Tiskanje

ajati [ȃjati ȃjam] nedovršni glagol

v otroškem govoru ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ajčkati [ȃjčkati ȃjčkam] nedovršni glagol

mirno ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

apat -a (apat, abat) samostalnik moškega spola

1. predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat

1.1 kdor ima podoben položaj v drugih verskih okoljih

FREKVENCA: 31 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

avptmanija -e samostalnik ženskega spola

položaj, funkcija vodje vojaške ali upravne enote

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bogi -ega (bozi, bogi) posamostaljeno

1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revni

1.1 kdor ima nizek družbeni položaj

2. kdor je nesrečen, vreden usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: ubogi

2.1 protestansko, ekspresivno kdor je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah

FREKVENCA: 202 pojavitvi v 19 delih

TERMINOLOGIJA: bogi v duhu/vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bolji1 -a -e (buli, bujli) primernik pridevnika

1. primrk., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši

1.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji

1.2 primrk. ki v primerjavi s kom bolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši

FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika

1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji

2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

čast1 -i samostalnik ženskega spola

1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos

1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime

1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost

2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava

2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo

3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje

FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

čepeti [čepẹ́ti čepím] nedovršni glagol

čepeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

čez1 (čez, črez) prislov

1. izraža

1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko

1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez

1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh

2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez

3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom

FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

čičkati [čȋčkati] nedovršni glagol

sedeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola

1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje

2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje

3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje

3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo

4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja

4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha

4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek

4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo

5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo

5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje

7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga

8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje

8.1 učlovečenega Kristusa

8.2 človeka

9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved

10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina

10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem

TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dejano (djanu, djano) povedkovnik

1. izraža nastop oz. spremembo stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: narejeno

2. izraža aktivno uresničevan/uresničen odnos do česa

3. brezoseb., v zvezi z za izraža povezanost dejanja, stanja s čim; SODOBNA USTREZNICA: iti za kaj

3.1 s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj česa, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: določeno

4. v zvezi z za izraža (časovno omejeno) trajanje, veljavo česa; SODOBNA USTREZNICA: veljati

FREKVENCA: 100 pojavitev v 6 delih

FRAZEOLOGIJA: biti (celo) dejano za koga/kaj, s kom/čim, biti komu dejano za koga/kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol

1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride

3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati

4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči

6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti

8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti

9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti

10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

delati se -am se (delati se, dejlati se) nedovršni glagol

1. kaj biti v stanju nastajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati

1.1 kaj izraža prehajanje v to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: nastajati

2. s prilastkom, kdo/kaj; komu, proti komu, (pred kom, s čim) kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja; SODOBNA USTREZNICA: delati se

2.1 v vlogi vezi, kdo; kdo, komu, h komu, koga z besedami, dejanji kazati, da je kdo kaj, kar se zdi težko verjetno ali neverjetno; SODOBNA USTREZNICA: delati se

3. v zvezi delati se deležen koga/česa, kdo; koga/česa biti udeležen pri kaki dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeleževati se

4. kdo pridobivati

4.1 določeno lastnost; SODOBNA USTREZNICA: postajati

4.2 (višji) družbeni položaj; SODOBNA USTREZNICA: postajati

FREKVENCA: 64 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo

1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud

1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti

2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga

2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje

4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh

5. kar se uresničuje

5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo

5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

6. kar je uresničeno z delanjem

6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet

6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga

7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje

8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek

8.1 Boga oz. božjih oseb

8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti

9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja

TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

deti1 denem dovršni glagol

1. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride

1.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.2 v določen položaj

2. kdo; (od česa), koga/kaj narediti, da kdo/kaj ni več skupaj s kom/čim drugim; SODOBNA USTREZNICA: ločiti

3. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

4. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti

5. nedov., s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: 48 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dober1 -brega (dobar) posamostaljeno

kdor uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dobri

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik

1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober

1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober

2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik

2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober

3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober

4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu

TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolileči -ležem dovršni glagol

1. kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj; SODOBNA USTREZNICA: leči

1.1 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka; SODOBNA USTREZNICA: leči

1.2 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči

FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih

FRAZEOLOGIJA: doli leči k (večnemu) pokoju

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolileteti -im nedovršni glagol

kaj spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolimetati -mečem nedovršni glagol

1. kdo; kaj, (pred koga) delati, da kaj pride po zraku na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: metati

2. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo preneha imeti visok položaj; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolipoklecovati -ujem nedovršni glagol

kdo; (pred kom) postavljati telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage, v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekovati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolipokleknejoč (dolipoklekneoč) deležje

takó, da je telo postavljeno v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage, v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: klečoč

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolipoklekniti -em (dolipoklekniti, dolipoklegniti°) dovršni glagol

1. kdo postaviti telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti

1.1 kdo; (na kaj) postaviti telo v tak položaj v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti

FREKVENCA: 42 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolipoložiti se -im se dovršni glagol

kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolipustiti -im dovršni glagol

1. kdo; od česa prenehati kaj delati, povzročati; SODOBNA USTREZNICA: popustiti

1.1 kdo; od česa, kaj prenehati imeti, izražati določen odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: opustiti

2. kdo; kaj, na čem narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več ali da obstaja le v manjši meri; SODOBNA USTREZNICA: odpustiti, odpisati

3. kdo; koga/kaj, (v čem, s čim) narediti, da kdo/kaj pride na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: spustiti

4. kdo/kaj; kaj premakniti kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti

FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolisedati -am (dolisejdati, dolisedati) nedovršni glagol

kaj nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, spodnjim delom telesa; SODOBNA USTREZNICA: sedati, usedati se

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolisesti -sedem (dolisesti, dolisejsti) dovršni glagol

1. kdo; (k čemu, s kom), s prisl. določilom kraja namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se

2. kdo; od česa spustiti se z jezdne živali; SODOBNA USTREZNICA: razjahati

FREKVENCA: 66 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: dolisesti med dvema stoloma

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

doliusesti se [dóliusẹ́sti se dóliusẹ̑dem se] (doli usesti se) dovršni glagol

usesti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolivreči -vržem (dolivreči, dolivrejči) dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj s silo spraviti koga/kaj na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vreči

2. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti

3. kdo/kaj; koga_tož. doseči, da nasprotnik v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagati

4. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti

FREKVENCA: 34 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolivržen -a -o deležnik

1. ki je s silo spravljen na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vržen

2. ki zaradi uporabe sile ali zaradi padca razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podrt, razbit

3. ki zaradi premoči nasprotnika v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagan

4. ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen

FREKVENCA: 18 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolsesti -sedem dovršni glagol

kdo; (s kom) namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik

1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja

3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv

3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri

3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati

4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen

4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen

4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe

5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dolžne bukve / dolžni list / dolžni register

TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , dolžni ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

episkopija -e samostalnik ženskega spola

položaj, dohodek, ki ga prinaša škofija

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

klečati [klečáti klečím] nedovršni glagol

klečati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

leči1 [lẹ́či lẹ̑žem] dovršni glagol

namestiti se v vodoraven položaj; leči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

léčti1 léžem dov. leči, spraviti se v vodoraven položaj: ni nescsem na lego moje posztele lé'zti TA 1848, 109; Doli szi lé'zem, i zaszpim TA 1848, 4; Z ednim szi i vu miri lézem i zaszpim TA 1848, 4; csi sze nenaszitijo, tak szi naj lé'zejo TA 1848, 47; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ležaj [lẹ́žaj

] samostalnik moškega spola

lega, položaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ležati [ležáti ležím] nedovršni glagol

ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mèsto tudi méjsto -a s
1. mesto, večje naselje: i vſzáko meſzto ali hi'za razdeljena prouti ſzebi KŠ 1771, 39; I gda bi ga poznali tiſztoga meſzta mo'zjé KŠ 1771, 49; zMeſzta Betlehema KŠ 1771, 3 (B2a); Ki sz-tühinszkoga meszta trsztje scsé kupiti AI 1875, kaz. br. 8; le'zi bode liki meſzti onomi KŠ 1771, 32; Teda ga je vzéo vrág vu ſzveto meſzto KŠ 1771, 11; Vu meſzto Názareth KŠ 1771, 17; szi naprávijo csüdno meszto Benetke KAJ 1848, 4; Etakše selo se za mesto ali za váraš zové BJ 1886, 22; Stámpano vSaxonii vMeſzti Halla TF 1715, 1; I, tá pridoucſi prebivao je vmeſzti, ſtero ſze veli Názareth KŠ 1771, 9; v-sterom meszti sze orszácsko szpraviscse odpré AI 1875, kaz. br. 1; na porüsenyé trdnimejſzt KŠ 1754, 161; vno'zina lüſztva od Galilee, i deſzét mejſzt KŠ 1771, 13; Teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam KŠ 1771, 36; ne ſzkoncsate mejſzta Izraelſzka KŠ 1771, 33; gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8; akoſze glih v niſterih meiſztih, katechiſmus reczitüje TF 1715, 5; geto ſzo ji vnogo vnougi mejſztaj pripelali KŠ 1771, A5b; Obari náſz zevſzejmi mejſztami, veſzniczami KŠ 1754, 224; pren. I ovo, vſze meſzto je vö slo pred Jezuſa KŠ 1771, 227
2. nedoločen kraj: Meſzta i vrejmen, ka gde? i gda? je piſzao, pravicsno neznamo KŠ 1771, 338; Golgotha, tou je, temena meſzto KŠ 1771, 95; vnebéſzaj, vpékli, Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; bi sze Roditelje obodvoujega meszta bole szpoznali KOJ 1833, XVII; odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; Törki szo z-vnogih mesztaj voodtirani AI 1875, kaz. br. 3
3. kraj v naravi ali prostoru: Kak zárocsnik z-ſzvega meſzta, Zisoje BKM 1789, 4; ono [šibo] je nepreſztano ſcsuko, naj bi ſze z-meſzta genola KM 1790, 18; je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; ſzvetloſzt, (ſzveicso) stera vu kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; Vſzigdár i vſzaksem meſzti, gdekoli ga molimo KŠ 1754, 182; To drugo je pa ſzpadnolo na pecsinſzka mejſzta KŠ 1771, 111; Düso mi razveſzeli vszáki mejstaj BKM 1789, 4; Szvojo 'sivino ſzo vnogokrát po prepovejdani mejſztej paſzli KM 1790, 70; pren. Oh nebésza, prelejpo meszto KM 1783, 183; On je vnougom meſzti, Vu vecsérji, vu rejcſi nazoucsi BKM 1789, 9; Touje moie meſzto, gde vi bodte ſztali SM 1747, 83; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 1747, 78; Nám meſzto ſzprávlat ide BKM 1789, 109; Ponizno 'zele ſzrdcze, V-nyem ſzi meſzto ſzprávi BRM 1823, 1823, 6; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848, 8; i kvár, ſteroga je vcsino, na meſzto poſztávi KMK 1780, 75
4. položaj, funkcija: najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
5. odlomek pisanega, govorjenega besedila: nej z-Szvétoga Mátaja Evangyelioma (ár je vnougom meſzti dugsi i vnoga má) KŠ 1771, 102; Liki i v drügom meſzti právi KŠ 1771, 678; ſztáre peſzmi ſzem na meſzti nihao BKM 1789, 4b
6. mesto na telesu: i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1783, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

na predl.
I. s tož.
1. na, za izražanje cilja, na katerega je premikanje, dejanje usmerjeno: na poſzleidnyi dén mené gori obüdi TF 1715, 24; kotera bi bila brezi vſzega pomenſanya na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Bogh zgledni ſze na náz ABC 1725, A7a; Vszeh Sztvári Ocsi, na tébe glédaio ABC 1725, A6a; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; Pogled name, Goſzpon SM 1747, 90; I vö idevſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130; nego je i na nyega zavüpao püſpekijo KŠ 1771, 632; i kvár na meſzto posztávi KMK 1780, 75; ár ovak na nász szpádnejo recsi KOJ 1833, X; Csi mi prido na glédanye, márna gucsijo TA 1848, 34; vcsi me na szteze tvoje TA 1848; znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7; Z-Bosnie vise 40.000 lüdi na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9
2. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; ſteri kmiczo na ſzvetloſzt preobrácsajo KŠ 1754, 56; Katekizmusa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; krüh ino vino na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595; kaj ſzam jaſz na zagovárjanye Evangyelioma poſztávleni KŠ 1771, 592; na nouto merkaj BKM 1789, 8; Nej je tak oſztanolo na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; i na oucſi ſzo nyemi metali KM 1796, 100; Verno ſzkrb má na váſz BRM 1823, 5; sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi naszillabe razdeliti AIN 1876, 7; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
3. za izražanje končne meje, količine: Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; vſzáki 'zivoucſi ne merjé na vekke KŠ 1754, 117; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Veſzéli csákajmo, na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; Veſzéli csákajmo Na ſzmrt priseſztye nyega na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Na pokonczi Jakopeſcseka je gori zouro KM 1790, 66; Vſzigdár na vekiveke SŠ 1796, 39; Na jezere szo Avarci szpomorjeni KOJ 1914, 97
4. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: nego na dobro tolmacſili TF 1715, 16; merkai na moie govorgeinye AI 1875, A7b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; Potrejbno je záto Püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; ki ſze na Popovſztvo poſzvetijo KMK 1780, 85; i pripelaj vsze grejsnike na právo pokouro KM 1783, 34; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek KM 1790, 58; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; Ki náſz csákas na pokouro SŠ 1796, 170; Ár lübéznoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58; vcsi me tak vſzákomi na praviczo 'ziveti BRM 1823, 385; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V; taki je na znánye doubo KOJ 1848, 118; pazi na miszli moje TA 1848, 4; Vernim düsam na trost nazvesztsáva KAJ 1848, 217; csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9
5. za izražanje časovne določitve: kaſtigam greihe ocsév na ſzini dotrétyega kolena TF 1715, 17; i na konecz konczi dare naſſa vöra pride TF 1715, 30; na trétyi dén ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nám na Szvétek dána KMK 1780, 40; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Navekivecsnoszt szmosztvorjeni KAJ 1848, 426
6. za izražanje načina, kako dejanje poteka: On je domá ino vinej Gotovi na obrambo KŠ 1754, 265; Primárjam váſz na Goſzpodna KŠ 1771, 623; ſtera nám je csáſzi na zádavo KMK 1780, 82; Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38; Csi verno pázim na Tébe, Blagoſzlov dobim od Tébe BRM 1823, 8; Na pitanye Vucsitela je dú'sen vszáki povedati isztino KOJ 1845, 10; preobláda ga, i na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; Ár szem jasz na trplenye sztvorjen TA 1848, 31; Šteri so pri deli na pomoč BJ 1886, 10
7. za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Kristus hocse na pitanye priti SM 1747, 83; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Vu Názareth odpoſzlao, Marii na znánye dao BRM 1823, 4; pivo kühajo na pitvino KAJ 1870, 46; i szledi z-velikim sztroskom na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Pijmo vszém na zdravico AIP 1876, br. 1, 1; Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
8. za izražanje načina, kako dejanje poteka: ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Ka právi Boug na kráczi od vſzejh eti zapouvid KŠ 1754, 67; teda na nágli pride na nyé pogibelnoſzt KŠ 1771, 621; Z-klücsenim kázeczom na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4
II. z mest. za izražanje stanja v položaju ali površine, kjer se kaj dogaja: Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; povéksai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Ar je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; ſzmo bili, liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi KŠ 1771, 587; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; taki bós na zemli le'sao KM 1790, 20; Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; neſzrecsen poſztáne na ſzvejti SIZ 1807, 6; tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; szedis na throni TA 1848, 7; Na poti sze je szrécsao KAJ 1870; Na szpráviscsi od penez dugovány napreprilo'zeno AI 1875, kaz. br. 2; Na dugi stolicaj BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

naslanjati se [naslȃnjati se naslȃnjam se] nedovršni glagol

naslanjati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

nòter tudi nòtri in nòtr prisl.
1. noter, izraža premikanje ali usmerjenost v zaprt prostor: Jaſz pak noter hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; i ſteri bi notr sli ali, ne piſztite je notr iti KŠ 1754, 163; Ár po tebi kmojemi Notr pridem Jezusi KŠ 1754, 262; Ár v-ſzrcze noter vidis BKM 1789, 374; Vezdáj knám noter ide BKM 1789, 12; ár vi notr nejdete KŠ 1754, 163; Pojdmo noter zvel’kim veſzéljom BKM 1789, 139; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; notr bom ſou knyemi KŠ 1754, 126; czérkev ſzrczá mojega je hi'za, vſtero bi ti notr ſou KŠ 1754, 235; i ſteri bi notr sli KŠ 1754, 163; notri pa nemore KOJ 1848, 4
2. navadno v zvezi z do prav, čisto, vse: právo vadlüványe meo notr do Krisztusevoga rojsztva KŠ 1754, 11a; Ovo ja ſzem zvami notr do koncza etoga ſzvitá KŠ 1754, 112; Boj veren notr do ſzmrti KŠ 1754, 143; Vſzej od Ádama notr do pitanoga dnéva KŠ 1754, 139; notri do krvi Zakariáſove KŠ 1771, 78; liki je od ſzrejdnyega mourja notri do Bejloga napuno KŠ 1771, A5b; kaj je ſzvojo ſz. rejcs notri do naſega 'zivlejnya obdr'zao KŠ 1771, A2b; Od temena mao, notri do poplata Ru'znoga grejha ſzem bio pun BKM 1789, 78; vöra tak vecs bije, notri do dvanájszet KAJ 1870, 158
3. izraža stanje ali položaj v omejenem prostoru: Vougri szo vecsfárti dalecs notri po nemskoj zemli stonkali KOJ 1848, 8; notri v čistoj i mrzloj vodi pa se vesélo pregánjajo ribice AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obležati [obležáti obležím] nedovršni glagol

ostati v ležečem položaju; obležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obrnóuti tudi obernóuti -ém dov.
1. obrniti, spremeniti usmerjenost česa v nasprotno smer: Gdate táblo obrnéjo, teda sze KAJ 1870, 9; pren. Goszpodin Bogh oberni knám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; I tak od iſztine vüha obrnéjo KŠ 1771, 651; tvoiega ſzvétoga licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; kikoli te vdári na dejſznom tvojem liczi, obrni nyemi i to drügo KŠ 1771, 116; Tve licze na me obrni BKM 1789, 380
2. narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: on mori neſzrecso obernoti na dobro SM 1747, 70; kibi dela na ſzvoj haſzek obrnouti nemogau KŠ 1771, A5b; Oh bár da bi je mogao na náj lepſi Paradi'som obrnouti KM 1783, 157; On vſzigdár lejho more Neſzrecso obernouti BKM 1789, 240; zvün ſzébe na koj drügo mores obrnouti KM 1790, 20; da i obrnés nyih od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; da, na tvoj haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; Ti Goſzpodne? lejhko vſza eta na dobro obrnés KM 1790, 40; Nebeſzki Otsa I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; I vnouge z-ſzinouv Izraelſzki obrné knyihovomi Goſzpodni Bougi KŠ 1771, 162; On vſzo 'zaloſzt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá na Nedelo ne obrné KM 1796, 4; Vöra, ſz-ſterov Kriſztuſa na nas haſzek obrnémo KŠ 1754, 79; Ti ſzi na dobro obrno tvoje pejneze KM 1790, 28; i na tou je obrno vſzo szvojo mogoucso ſzkrblivoſzt KM 1790, 42; i tvoio ocsino dobro voljo na mé oberni SM 1747, 59; i obrni nyej na vrásztvo eto mojo teskoucso KŠ 1754, 241; nyim na radoſzt ino haſzek obrni KŠ 1754, 218
3. spremeniti lastnost, bistvo: krüh, ino Vino na Kriſztuſſa Jeuſſa Tejlo, I Krv morejo obrnouti KMK 1780, 85; i máta obláſzt nad vodami, da je obrnéta na krv KŠ 1771, 785; gde je vodou, náj bougse vino obrno KM 1796, 96
4. prevesti: Po eti ide Dalmatin Jüri i czejlo Biblio obrné na Stajerſzki jezik KŠ 1771, A6b; ki ſzo na ſzvoj materno rejcs ſz. piſzmo obrnoli KŠ 1771, A6a
obrnóuti se tudi obernóuti se -ém se
1. obrniti se, spremeniti smer, položaj: obrné ſze med lüſztvom i ercsé KŠ 1771, 116; Ki te proſzi, ne obrni ſe od nyega KŠ 1771, 17; obrniſze imeni vu mojoj dvojnoſzti KŠ 1754, 236; I obrno ſzam ſze, da bi vido te gláſz KŠ 1771, 768; I eta erkoucsa obrnoula ſze je KŠ 1771, 332; Naj ſze nazáj obrnéjo, i oszramotijo, ki scséjo meni hüdo KM 1783, 98
2. spremeniti lastnost, bistvo: Ne obrnéſze krüh i vino na Kriſztuſevo tejlo i krv KŠ 1754, 204; ſzo ſze vodé na krv obrnole KM 1796, 34
3. izraža prehod v novo stanje: ali 'zaloſzt vaſa ſze obrné na radoſzt KŠ 1771, 320; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; csi ſze ne obrnéte i bodete, liki decza KŠ 1771, 58; obernisze Goſzpodne, ino obráni moio Dusso ABC 1725, A8a; ſzmej vas ſze naj na placs obrné KŠ 1771, 751; naj ſze od eti márnoſzt obrnéte k'zivomi Bougi KŠ 1771, 386; nego nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; ár ſze je dén nagno, ino ſze je na Vecſér oberno SM 1747, 47; i obrnte ſze na vo zbriſzanye grejhov vaſi KŠ 1771, 349; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; glász bio csüti, ka sze Deák Ferenca beté'znoszt na lagoje obrnôlo AIP 1876, br. 2, 1; i obrnoli ſzo ſze ſzrczom ſzvojim vu Egyptom KŠ 1771, 362; obrnoli ſzo ſze na márnogúcsanye KŠ 1771, 634; K-Bougi, od koga ſzmo ſze po grejhi vkraj obrnoli KMK 1780, 67
4. prevesti se: ako biſze katechismus nemſski na naſſ ſzlovenſzki jezik oberno TF 1715, 9
obernóuči -a -e ki se obrne: po ſteroj ſze vſzákomi Bogá bojecsemi ino knyemi po právoi vöri obernoucſemi csloveki greihi odpüſztio TF 1715, 34
obr̀novši -a -e ko se je obrnil: v litero na pred nyouv bodoucsi vküpglasznik obrnovsi KOJ 1833, 51; I obrnovſi ſze kvucsenikom zouſzeb KŠ 1771, 203
obr̀njeni tudi obèrnjeni -a -o
1. obrnjen, usmerjen v nasprotno smer: ár je ta drüga prôti sztêni obrnyena KAJ 1870, 9; doli obernjenov glavov AI 1878, 7; i vſzej ocsi ſzo vu ſzpráviſcsi na nyega bilé obrnyene KŠ 1771, 176; Oči so nyim na vučitela obernjene BJ 1886, 3; Z pêt obrnyeni, i ospotani naj bodo TA 1848, 55
2. usmerjen, kot kaže samostalnik: Tá na blá'zenſztvo obrnyena ſzkrb Bo'za KŠ 1771, A5a; zemla na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5
3. spremenjen glede na lastnost, bistvo: Krüh na ſz. Tejlo obrnyeni KM 1783, 57; Gda bi pa koſtao ſztarisína to na vino obrnyeno vodou KM 1783, 269
4. spreobrnjen: Potom, kak je na krſztsánſzko vöro obrnyeni, je KŠ 1771, 654; kvöri obrnyenoga KŠ 1771, 357; opomina na krſztsánſztvo obrnenye KŠ 1771, 669
5. preveden: na szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, (1); ali ſzo nouve, ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; i niſtere znouvics obrnyene, czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi zNemskoga obrnyeni pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obsedeti [obsedẹ́ti obsedím] dovršni glagol

ostati v sedečem položaju; obsedeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

odpréjti odprém dov.
1. odpreti, narediti, da je mogoč prehod, vstop, izstop: ſzi liki te nejmi bolvan lampe nej znao odprejti vu czérkvi BKM 1789, 5b; Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; i odpré dveri KŠ 1754, 126; Vráta nyemi oudprimo BKM 1789, 12; dveri natihoma odpri BJ 1886; pren. vſzáki ſzámecz, ki odpré utrobo KŠ 1771, 169; i oudprli ſzo kincse ſzvoje KŠ 1771, 7; Odpré sztezo szpravicsanya KAJ 1848, 6; trôst odpré AI 1875, kaz. br. 1; Naj naſſega ſzrczá dveri odprémo KŠ 1754, 125; Nasega ſzrczá dveri ti odprémo BKM 1789, 37; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Oudprite mi dveri, Da Goszpoud noter ide BKM 1789, 12; Szrdcze nyemi odprite BRM 1823, 8; Nebeſzka vráta oudproſzi BKM 1789, 4; Ino tak je nám oudpro nebéſza KŠ 1754, 112; Je ôdpro pôt szlobodcsine KAJ 1848, 126
2. z odprtjem vrat omogočiti vstop, izstop: Tomi vrátar odpré KŠ 1771, 299; Trüpajoucſim on odpré BKM 1789, 19; Goſzpodne, odpri nám KŠ 1771, 84
3. narediti, da prilegajoči se deli niso več skupaj: ribo vö potégni, i odpri ji laloke KŠ 1771, 57; odprém vu prilikaj vüſzta moja KŠ 1771, 45; tak je nej oudpro vüſzt ſzvoji KŠ 1771, 366; Vüsta odpri BJ 1886, 4
4. dati kaj v položaj, značilen za uporabljanje: i gda bi te knige oudpro, najſao je meſzto KŠ 1771, 176
odpréjti se odprém se
1. odpreti se: ki trüpa ſze odpré SM 1747, 26; Nyilni; odprejti sze KOJ 1833, 166; roupajte ino vám ſze odpré KŠ 1754, 244; trüpajte i odpré ſze vám KŠ 1771, 206; Efata, tou je, odpri ſze KŠ 1771, 125; Odprla ſo ſze pa vüſzta nyegova preczi KŠ 1771, 165; pren. Goſzpodne, naj ſze nama ocsi odpréjo KŠ 1771, 67; Nyidva ocsi ſzo ſze oudprile KŠ 1771, 256; Teda ſzo ſze nyidva Ocſi odprele SM 1747, 6; i gda bi molo, oudprla ſzeje néba KŠ 1771, 174; Ah, káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Edna vretina sze z-etim odpré, z-stere szi vszáki od znanoszti 'ziho z-lehkimi odgoni AI 1875, kaz. br. 1
2. začeti se: sze orszácsko szpráviscse od kralá odpré AI 1875, kaz. br. 1; Gda szo sze vráta szpráviscsa itak odprle AIP 1876, br. 1, 5
odpréti -a -o odprt: orszácsko szpráviscse je odprêto AI 1875, kaz. br. 1; orszácsko szpráviscse za odprêto zglászi AI 1875, kaz. br. 1; Vu vilicaj szta vecs ostari vidila z-odprêtimi vrátami KAJ 1870, 116
odpr̀ti -a -o
1. odprt: Odprti grob je nyih grlo KŠ 1771; Kak odprti grob nyi vüſzta ſzo BKM 1789; odprti grob je nyi grlo TA 1848, 5; rebro odprto KM 1783, 65; drügi sze pa naj v-odprto hi'so podkrádne KOJ 1845, 98; i dveri szo mi odprte bilé KŠ 1771, 532; pren. bodte vidili nébo odprto KŠ 1771, 268; Jezus vu tvoje za méne odprte ſz. rane KMK 1780, 101; Nebeszka vráta ſzo ti odprta KM 1783, 215; Nebeſzka ti vráta odprta jeſzo SŠ 1796, 69; vidim nebéſza odprta KŠ 1771, 363; spi zodprtimi očmi AI 1878, 12
2. širokosrčen, razumevajoč: i odprtoga ſzrczá bila KM 1790, 32; Nyiltszivü; odprtoga szrczá KOJ 1833, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

okóli tudi okóuli prisl.
1. okoli, izraža položaj v krogu ali neurejenost premikanja v širšem krogu: köré (okol) AIN 1876, 26; vnocſi ino vudné okouli hodi TF 1715, 43; okouli hodi, nei drügacs, kako te erjüocſi oroſzlány SM 1747, 42; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; Edem národ szkuzpunimi ocsmi okol sztoji jamo AIP 1876, br. 2, 2; na nyuvi vêkaj ino okol vu germôvji so spêvne ftice gnezdile BJ 1886, 25; ka se daleč okoli čüje AI 1878, 3
2. z izrazom količine izraža približnost: bilou ji je okoli pétjezero brezi 'zén i otrouk KŠ 1771, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

opirati1 [opȋrati opȋram] nedovršni glagol

opirati se, naslanjati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

opreti (se) [oprẹ́ti se oprȅm se] dovršni glagol

opreti se

PRIMERJAJ: -preti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

padljìv, -íva, adj. labil (phys.), Cig. (T.); p. položaj, labile Lage, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

počeniti [počenīti počẹ́nem] dovršni glagol

počepniti

PRIMERJAJ: počepiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

počepati [počẹ́pati počẹ̑pam] nedovršni glagol

počepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

počepiti [počẹ́piti počẹ̑pim] dovršni glagol

počepniti

PRIMERJAJ: počeniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

poléčti -léžem dov.
1. nastaviti: Ah! keliko je polékao Szkrivoma Satan mrejs KŠ 1754, 249; Vari me od vraj'se mre'se, ſtero mi je polékao KM 1783, 228; Vnogo mi je i ete jálni, Mrej'z polékao ſzvejt BKM 1789, 290
2. poleči, priti v poševen, vodoraven položaj: ete dnih vnogo de'zd'za bilô i szilje jáko poleglo AIP 1876, br. 7, 8
3. poleči, povzročiti poškodbe, smrt: kony pa názrit szpádne, Krála polé'se KOJ 1848, 74; ſtere vu utrobi ſzvoj ſzád zadavijo, vſzne polé'zejo KŠ 1754, 38
polèčeni -a -o nastavljen: gde ſzo meni tákse mre'ze polecsene KŠ 1754, 177; pren. kakso nevarnoszt máte polecseno v-toj grdoj grabi AIP 1876, br. 8, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

polegati [polẹ́gati polẹ́gam] nedovršni glagol

pogosto ležati, poležavati

PRIMERJAJ: polegovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

polegovati [polegováti polegȗjem] nedovršni glagol

pogosto ležati, poležavati

PRIMERJAJ: polegati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

položȃj, m. die Lage, Cig. (T.), C., nk.; stalen p., stabile Lage, Sen. (Fiz.); — die Form des Zeitwortes (gramm.), Jan. (H.); — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

položen [položȅn] pridevnik

nameščen v ležeč položaj; položèn

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

položen -a prid. položen, tj. nameščen v ležeč položaj: Kadar je hotel vene oslove jaſli poloshen im. ed. m biti ǀ Chriſtus pak je poloshen im. ed. m v' oſlove jaſli ǀ Krajli v' ſlate ſibeli ſo polosheni im. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

porínoti tudi porínouti -em dov. poriniti, spraviti v neprijeten položaj: Taszitni; porinoti KOJ 1833, 175; Vrág, koteri vneſzrecſo nyega miſzli porinouti TF 1715, 43; vrága, ſteri ga vu neſzrecso ſüta porinouti KŠ 1754, 213

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

posaditi [posadīti posadím] dovršni glagol

namestiti, posaditi, tj. narediti, da kdo kam sede

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

posedati [posẹ́dati posẹ́dam] nedovršni glagol

posedati brez dela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

postàviti -stávim dov.
1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416
2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8
postàviti se -stávim se
1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2
2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12
postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291
postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65
postávleni -a -o
1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34
2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143
3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112
4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pozícija, f. položaj, postavljenje, die Position, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

réd -a m
1. red, urejenost: Poſztitiſze leipi je réd ino ſega TF 1715, 44; Réd zvelicsánsztva SM 1747, 1; prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Zvüna réda pa tim betésnim ſze ſzlü'zi KŠ 1754, 214; On je dobroga réda Boug KM 1790, 50; i ſzuncze je ober réda natúre tak potemnelo KM 1796, 110; sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogerſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; k-tomi, naj bi táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4; Du'sna ſzta na dober réd, opominati SIZ 1807, 10; tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II; Artikulusi, vu poſzleidnyem leipom rédi grüntani jeſzo SM 1747, 33; Ár on vsze vlejpom rédi, moudro ravna BKM 1789, 16; Tak bode vſze zrédom slo vſzákseg hi'zi KŠ 1754, 222; Krála ſzenyo, ſtero je po rédom nyemi pripovidávao KM 1796, 78; da tak hi'so ſzvojo lepou z-rédom ravna SIZ 1807, 10; Potom z-rédom naprênoszévcsi vsze ono, ka ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1
2. kar je določeno s pravili, predpisi, ustaljenim načinom: Zdaj že na čtênye réd pride BJ 1886, 3; Po právde dokoncsanoga réda poszlaniksztvo vküpprijde AI 1875, kaz. br. 2; vtákſi réd ſzem poſztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a
3. stopnja, položaj: kákſega goder národa ino réda cslovik TF 1715, 14; kak ſze má vu 'zitki vſzáksega réda lüdi ſztrána dr'zati KŠ 1771, 656; Vſzáksega tak réda národ BKM 1789, 25; viſisa na c. réd popouſztva gledoucs KŠ 1771, 669; Právda tak zapovê, ka v-szoldacski réd szlisajôcsi vucitelje AIP 1876, br. 1, 2
4. rod: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161; Od prvoga réda Ábrahámovoga 'sitka KM 1796, 15; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9
5. verska skupnost, red: Czérkveni Réd KM 1790, 111; Országa cerkveni prednyarov réd sze poménsao AI 1875, kaz. br. 8; Vszi Szvéti dühovni Rédi, molte Bogá KM 1783, 92; Da i vsze dühovne Rédi, vu právoj vodi obdr'sis KM 1783, 97; Tou je szrcznejse sztálise i Réde tak razdrészelilo KOJ 1848, 17; pren. Vnougi redi, Ki vnébi jeſzo BKM 1789, 124
6. vrsta, vrstica: I. red AI 1878, 5; Razdelijo se na edemnájst redü AI 1878, 5; Kosec zkosôv veliki réd vrejže BJ 1886, 28; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; i jasz bom pitao, Da bom nyé porédi poznao KAJ 1870; V-prvom rédi sztojijo orszacski sztroski AIP 1876, br. 9, 1; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 7; kak vu kaksi knigaj lisztovje le'zijo redóvje csrnoga kamna KAJ 1870, 80; kſteromi ſe je vecs nikeliko haſznoviti potreibni redóv priverglo TF 1715, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sedati [sẹ́dati sẹ́dam] nedovršni glagol

sedati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sedeti [sedẹ́ti sedím] nedovršni glagol

sedeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sesti [sẹ́sti sẹ̑dem] dovršni glagol

sesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

situācija, f. položaj, die Situation, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sloneti [slonẹ́ti sloním] nedovršni glagol

sloneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stáliš -a m
1. stanje, položaj: Kákſi je bi potomtoga 'Sidovſzki ſztális KM 1796, 82; Té ſztális je 'ſe vu ſzebi bio zadoſzta pogibelen KM 1790, 92; pekel bode nyih sztális TA 1848, 40; steri raztolmacsi, ka nasega kraja lidém sztális 'zelê AIP 1876, br. 5, 3; Nika dovicza jo vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; Casus je nomena gvisni sztális znamenüvajoucsi prilo'sek KOJ 1833, 20; ka bi tak 'saloszten sztális Vogerszkoga Králesztva nájsao KOJ 1848, 17; Na goré, na sztális vran KAJ 1870, 150; csi je vu tom ſztáliſſi tálnik KMK 1780, 77; Jeli ſzta oſztanola vu onom ſzrecsnom ſztáliſſi KM 1796, 6
2. poklic, stan: Zatejm ſze ſzpoumeni z-du'snoſzti tvojega ſztáliſſa KM 1783, 148; Boug na zemli rázlocsnoga 'sivlejnya ſztáliſſe má KM 1790, 82
3. družbeni, politični položaj: Tou je szrcznejse sztálise i Réde tak razdrészelilo KOJ 1848, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stálišče -a s
1. stanje, položaj: Premênilo sze sztáliscse AIP 1876, br.2, 2; záto sze eti dosztavki za sztáliscsa-dosztavki zovéjo AIN 1876, 19; Sztáliscsa znameniva AIN 1876, 54; Ár on nejma ni mirovno ſztáliscse SŠ 1796, 130; sze razdelijo Na c) drügeféle sztáliscse znamenüvajoucse adverbiume KOJ 1833, 105; Zemlédácse – kataszterszko delo pôleg zdanyesnyem sztáliscsi sze more dogotoviti AI 1875, br. 2, 3; Tur na Ruskom živé v divjem stálišči AI 1878, 15; bogátec, csi je szvojim sztáliscsom nê zadovolen AIP 1876, br. 10, 4; V-kolkoféle sztáliscsaj sztoji ládavec z-ládanyom AIN 1876, 16
2. bivališče, stanovanje: Sztáliscse lüdi je hi'za KAJ 1870, 51; pren. Nego tá nebeſzka iscſimo ſztáliscsa SŠ 1796, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stán -a m
1. dom, stanovanje, bivališče: kralice hi'zni sztan v-Gödöllöi bode AI 1875, kaz. br. 8; Zdávanya ſztána ſze ne ſzpozábte KŠ 1771, 696; je mejſzta ſzvojega ſztána preminyávao KM 1796, 58; Zvon nyé nindri nemas sztána AIP 1876, br. 6, 2; neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; Pri meni ſztán meti ſcsés KŠ 1754, 258; ji je potomtoga vnogo nyemi prislo naſztán KŠ 1771, 429; Na pouti szta sze na nocsni sztán zavrnila KOJ 1848, 96; 'Ze ſztánove ſztimi goſztmi vſzi napunyeni BKM 1789, 28; ſto je obarvao naſſe ſztáne vihéra KM 1790, 32; pren. Morem jaſz priti vnébo, Ta je moj ſztán BKM 1789, 114; Sztán nám ſze pá od Bogá dáje SŠ 1796, 44; i naj mi po etom 'sitki blá'seni ſztán dá vu diki KM 1783, 224; I po sztezi szpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya KAJ 1848, 9
2. stanje: na pamet prinásajo edendrügomi sztan vrêmena KAJ 1870, 158
3. položaj, stopnja: na visisi sztan pozdignyeni KAJ 1870, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

starišínstvo -a s položaj starešine: Sztarisin-sztvo SIZ 1807, 1, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stati [státi stojím] nedovršni glagol

stati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stáva -e ž
1. stanje, položaj: nátom bojmo, da ſze nyegova ſztáva pobougſa KŠ 1754, 48; Ár je Hiſtvo ſzvéto ſztáva cslovecsa SIZ 1807, 6; Hi'znikov Sztáva BRM 1823, VIII; Zemlé tak vugodna sztáva KAJ 1848, 13; návuk od Sztáve KŠ 1754, 6b; Naj pobougsamo nyegovo ſztávo KŠ 1754, 51; Ravnaj Ti naso ſztávo BRM 1823, 33; Csüdüj zemlé vugodno sztávo KAJ 1848, 7; Drügi zrok, ſterie i vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; Vu vſzoj troujoj ſztávi KŠ 1754, 30; vu kaksojsté ſztávi ſzi BRM 1823, II; On mi v-dike szvetloj sztávi Nemrtelnoszti sztan szprávi KAJ 1848, 120; ſze razlocsávajo vſzi lidjé? Na tri ſztáve KŠ 1754, 217; Sztáve ti lüdi BRM 1823, VIII; Rázlocsne sztáve lüdi KAJ 1848, VII
2. stava: Neznate, kaj ki vu ſztávi bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak ſze vu ſztávi eti vgányaj KM 1783, 217
3. pristava: Na zemli stojijo hiže, stáve (tanyák) BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stava [stȃva] samostalnik ženskega spola

položaj, lega, stava

PRIMERJAJ: stavek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stavek [stȃvǝk] samostalnik moškega spola

skupina desetih pokonci postavljenih snopov
položaj, lega, stava

PRIMERJAJ: stava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

škrepcé -óv m mn. neprijeten, zapleten položaj: i v-kákse skrepczé ſzpádne KM 1796, 50; ſzám bos vskrepczej BKM 1789, 451

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tapati [tápati tápam] nedovršni glagol

tipajoč ugotavljati svoj položaj v temi

PRIMERJAJ: tavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tavati [távati távam] nedovršni glagol

tipajoč ugotavljati svoj položaj v temi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

usesti [usẹ́sti usẹ̑dem] dovršni glagol

posaditi, posesti

PRIMERJAJ: usesti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

usesti se [usẹ́sti se usẹ̑dem se] dovršni glagol

usesti se

PRIMERJAJ: usesti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vr̀st -i ž
1. starostna doba: Rázlocsna vrszt lüdi KAJ 1848; je vszáki cslovek dête, do 14. leta vrszti szvoje KAJ 1870, 160; Pá ſzam tvoj ſzin vſzákoj vrſzti SŠ 1796, 146; Jêsztvino i vu krep-soj vrszti szvojoj od roditelov vdábla KAJ 1870, 52
2. položaj, ugled: gda bomo popolni mo'zjé vu meri vrſzti Kriſztuſove KŠ 1771, 581; Jasz táksega sziná znám, ki je z-ocsom edne vrszti KAJ 1870, 170; Szám má vrſzt, nyega pitajte KŠ 1771, 297; mlájsi vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3
3. vrsta: vmesz popejvaj za vszákov vrsztov KOJ 1845, 128

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zánka -e ž zanka, neprijeten položaj: gda ga zapleté vu zanke szvoje TA 1848, 8; Gizdávczi z zankami vö raszpresztérajo vlák na poti TA 1848, 114

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zasedeti [zasedẹ́ti zasedím] dovršni glagol

obsedeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zlecati [zlẹ́cati zlẹ́ca] dovršni glagol

iztegniti, zlekniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zlecati se [zlẹ́cati se zlẹ́cam se] dovršni glagol

iztegniti se, zlekniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.