashtua rod. ed. vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ner vezh takorshneh ſodb ſe sgodj sa volo ſauraſtva rod. ed. ǀ s'Saurashtva rod. ed. to poshteno, inu zhisto ſusanno sta bila obtoshila ǀ eden temu drugimu ſauda, s'ſaurashtva rod. ed., ſa volo herbshzhine ǀ v'Nebeſyh je bil preperajne, krejh, inu ſaurashtvu tož. ed. obudil ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu tož. ed. v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo ǀ li premislio na Saurashtvu tož. ed. teh Iudou ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu ſauurashtvu tož. ed. ohrani ǀ tajſti pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu tož. ed. lubio sò otrozij tiga Satana ǀ Chriſtus skuſi nyh ſaurashtu tož. ed. je bil na krish perbit ǀ v' ſauraſhtu tož. ed. Boshje je bil padil ǀ ona dua ſta ſouraſtvu tož. ed. vkupai imela ǀ Della ſdrashbe, de v'ſaurashtvu tož. ed. perpravi ǀ per nevoshlivoſti, per nezhisſtoſti, per ſaurashtvi mest. ed. ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui mest. ed. shivé ǀ Samerkajte dobru leta exempel vy, kateri v' ſourashtvi mest. ed. shivite ǀ v'ſaurashtvi mest. ed. ſo perſileni ſe vſeti ǀ S' hudem povernio tu dobru, s' ſaurashtvam or. ed. lubesan ǀ neuſmileni s'tvojm ſaurashtvom or. ed. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom mest./or. ed. Boshym shivil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
speči -čem dov. speči:
ga imaio na raſin natekniti, inu pozhaſsu ſpezhi nedol. ǀ vejmo, de taiſto vogu de ſi lih gorezh Angela spezhi nedol. nej mogal ǀ je bil dal eniga Fashana ſpezt nedol. ǀ gledaj de yh dobru ſpezhesh 2. ed. ǀ lete hitru perpravi skuha, inu spezhe 3. ed. v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell, mlatil, kroh samejſil, inu spekal del. ed. m ǀ eno pogazho je bila njemu spekla del. ed. ž speči se opeči se:
ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
spustiti se -im se dov. podati se:
k'boiu ſe perpravi, na leva ſe spustj 3. ed. ǀ v'bejgſe ſpuſti 3. ed. ǀ ſe po tem nevarnem morju tiga ſvejtà ſpoſtè 3. mn. ǀ ſe je bil v'bejg ſpuſtil del. ed. m dol(i) se spustiti spustiti se:
s'lufta se doli ſpustj 3. ed. ǀ ſe doli spustij 3. ed. io popade na naglom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
stan -u m 1. stanje:
Polè, v' kakushen neſrezhen ſtan tož. ed. greh tiga … reuniga zhloveka perpravi ǀ ta greshni zhlovek ſposna ſvoj nevarni ſtan tož. ed., ſe k' G. Bogu is praviga ſerza oberne ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu mest. ed., gà pustileſhati ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu mest. ed. te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila ǀ leta Syn veliko shaloſt pozhuti, sakaj on je v' ſtani mest. ed. taiſto erbeſzhino vshivat ǀ Kakor pak dusha ſe lozhi od teleſſa, takrat je v' ſtani mest. ed., de bi mogla Boga vidit 2. stan, tj.
človekovo stanje glede na zakonsko zvezo, poklic ali družbeni sloj:
ſakonski ſtan im. ed. je veliku teshei kakor ledig ǀ ta duhouni ſtan im. ed. ſe je bil pre teshak sdel ǀ Stan im. ed. teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga ſtanu rod. ed. ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu rod. ed. ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu vashimu ſtanu daj. ed. ſpodobnyh ǀ sakaj ste v'sakonski ſtan tož. ed. ſtopile ǀ nekiteri kmetushki ſtan tož. ed. malu shtimaio ǀ Kadar Bug bi ne bil mene v'ta duhouni stan tož. ed. poklizal ǀ koku ſte v'vashim duhounim ſtanu mest. ed. shiveli ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu mest. ed. oſtati ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu rod. mn. ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vſyh ſtanu rod. mn. moshke pershone, Krajly, Papeshi, Firshti, Mashniki, Dohtary, Shlahniki, Purgary, inu Gmain moshie ſo sheleli, inu pomagali Chriſtuſa umorit ǀ vſym pred ozhy poſtavim Davida, kateri je vſe ſtani tož. mn. skuſil ǀ te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany tož. mn. teh ludy ǀ uſe ludij, vſe ſtanij tož. mn. uabi k'ohzeti Nebeſhki ǀ S. Martin je try ſtane tož. mn. imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ vſih treh ſtanih mest. mn. ſe je taku dobru ſadershal ǀ Nam lepu Sveti Martini vſyh ſtanah mest. mn., kakor dalaj Nem. Nem. bodo shlishali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
strup m, F
14,
amuletum, arznia ẛuper
ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe;
antidotum, arznia ẛa
ſtrup pregnati;
antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá
ſtrúp;
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare,
ſtrup ṡholzou;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr
ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine;
medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima
ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari;
philtra, -orum, je ena ſorta
ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè;
portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo;
toxicum, -ci, ſtrúp;
veneficus, -ci, zupernik,
s'ſtrupom ṡavdajaviz;
venenarius, -rÿ, kateri
ſtrúp predaja, ali nuza;
venenum, -ni, ſtrúp;
virus, en ſmardezhi
ſtrup;
virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi
ſtrúp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
svoj -a zaim. svoj:
kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena:
s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
škoda -e ž škoda:
ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval:
bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo:
kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
špot -a m sramota, posmeh, porog:
Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti:
ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje:
shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati:
Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
taisti zaim., F
53,
acroasis, tuiſtu poſluſhanîe;
aesculeus, kar je od
taiſtiga driveſſa;
ceromaticus, s'taiſtem oliam pomaẛan;
eodem loci, ravnu na
taiſtim meiſti;
focaneus palmes, taiſti verſhizhek v'mei dvéma mladizama na vinṡki tarti;
illius, nîega, nîegova, nîegovu,
tegajſtiga;
ipse, ipsa, ipsum, on , ona,
tujstu;
memphicus, is
taiſtiga, ali od
taiſtiga méſta;
monopola, kateri li ſam enu blagu na ſe perpravi, inu
tuiſtu predaja;
quisnam homo? kateri je vſai
taiſti zhlovik;
sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda;
prim. tajsti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tak -a zaim. tak:
Tak im. ed. m strah je dobar, inu nuzin ǀ odkot taka im. ed. ž muzh ǀ v'tem sazhne enu taku im. ed. s ſtrashnu ropotajne v'taisti kambri ǀ eniga taziga rod. ed. m Kralla ſijn ǀ jest nezh taziga rod. ed. s hudiga ne ſturim ǀ En tak tož. ed. m lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu ſijnu Salomonu ǀ ſijn svoio lastno ſeſtro v'tak tož. ed. m shpot perpravi ǀ vari Bug taziga tož. ed. m ži. ſijnu imejti ǀ ſe zhudio de Christus ima tako tož. ed. ž muzh ǀ toko tož. ed. ž lubesan pruti G: Bogu vdobi ǀ kadar Prerok David v'duhu je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu, je taki mest. ed. ž vishi molil ǀ v' taki mest. ed. ž vishi ſlednimu je usta saperl ǀ ſe perkashe v'taki mest. ed. ž zhudni podobi ǀ de bi my imeli enu taku tož. ed. s vpajne pruti miloſti Boshi ǀ ti ſi dolshan s'taKom or. ed. m fliſsam poprej tuoje grehe premislit ǀ zhlovik ie pod tako or. ed. ž svesdo rojen ǀ katerimu teſhku take im. mn. ž shene odydejo aku prave grevinge, inu pokure neſturè na semli ǀ Kulikajn tazih rod. mn. shkarpianu na Svejtu ob nashim zahſsu ſe najde ǀ je vshe navajen take tož. mn. m, inu veliKu vesKshi grehe shlihat ǀ je bila taku hudobna, inuc greshna ratala, de videozh take tož. mn. ž/s zhuda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
takovšen -šna zaim. takšen:
takushen im. ed. m je konz tiga shivenia ǀ bo en takushin im. ed. m potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla ǀ en tatushen im. ed. m bi tardeshi ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ takushna im. ed. ž shlahta malu bo mogla pomagat ǀ takushniga rod. ed. m poſla ene ure per hishi bi nedarshali ǀ takuſhniga rod. ed. m offra n'hozhe imeti ǀ nihdar takushne rod. ed. ž neſrezhe nej ſmo zhakali ǀ Kadar bo Kai takushniga rod. ed. s imel ǀ takushen tož. ed. m trosht ſo pozhutili ǀ taiſta shena ſvimu moſſu en takushin tož. ed. m shpot je ſturila ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen tož. ed. m ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ drivu, Kateru en takushn tož. ed. m hud ſad perneſse ǀ takushniga tož. ed. m ži. hudobniga ſynu imaio s'kamejnom poſſuti ǀ Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga tož. ed. m ži. Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Gdu je bil dall takushno tož. ed. ž muzh temu mladimu Sampſonu ǀ vſvojh uſtah takuſhno tož. ed. ž ſlatkust je pozhutil ǀ ſama ſebe, inu naſs v'takushna tož. ed. ž revo perpravi ǀ kei bo nashal takushnu tož. ed. s tardu oblazhilu ǀ kej bo nashal tukushnu tož. ed. s oroshje ǀ vy ob takushnim mest. ed. m reunim zhaſsu ſe morite ſmejati ǀ v' takushni mest. ed. ž vishi zhast, inu hualo ſi sashlushil ǀ ſe ij perkashe v'takushni mest. ed. ž gardi podobi ǀ ſe v'takuſhni mest. ed. ž vishi lubio de edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio ǀ vtakushni +mest. ed. ž vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite ǀ v'taKushnim mest. ed. s terpleniu ǀ s'takushnim or. ed. m shpotam je mogla s'hishe pojti ǀ obarnaſs G. Bug pred takushno or. ed. ž nepokorshino ǀ obeden nej s'takushno or. ed. ž zhastiò v'Nebu prishal ǀ stakushno +or. ed. ž molitvo ſe nesashlushi Nebu ǀ Takushni im. mn. m Prasniki meni ne dopadeio ǀ takuſhni im. mn. m nebodo polonani ǀ Oh nesrezheni, inu preprosti takshni im. mn. m ludje ǀ takushne im. mn. ž dushe ſo ſmerdezhe ǀ takushna im. mn. s della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ kulikain takushnih rod. mn. ſe naide, kateri cellidan per misi sydè ǀ kulikain ſe takushneh rod. mn. ludij najde ǀ malu takuſhnih rod. mn. ſe najde ǀ huala Bogu, takusnih rod. mn. neurednih MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde ǀ takushnim daj. mn. per Misi tu pervu mejstu ſo dali ǀ Tem takushnem daj. mn. ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom ǀ ſam G. Bug h'takushnim daj. mn. govorij ǀ G. Bug taKuſhne tož. mn. m ludy, Kateri shpegaio sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ takushne tož. mn. ž pokure naloshj, katere nej mogozhe dopernesti ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne tož. mn. ž norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ona takoshne tož. mn. ž misli ima ǀ Bug ga saguisha de s'kusi njega bo zhudedeſha takushna tož. mn. s delal ǀ V' takushnih mest. mn. velkih grehah ǀ naſs videozh s'takushnimi or. mn. revami obdane Zapisi, ki kažejo na takšen, so nastali po moderni vokalni redukciji iz takušen, slednje pa iz takovšen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
togoten -tna prid. togoten:
on je taku ieſin, inu tagotin im. ed. m ǀ en iesni togotni im. ed. m dol. zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil ǀ ti tagotni im. ed. m dol. Jesni zhlovek menish tvoimu blishnimu s' beſſedo, inu s' diainam shkodvat ǀ v' pogubleine zhloveka ta tagotna im. ed. ž iesa perpravi ǀ on je vidil eniga taku tagotniga tož. ed. m ži. iesniga zhloveka ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno tož. ed. ž ieso ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno tož. ed. ž, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ s' ſvojo hudo, inu tagotno or. ed. ž sheno ǀ nebodite tagotni im. mn. m kakor pſs, katiri vſe skuſi laja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tribati -am nedov. uganjati, početi, počenjati (kaj slabega):
hudizh vam sapovej nezhistost tribat nedol., katera v'bushtvu, v'shpot, inu v'negnusne bolesni vaſs perpravi ǀ kakor de bi bil prishal shnio nezhiſtoſt tribat namen. ǀ ti sdaj ohernio tribash 2. ed., inu golufash ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli, inu triba 3. ed., pametnishi je shtiman ǀ kakor duei pershoni katere na skriunem greh tribata 3. dv. ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo 1. mn. ǀ vy vashimu bratu ſte sheno vſel, inu presheshtvu shnio tribate 2. mn. ǀ nezhiſtoſt, loterio, inu presheshtvu tribaio 3. mn. ǀ de ſi lih shelmarje, inu loterije tribajo 3. mn. ǀ nekradeio, negolufaio, ohernie netribaio +3. mn. ǀ preshushtvu s' Bersabeio je tribal del. ed. m ǀ Mojſſes pak ſe je bal, de bi ta folk skuſi letu preveliku veſſelje kakorshen greh netribal +del. ed. m ǀ ozhitnu je presheſtvu shnym tribala del. ed. ž ǀ dua ozhitnu ſta presheshtvu tribala del. dv. m ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala, inu takorshne nesramne rezhy netribala +del. dv. m ǀ kadar nezhiſtoſt, inu loterijo s'Moabiterskimy shenamij ſo tribali del. mn. m ǀ te shene pak ſo ozhitnu gnusobo tribale del. mn. ž, inu pohujshaine dalle ← srvnem. trīben ‛gnati, uganjati, početi’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
viža -e ž način:
v'zhim ſe najde ta zhudna visha im. ed. Boshia, is katero Bug ſvojga ſvejſtiga shlushabnika Joba martra ǀ ta zhudna visha im. ed. tiga vojskouaina ǀ de nyh shlahtni Boppen bom na duhouno visho tož. ed. reshloshil ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno visho tož. ed. ſvoje rihte sabelit ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi mest. ed. ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni viſhi mest. ed. ſte shivèli ǀ ravnus'taisto visho or. ed. zhlovik je shtrajfan, s'Katero Boga, ali suojga blishniga reshali ǀ s' kakorshno visho or. ed. je on premagal ſvoje Saurashnu ſerze ǀ pravio Theologi, de v' dveih viſhah mest. dv. zhlovek bi ſamogal nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ vſe vishe tož. mn. yszheio v'raushil tiga ſtanu priti ǀ Tukaj premiſlem v'treh vishah mest. mn. ta grosdnar (v) glihi viži enako, prav tako:
V'glihi vishi Iudom ſe je bilu sgodilu ǀ ſmert bodo ſturili v'glihi vishi ǀ Vglihi vishi ta Veliki Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal ǀ Isak vglihi vishi hozhe ſturiti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi, glihi vishi ti imash tuoje serze resliti pred ſpovednikam, de nebode ostala obena Kapla eniga ſamiga greha, ne farba, ne duh ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu, gà pusti leſhati; Pride en levit glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ Glighi viſhi Grimaldu longobarskimu krajlu; niega krajliza je bila saudala ǀ Glihj vishi Aſſverus je bil poprej Mardoheuſa povikshal ǀ ty greshni pak ſo vmerli Glihi vishj ǀ glihi vjshi zhloveska natura, je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi (v) kakovšni viži kako:
yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush v obeni viži na noben način:
njegovi vojshakij, v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal v taki viži tako:
skorai ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat, inu v'taki viſhi ta lubi kruh ſi perdela ǀ v'taki uiſhi ti s'mano andlash ǀ v'taki vishij v takovšni viži tako:
de bi v' takushni viſhj nyh ſerza, inu lubeſan vdubil v tej viži tako:
s'zhlovekam ſe rad jegra, objema, inu sa vadle mejzhe, ali v'tej uishi de zhlovek ga neſtisne prevezh mozhnu ǀ v'tej veishi vni ſtari Philoſophi, ſo poſnali njega mogozhnoſt (v) vseh vižah na vse načine:
jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ jo puſti po ſili K'ſebi perpelat, inu vſijh vishah je iskal de bi njega volo dopolnila ǀ ta paklenski ſourashnik vſyh uishah ſe je pomujal Joba perpravit v' nepoterpeshlivoſt ǀ uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ Flavinus ſilnu mozhnu je lubil Terentio, katero vſyh vishash je hotel sa ſvojo sheno imeti ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit ← srvnem. vīse ‛način’; ūf gelīche wīse ‛enako, na isti način’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zajec -jca m zajec:
kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz im. ed. per pſsu ǀ ti hozhesh dat sastopit, de je en sajz im. ed. ǀ nej saiz im. ed., temuzh en domazhi Koshlizh ǀ bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi tezhe, dokler saiza tož. ed. najde ǀ pſs neſaurashi tulikajn ſaiza tož. ed., ni Liſiza kokush ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi, leſsiza per Sajzu mest. ed. ǀ nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi im. mn., Kateri hitru pretekò ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij im. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze tož. mn., inu jelene lovili ǀ s'suojmij pſij saize tož. mn., inu jelene je lovil ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize tož. mn. lovit ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu, lete hitru perpravi skuha, inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe tož. mn., ali serne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zdražba -e ž zdraha, svaja:
sdrashbe tož. mn., inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo ǀ Kadar sdrashbe tož. mn. v'mej blishnimy dellash ǀ sdrashbe tož. mn. della v' ſoſeski, ter ſe smeja ǀ Della ſdrashbe tož. mn., de v'ſaurashtvu perpravi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.