a1 [ā]
črka a
PRIMERJAJ: as2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
A B C [ā bẹ̄ cẹ̄
]
večbesedna leksemska enotazačetek slovarja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
abecedika [abecedíka]
samostalnik ženskega spolaučbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
abecedikarska vrsta [abecedȋkarska vŕsta]
samostalniška zveza ženskega spolaabecedni red
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
as2 [ās]
samostalnik moškega spolaime črke a
PRIMERJAJ: a1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
azbuk [āzbuk]
samostalnik moškega spolajezikoslovje cirilska abeceda; azbuka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
b [bogȃ]
črka b
PRIMERJAJ: boga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren
rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander
(I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
belišiti [belíšiti belȋšim]
nedovršni glagoloznačevati, beležiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
besedišče [besedíšče]
samostalnik srednjega spolaslovar
PRIMERJAJ: dikcionarium
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Biblija [bíblija]
samostalnik ženskega spolaSveto pismo, Biblija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bodi [bọ́di]
ime črke w
PRIMERJAJ: w
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
boga [bogȃ]
ime črke b
PRIMERJAJ: b
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
borovnica [borovníca]
samostalnik ženskega spolanavadno množina rastlina borovnica, LATINSKO: Vaccinium myrtillus, ali njena jagoda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
buklovarna [buklovárna]
samostalnik ženskega spolaknjigovodstvo, tj. dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
buklovarstvo [buklovȃrstvo]
samostalnik srednjega spolaknjigovodstvo, tj. urad, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bukvar [bȗkvar]
samostalnik moškega spolaučbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bukve [bȗkve]
množinski samostalnik ženskega spolaknjiga
PRIMERJAJ: knjiga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bukvice [bȗkvice]
množinski samostalnik ženskega spolaknjižica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
c [cī]
črka c
PRIMERJAJ: ci
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ci [cī]
ime črke c
PRIMERJAJ: c
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
časnice [čȃsnice]
množinski samostalnik ženskega spolačasopis, časnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
častno (častnu, častno, čestnu) prislov1. v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pošteno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. takó, da vzbuja pozornost, občudovanje zaradi velike pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: veličastno
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čelo [čélo]
samostalnik srednjega spola- čelo
- začetek, naslovnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo
2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme
3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja
FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
črka [čŕka]
samostalnik ženskega spolačrka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
črkati [čŕkati čȓkam]
nedovršni glagol- pisati
- označevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
črnilo [črnílo]
samostalnik srednjega spola- sredstvo za pisanje; črnilo
- čevljarsko črno barvilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
črnilo -a (črnilu) samostalnik srednjega spola1. črno barvilo; SODOBNA USTREZNICA: črnilo
2. navadno tekoča snov za pisanje črne barve; SODOBNA USTREZNICA: črnilo
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
črtati [čŕtati čȓtam]
nedovršni glagol- orati
- pisati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
črv2 [čȓv]
ime črke z
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
d [dóbro]
črka d
PRIMERJAJ: dobro2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dikcionarium [dikcionārium]
samostalnik moškega spolaslovar
PRIMERJAJ: besedišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dobro2 [dóbro]
ime črke d
PRIMERJAJ: d
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dobropisnost [dobropísnost]
samostalnik ženskega spolapravopis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dolgo1 [dóu̯go]
samostalnik srednjega spolaostrivec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.-Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dolipisek [dólipȋsǝk]
samostalnik moškega spolaprepis, kopija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
drobentẹ́ti, -ím, vb. impf. drobno peti, hoditi, pisati, na drobno lomiti itd., Lašče-Levst. (Rok.); pos. kleine Schritte machen, C.; Najrajši le drobentim po cesti, Levst. (Zb. sp.); Micka po trgu drobenti, Npes.-Kres; — trillern, C.; — tudi: drobentíti, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dve piki [dvẹ̑ píki]
dvojinska samostalniška zveza ženskega spoladvopičje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
e [ẹ̄sti
]
črka e
PRIMERJAJ: esti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
esti [
]
ime črke e
PRIMERJAJ: e
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
f [fērt]
črka f
PRIMERJAJ: fert
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fert [
]
(frt)ime črke f
PRIMERJAJ: f
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fluspapir [flȗspapȋr
]
(fluspopir) samostalnik moškega spolapivnik
PRIMERJAJ: papir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fšež [fšẹ̄ž]
samostalnik moškega spolakreda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
g [glagọ̄le
]
črka g
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
goripisati (gori pisati) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gornica [gorníca]
samostalnik ženskega spolazakon o rudarstvu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gúza 2., f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče-Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.-Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
h [hīr
]
črka h
PRIMERJAJ: hir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hir [hīr]
ime črke h
PRIMERJAJ: h
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hitro zavijanje [hítro zavíjanje]
samostalniška zveza srednjega spolakrativec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
i [ī
]
črka i
PRIMERJAJ: ime2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ibksonire [
]
samostalnik moškega spola- ime cirilske črke y
- cirilska številka 90
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ime2 [imẹ̑]
ime črke i
PRIMERJAJ: i
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
imenik [imeník]
samostalnik moškega spolaseznam imen; imenik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izrisan -a prid. narisan:
S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu, ter je bil njemu na poperiu sriſſano tož. ed. ž eno Zerku pokasal (IV, 246) Tvorjeno iz izrisati, to pa iz risati ← srvnem. rīʒen ‛včrtovati, risati, pisati, vrezovati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
j [
]
črka j
PRIMERJAJ: jota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jota [jọ̑ta]
ime črke j
PRIMERJAJ: j
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
k1 [kakọ́]
črka k
PRIMERJAJ: kako2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kako2 [kakọ́]
ime črke k
PRIMERJAJ: k1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
káljati, -am, vb. impf. 1) = mazati, grdo pisati, Krn-Erj. (Torb.); — 2) kaljáti se, sich im Kothe wälzen: svinje se v kališču kaljajo (kaljȃjo), BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kalup [
]
samostalnik moškega spolačrnilo
PRIMERJAJ: kaluzina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kaluzina [kaluzína]
samostalnik ženskega spolačrnilo
PRIMERJAJ: kalup
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
karmen [karmẹ̑n]
samostalnik moškega spolapergament
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kljuka [kljúka]
samostalnik ženskega spola- sponka
- jezikoslovje naglasno znamenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjiga [knjíga]
samostalnik ženskega spolastara beseda knjiga
PRIMERJAJ: bukve
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kopija [kópija]
samostalnik ženskega spolaprepis, kopija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
krátek -tka -o prid. 1. kratek, ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost: nogé so krátke AI 1878, 10; Má krátke nogé AI 1878, 10; telo na krátki nogáj AI 1878, 10; jazbičar s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8 2. ki traja razmeroma malo časa: Ov dén krátek bode BKM 1789, 19; ka ſzem tak hüdou ete krátko krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240; Za krátko vrêmen se je pisati ino čteti navčila BJ 1886, 4; a po etom ſzveczkom krátkom ſitki vidimo SM 1747, 55; Po krátkom vremeni AI 1875, kaz. br. 7; ſzkrátkim 'zitkom ka ſzo ſze nej mogli povrnouti KŠ 1754, 35 3. ki je po obsegu omejen: Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25; touie tou krátki návuk vöre kerſchánſzke TF 1715, 1; Vöre krsztsánszke krátki návuk KŠ 1754, 2a; Krátki návuk KM 1790, 16; Krátki návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; ſzvétoga piſzma práva i krátka ſumma KŠ 1754, 5; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; Krátko Preporácsanye k-ſz. Jó'sefi KM 1783, 89; Ktomi escse tüdi ſzem djáo eden krátki Prídavek KŠ 1754, 8b; eto krátko molitev .. blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; sze z-krátkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; vu kterom i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1 4. v zvezi kratki glasnik kratki samoglasnik: sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; Na krátke, kaka: a, e AIN 1876, 6 kratkéjši -a -e krajši: Menye szoldákov i na kratkése vremen dr'zati AIP 1876, br. 6, 7 kràčiši -a -e krajši: Toti je ete szvetli ali szuncsni dén gde dugsi, gde kratsisi KAJ 1870, 158; Eden centimeter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz. br.; Na jésen so dnévje kračiši BJ 1886, 38; Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KMK 1780, 35; geto szo proti jeszeni dnévi kratsisi KAJ 1870, 122; ki ſzo pa kracſisa piſzma nám niháli KM 1796, 74 nájkràčiši -a -e najkrajši: szo oni náj krátscise-szvetlou namejnili piszati KOJ 1833, IIII krátki -a -o sam. kratki: po krátkom lepse právimo etak KOJ 1833, 100; bi mogao poulek pogodbe pred krátkim pridobiti KOJ 1848, 81 kráči -a -e sam. krajši: csi je ſto ſteo na kráczi vſzo necsiſztoucso vö povedati KŠ 1771, 487 kràčiši -a -e sam. krajši: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kraže delati [kráže dẹ́lati]
nedovršna glagolska zvezarisati črte, črke
PRIMERJAJ: križe kraže
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kreda [krẹ̑da]
samostalnik ženskega spolapisalo kreda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
krístavəc, -vca, m. der Stechapfel (datura stramonium), Cig., Jan., Tuš. (R.), M., C.; tudi: die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig., Medv. (Rok.); — menda bi se moralo pisati: kristovec; prim. božje drevce (ilex aqu.), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
križe kraže [kríže kráže]
množinska samostalniška zveza ženskega spolačrte, črke
PRIMERJAJ: kraže delati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kronika [krọ́nika]
samostalnik ženskega spolakronika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ksi [ksī]
ime črke x
PRIMERJAJ: x
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kšaft [
]
samostalnik moškega spolaoporoka, testament
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ku [kū]
ime črke q
PRIMERJAJ: q
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kvitenga [kvítǝnga]
(kvitinga) samostalnik ženskega spolapotrdilo o plačilu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
l [ljudí]
črka l
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lȋst, lȋsta, listȗ, m. 1) das Blatt einer Pflanze, Meg., Mur., Cig., Jan.; on je naše gore list, er ist einer von den Unsrigen, C.; — živi l., das wandelnde Blatt (phyllium siccifolium), Erj. (Ž.); — 2) das Papierblatt, Mur., Cig., Jan.; das Blatt eines Buches, ogr.-Valj. (Rad), nk.; — das Blatt = das Journal: tedenski l., = das Wochenblatt, vladni l., das Regierungsblatt, nk.; — der Schein: krstni l., der Taufschein, rojstni l., der Geburtsschein, (= rojeni l.: Dajte meni rojeni list, Npes.-K.), mrtvaški list, der Todtenschein, poročni l., der Trauschein, vozni l., der Frachtbrief, tožilni l., der Klagebrief, domovinski l., der Heimatschein, iskalni list, der Steckbrief, popotni list, der Reisepass, plačilni l., der Zahlschein, prejemni l., der Empfangschein, ubožni list, der Armutsschein, Cig., Jan., nk.; — 3) der Sendbrief, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Trub., Dalm.; po besedah tega listu, Dalm.; tudi pl. listi, Meg.; list pisati komu, Meg., Dict., Dalm.; in ona je tako pisala v listeh, Dalm.; — die Epistel, Cig., Jan., Schönl., Jap.; listi in evangelji, Danj.; — 3) das Sägeblatt, Cig., C., Št.; železen l., ein Blechblatt, Cig. (T.); kositrni l., die Zinnfolie (Stanniol), Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
list [lȋst]
samostalnik moškega spola- list
- pismo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lista [lȋsta
]
samostalnik ženskega spolauredba, predpis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
listek [lȋstǝk]
samostalnik moškega spola- majhen list; listek
- majhno pismo
- manjši kos papirja z natisnjeno nabožno sliko; podobica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
list ene na papir vtisnjene dežele [lȋst ene na papȋr vtȋsnjene dežéle]
samostalniška zveza moškega spolazemljevid
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
listmaren [listmárǝn]
pridevnikki zna pisati in se spozna na zakone
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
listmarnik [listmȃrnik]
samostalnik moškega spolakdor zna pisati in se spozna na zakone, študent
PRIMERJAJ: pismoznalec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
listrom [līstrom]
samostalnik moškega spolakazalo, seznam
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ljudi [ljudí]
ime črke l
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
m [mȋslite]
črka m
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
maža [māža]
samostalnik ženskega spolaprepis, kopija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mȋsəł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.-C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.-M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.-Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica-Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.-C.; = m. Marije device, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mislite [mȋslite]
ime črke m
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
n [nȁš]
črka n
PRIMERJAJ: naš2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
naprej prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
naprejizpisati (naprej iz pisati) glag. dov. ♦ P: 1 (TC 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
naprejpisati (naprej pisati) glag. nedov. ♦ P: 10 (TA 1550, TR 1558, TAr 1562, TPs 1566, TL 1567, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
narę̑koma, adv. n. pisati, Dictando schreiben, Mur., Cig., UčT.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
naš2 [nȁš]
ime črke n
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
naznačati [naznáčati naznáčam]
dovršni glagolzaznamovati, označiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
o1 [ō]
črka o
PRIMERJAJ: on2, ot
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
òb, (okrajšana oblika: ò), I.
praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
obeliš [obelíš]
samostalnik moškega spolazaznamek, zabeležek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
odstavek [odstȃvǝk]
samostalnik moškega spolaodstavek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ofrtovati -ujem nedov. biti prevzeten, ošaben, razkošen:
de ony obilnishi morio lebat, inu offertovati nedol. (IV, 154) ǀ tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh 2. ed., inu v'mivash de bi ludem dopadla (I/1, 78) ǀ Leto glavo tvojo, katero ſi tulikajn offertuala del. ed. ž na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela (V, 9) → ofrt; v tretjem zgledu se glagol kaže kot tranzitiven, vendar je tu mogoče domnevati, da bi moralo namesto katero pisati s katero.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ofrtovati -ujem nedov. biti prevzeten, ošaben, razkošen:
de ony obilnishi morio lebat, inu offertovati nedol. (IV, 154) ǀ tuliku zhaſsa pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh 2. ed., inu v'mivash de bi ludem dopadla (I/1, 78) ǀ Leto glavo tvojo, katero ſi tulikajn offertuala del. ed. ž na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela (V, 9) → ofrt; v tretjem zgledu se glagol kaže kot tranzitiven, vendar je tu mogoče domnevati, da bi moralo namesto katero pisati s katero.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
okrajšílọ, n. die Abkürzung: brez okrajšil pisati, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
on2 [ȍn]
ime črke o
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ot [ōt]
ime črke o
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
oznanilo [oznanílo]
samostalnik srednjega spolalist z razglasom
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
p [pókoj]
ali [pokȍj]
črka p
PRIMERJAJ: pokoj2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
papir [papȋr]
(popir) samostalnik moškega spolapapir
PRIMERJAJ: fluspapir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pečat [pečȃt]
samostalnik moškega spolažig, pečat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pečatnik [pečȃtnik]
samostalnik moškega spolapriprava za odtis žigov; pečatnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
penzeljc [pẹ́nzǝljc
]
samostalnik moškega spolačopič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pero [perọ̑ perẹ̑sa]
samostalnik srednjega spolapero, pisalo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pika [píka]
samostalnik ženskega spola- pika, tj. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina
- ločilo pika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisan deležnikPRIMERJAJ: pisati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pisanica [pisaníca
]
samostalnik ženskega spolapisava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisar [pisár pisárja]
samostalnik moškega spola- pisar
- pisec
PRIMERJAJ: prigodinski pisar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisarda [pisȃrda]
samostalnik ženskega spolapisalni pripomočki
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisarna [pisárna]
samostalnik ženskega spolaprostor, v katerem se piše, prepisuje; pisarna
PRIMERJAJ: spisirna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisarnik [pisȃrnik]
samostalnik moškega spolapisar v uradu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen (merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.-Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.-M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
písati píšem nedov. 1. pisati, delati črke, številke: Jasz 'ze znam piszati KAJ 1870, 7; Včim se čteti, pisati BJ 1886, 6; Pero szi v-ténto namocsim i tak pisem KAJ 1870, 7; Na sztênnoj tábli nepisemo z-rovatkom KAJ 1870, 9; Dotéc szem na kamenico z-rovatkom piszao KAJ 1870, 7; ti si nej lêpo pisao BJ 1886, 5; Na kamenico je pa pisala BJ 1886, 4 2. izdelovati besedilo: Piſzati Irni KM 1790, 94; kakti za nász Vandale namejnili piszati KOJ 1833, V; Záto Paveo vzeme pero i piſe nyim KŠ 1771, 435; Ar druga vám ne piſemo, nego tou KŠ 1771, 530; i hitro piſi pétdeſzét KŠ 1771, 225; vtom jaſz Nemo piſzo pred tébe SŠ 1796, 138; piſzao ſzam vém ocseve KŠ 1771, 728; Sto je pa knige piſzau KŠ 1754, 3; Piszao je: Agustich Imre AIN 1876, 1 3. izražati, posredovati misli s pisanjem: Doſzta ſzam meo piſzati KŠ 1771, 741; Decza moja, eta piſem vám SM 1747, 14; naj ſzpozna, ka vám piſem KŠ 1771, 520; Szvéti Pavel etak piſſe TF 1715, 33; Gregor D. IX. Knig 9. Liſzti pise KŠ 1754, 12; Tak piſſo Sz. Evangeliſte TF 1715, 43; Tak piso ſzvéti Evangeliſtje KŠ 1754, 201; Eta ſzem jaſz vám piſzal SM 1747, 22; za volo trdoſzti ſzrczá vaſega je vám tou zapovid piſzao KŠ 1754, 133; Od ti vörvajoucsi poganov ſzmo pa mi piſzali KŠ 1771, 409; opoumenyeni bratje ſzo piſzali vucsenikom KŠ 1771, 399 písati se píšem se 1. zapisovati se z znaki: Krsztnoimé sze vszigdár za pridavkom pise AIN 1876, 10 2. biti: gda ſze je piſzalo od ſztvárjanya ſzvejta 2956. leto KM 1796, 60 3. imenovati se: Báthori Stevan odebráni za erdélszkoga vojvodo, steri sze je zacsno za Hercega piszati KOJ 1848, 84 pisajóuči -a -e pišoč: ſzkázala ſze je edna rouka, ete recsi piſzajoucsa KM 1796, 80 pisóuči -a -e pišoč: Szvéti Pavel Apoſtol kRimlánczom piſzoucſi TF 1715, 33; liki Sz. Paveo právi k-Tituſi piſzoucsi liſztá ſzvojega KŠ 1754, 190; Piſzoucsi po rouki nyihovoj etak KŠ 1771, 389 písani -a -o pisan: Gda je pa piſzani, neznamo KŠ 1771, 724; Etak jeſzte piſzano SM 1747, 20; ár je piſzano KŠ 1754, 149; zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b; Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; i toga z-Laodiczee piſzanoga naj i vi ſtéte KŠ 1771, 611; Piszani i stampani piszki szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7; knige, ali da ſzo nej od nagyibanya Dühá Szvétoga piſzane KŠ 1754, 3; Szlovenſzke zrokouv piſzane litere KM 1790, 2; vſza, ſtera ſzo piſzana prorokáj KŠ 1771, 233; pren. Nas liſzt ſzte vi piſzani vu ſzrczáj naſi KŠ 1771, 532
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisati [pisáti píšem]
nedovršni glagolpisati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisati glagolPRIMERJAJ: pisan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pisati nedov., F
24,
chroniſsare, djanîa
piſſati;
dictata, dictatorum, tú kar je naprei govorjenu timu kir
piſhe;
dictator, tudi eden, kateri kai
piſſati na rokó daje;
interscribere, v'meis
piſſati;
librarius, -rÿ, kateri buque
piſhe;
psalmographus, kateri pſalme
piſhe, ali nareja;
scribere, piſſati;
superscribere, verhu, ali oṡgorai
piſſati, napiſſati, verh
piſſati;
prim. pisan, piseoč, pišeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisati pišem nedov. 1. pisati:
nej snal ni brat, ni piſſat nedol. ǀ ſposnam de teshku je ſlovensku piſsat nedol., inu cilu nej mogozhe v'taki vishi piſsat nedol., de bi vſim sadosti mogal sturiti ǀ kar iest dellam, ali pishem 1. ed. ǀ kakor pishe 3. ed. S. Grogor ǀ kar piſhe 3. ed. S. Antoninus ǀ Od eniga druſiga miniha tudi piſſe 3. ed. ǀ Ludovicus de Ponte, taku piſse 3. ed. ǀ pishè 3. ed. S. Peter Damianus ǀ Metaphraſtes pjshe 3. ed. od naſhiga Lubiga S. Blasha ǀ Naturalisti pisheio 3. mn. ǀ S. Euangeliſti pisheo 3. mn. od dveh s'tem hudim obdanih ǀ ſò fable, kar Poèti piſheio 3. mn. ǀ od Diogena piſheo 3. mn., de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ kakor s. Genueva, od katere pishejo 3. mn. ǀ kakor piſhejo 3. mn. ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Hiſtorici piſſeio 3. mn. od Hriba Olimpus ǀ mu piſſejo 3. mn. en takorshen lijſt ǀ Phiſheio 3. mn. Poeti de Actæon firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ je piſſal del. ed. m en lyst po cellom ſvejtu ǀ S. Grogor je bil piſsal del. ed. m Brunichildi Krajlizi ǀ je enkrat enimu ſpovedniku taku piſal del. ed. m ǀ Goſpa Aloysia mu je bila piſſala del. ed. ž ǀ kakor ſo ſlovenzi piſsali del. mn. m 2. opisovati:
En lep mirakel pishe 3. ed. Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisati glag. nedov. ♦ P: 43 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisati se glag. nedov. ♦ P: 3 (KPo 1567, BH 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pisatva samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
piseljc (piseljc, pisljec) samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
piskanje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
piskavec samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
piskavka samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pismece samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pismo [písmo]
samostalnik srednjega spolapismo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pismoznalec [pismoznȃlǝc]
samostalnik moškega spolakdor zna pisati, pismen človek, pismouk
PRIMERJAJ: listmarnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pišejoč (pišeoč) deležnikPRIMERJAJ: pisati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
plateljtof [plátǝljtof]
(plateljtaf, plateltaf, plateltof) samostalnik moškega spolaučbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
platnica [platníca]
samostalnik ženskega spolaplatnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ploščica [plọ́ščica]
samostalnik ženskega spolaskrilasta ploščica za pisanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pogodba [pogọ̑dba]
samostalnik ženskega spola- pogodba
- pogoj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pokoj2 [pókoj]
ali [pokȍj]
ime črke p
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
posnetek [posnẹ̑tǝk]
samostalnik moškega spola- prepis, kopija
- vzorec za sestavo besedila
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
posnetje [posnẹ̑tje]
samostalnik srednjega spolaoris, osnutek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
postava [postȃva]
samostalnik ženskega spolazakon, postava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
postavljati -am nedov. 1. postavljati:
pred kateriga S: noge, krajli suoje krone postaulejo 3. mn. (I/1, 85) ǀ Jesus je gartroshe tergal, kranzelne pletel, na Henricuſavo glavo poſtaulal del. ed. m (V, 101) 2. govoriti, pisati, navajati:
grosnu shaloſten, inu preſtrashen poſtaula 3. ed. cœpit tœdere, & pavere (IV, 450)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
potega [potẹ̑ga]
samostalnik ženskega spolačrta, poteza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
potepeno pismo [potepéno písmo]
samostalniška zveza srednjega spolanegativen odgovor, zavrnitveno pismo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
potezaj [potezȃj]
samostalnik moškega spolačrta, poteza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! (praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
požirek [požȋrǝk]
samostalnik moškega spola- požirek
- jezikoslovje opuščaj, apostrof
PRIMERJAJ: srk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pratika [prátika]
samostalnik ženskega spolakoledar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pravopisnost [pravopísnost]
samostalnik ženskega spolapravopis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
predgovor [predgọ̑vor
]
samostalnik moškega spolapredgovor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prepisanica [prepísanica
]
samostalnik ženskega spolaprepis, kopija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prepisek [prepȋsǝk]
samostalnik moškega spolaprepis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prigodinski pisar [prigodȋnski pisár]
samostalniška zveza moškega spolazgodovinar
PRIMERJAJ: prigodba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
primóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. ein wenig befeuchten, Cig.; primoči (grlo z vinom) in začni (pripovedovati)! Zv.; primoči (pero) in začni (pisati)! Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
q [kū]
črka q
PRIMERJAJ: ku
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
r [réci]
črka r
PRIMERJAJ: reci
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
reci [réci]
ime črke r
PRIMERJAJ: r
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ris2 [rȋs]
samostalnik moškega spolaskica, risba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
risati [rȋsati rȋsam]
nedovršni glagoldelati zareze, označevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rožnišče [rožníšče]
samostalnik srednjega spola- cvetni, rožni vrt
- knjiga, ki opisuje zelišča, rastline
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rtac [rtác
]
samostalnik moškega spolapriostrena paličica za pisanje na pisalno deščico
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ſ [zẹ́lje]
črka ſ
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
s [slovọ̑]
črka s
PRIMERJAJ: slovo2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
samija [samȋja]
samostalnik ženskega spolardeča kreda, sangvinja
PRIMERJAJ: samnija, žolta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
səstávən, -vna, adj. 1) zusammensetzend, synthetisch, Jan., Cig. (T.); sestavna enačba, synthetische Gleichung, Cig. (T.); — sestȃvni del, der Bestandtheil, Cig., DZ., nk.; — 2) systematisch, nk.; sestavno, t. j. sistematično pisati, Zv.; (prim. sostaven).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
skrivnovedež [skrivnovẹ̑dež]
samostalnik moškega spolatajnik, tj. kdor opravlja zaupne pisarske posle
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
slovo2 [slovọ̑
]
samostalnik srednjega spolaime črke s
PRIMERJAJ: s
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
smugalnik [smugȃu̯nik]
samostalnik moškega spolaravnilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
smugati [smúgati smúgam]
nedovršni glagoldelati, vleči črte
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spahniti [spahnīti spáhnem]
dovršni glagol- potisniti, poriniti
- vrezati, vgravirati
PRIMERJAJ: izpahniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spisati [spisáti spíšem]
dovršni glagolnapisati, sestaviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spisek [spȋsǝk]
samostalnik moškega spolaprepis, kopija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spisirna [spisȋrna]
(spiserna) samostalnik ženskega spolaprostor, v katerem se piše, prepisuje; pisarna
PRIMERJAJ: pisarna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spisovati [spisováti spisȗjem]
nedovršni glagolprepisovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
spodnja pika [spọ̑dnja píka]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje klicaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stis [stȉs]
samostalnik moškega spolatisk, natis
PRIMERJAJ: vtis, vtisek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stiskalnica [stiskȃu̯nica]
samostalnik ženskega spolatiskalni stroj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
š [šā
]
dvočrkje sh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ša [šā
]
ime dvočrkja sh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
šč [ščā
]
štiričrkje shzh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
šča [ščā
]
ime štiričrkja shzh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
šribar [šrȋbar]
samostalnik moškega spolapisar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
štetva [štẹ̑tva]
samostalnik ženskega spolavrstica poglavja Svetega pisma
PRIMERJAJ: mnoge štetve
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
t [trdọ̑]
črka t
PRIMERJAJ: trdo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
trdo [
]
ime črke t
PRIMERJAJ: t
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
trebnik [trẹ̑bnik]
samostalnik moškega spolaobrednik, tj. knjiga z besedili in navodili za opravljanje verskih obredov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
u [ȗk]
črka u
PRIMERJAJ: uk2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.-Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.-Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
uk2 [ȗk]
ime črke u
PRIMERJAJ: u
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ukaza [ukȃza]
samostalnik ženskega spola- ukaz
- dokument, s katerim se dovoljuje potovanje; potni list
PRIMERJAJ: ukazilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
upȋrati, -am, vb. impf. ad upreti; 1) stemmen, anstemmen; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas (jemanden) heften; — u. se, sich stemmen; u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj; — u. se, sich widersetzen, Widerstand leisten; sich weigern; widerstreben, sich sträuben; — widerstehen: jed se mi upira; upira se mi, pisati o tej reči, nk.; — u. se v koga, mit jemandem streiten, C.; u. se, sich anstrengen, abmühen o. abrackern; u. se z delom, z ljudmi; u. se za čim, sich um etwas bestreben, C.; — 2) entgegenstehen, entgegenwirken, hemmen: u. komu, Levst. (Pril.); koder in kolikor zemlja ne upira, Levst. (Močv.); trebalo bi upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, Levst. (Močv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
v1 [vídǝu̯]
črka v
PRIMERJAJ: videl
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
videl [vídeu̯]
ime črke v
PRIMERJAJ: v1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vkǜppísati -píšem nedov. pisati skupaj: med tejmi nisteri sze k-verbumam prikapscüvati, i 'snyimi sze vküppiszati KOJ 1833, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
voznija [voznȋja]
samostalnik ženskega spolapravila, predpisi o vožnji, prometu
PRIMERJAJ: vozništvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vozništvo [voznȋštvo]
samostalnik srednjega spolapravila, predpisi o vožnji, prometu
PRIMERJAJ: voznija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vrstopis [vrstopȉs]
samostalnik moškega spolaseznam
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vtis [vtȉs
]
samostalnik moškega spolatisk
PRIMERJAJ: vtisek, stis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vtisek [vtȋsǝk]
samostalnik moškega spolatisk
PRIMERJAJ: vtis, stis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vtiskati [vtískati vtískam]
dovršni glagolnatisniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vunkajpisati (vunkaj pisati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vunpisati (vun pisati) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
w [bọ́di]
črka w
PRIMERJAJ: bodi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
x [ksī]
črka x
PRIMERJAJ: ksi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
y [
]
črka y
PRIMERJAJ: ibksonire
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
z1 [čȓv]
črka z
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zakrotíti, -ím, vb. pf. scharf auftragen; z. komu kaj, (tako je menda pisati nam. zakrutiti, zakretiti, zakrtiti), C.; — prim. krot.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zamerkovati [zamerkováti zamerkȗjem]
nedovršni glagol- opazovati
- označevati, zaznamenovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zarisati dov. narisati:
Archimedes je bil sariſal del. ed. m tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Tvorjeno iz risati ← srvnem. rīʒen ‛včrtovati, risati, pisati, vrezovati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zelje2 [zẹ́lje]
ime črke ſ
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zgornja pika [zgọ̑rnja píka]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje podpičje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zmišljevati se [zmišljeváti se zmišljȗjem se]
(izmišljevati se) nedovršni glagolpisati pesmi; pesniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
znamenje [známenje]
samostalnik srednjega spola- znamenje
- jezikoslovje naglasno znamenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
znamenovati [známenovati známenovam]
nedovršni glagolznamenovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ž [živíte]
dvočrkje ſh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ženitno pismo [ženȋtno písmo]
samostalniška zveza srednjega spolapogodba o premoženjskih zadevah, doti, ki se sklene pred poroko; ženitna pogodba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
živite [živíte]
ime dvočrkja ſh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.