bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek
2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje
4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cìmprati -am nedov. graditi, zidati: szam nakáno czimprati KOJ 1833, VI; cimprajo hiže stené BJ 1886, 6; na eto pecsino bom czimprao czérkev mojo KŠ 1771, 54; 1754, 132; pren. kaj czimprate grobe prorokov KŠ 1771, 210; verne tvoje czimpraj KAJ 1848, 164 cimprajóuči -a -e gradeč, zidajoč: csloveki czimprajoucsemi KŠ 1771, 186 cìmprani -a -e grajen, zidan: ſtirideſzét i ſéſzt lejt je czimprana eta czérkev KŠ 1771, 270
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cvetje -a (cvetje, cvejtje, cvitje) samostalnik srednjega spola več cvetov, cvetlic; SODOBNA USTREZNICA: cvetje
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dereč -a -e (dereč, deroč) deležnikFREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
glíhati se -am se nedov. 1. razumeti se s kom: kákda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14 2. enačiti se: Agar gora Sinajſzka je vu Arábii, gliha ſze pa zvezdásnyim Jeru'zálemom KŠ 1771, 566 3. soglašati, strinjati se: tam ſze ſzrczé zgrünta ne gliha z-Bo'zov právdov KŠ 1771, 436; Dobro je ono, ſtero ſze z-Bo'sov právdov gliha KM 1780, 92; ona trétya vöra ſze gliha z-naſſov devétov vörov KM 1796, 118; I ſztejm ſze glihajo ricsi prorokov KŠ 1771, 389; Moja vola ſztvojom volom ſze naj gliha BKM 1789, 366; da vasse i nasse recsí bodo ſze glihale SIZ 1807, 21; nyihova ſzvedouſztva ſzo ſze nej glihala KŠ 1771, 150 4. pristajati: ktomi ſztáromi ſze ne gliha nouvoga ſzüknya záplata KŠ 1771, 182
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gòri pocìmprati ~ -am dov. zgraditi, postaviti: Jaſz morem razmetati czérkev Bo'zo, i po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po tri dnéj drugo brezi rouk naprávleno gori poczimpram KŠ 1771, 150 gòri pocìmprani ~ -a ~ -o zgrajen, postavljen: Nazáj gori poczimprani KŠ 1754, 2a; pren. ka ſzmo vu právoj M. czérkvi gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov i Prorokov KŠ 1771, 339; kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana KŠ 1771, 340; Gori poczimprani na fundamentum Apoſtolov KŠ 1771, 577
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
gròb -a m 1. grob: nyih gerloie eden odperti grob TF 1715, A7b; i grob tvoi SM 1747, 68; i grob tvoi SM 1747, 68; Bio je vu ográczi grob nouvi KŠ 1771, 331; odprti grob je nyi grlo TA 1848, 5; Sztani gori zgroba BKM 1789, 88; Pokopan je vgrob KŠ 1754, 109; Zdaj me 'se denejo v-grob moj SŠ 1796, 4; vu kmicsnom grobi mojem SM 1747, 78; Leſal bom vgroubi kmicsnom SM 1747, 74; gda ſze je vgroubi o'zivo KŠ 1754, 110; je 'ze ſtiri dni bio vu grobi KŠ 1771, 304; vszi pokopicsi pri grobi vmorjeni KOJ 1848, 5; Csi bi mogli v-grobi preidti KAJ 1848, 7; I grobovje ſzo ſze odpirali KŠ 1771, 96; pribi'zi knyemi zgrobouv eden cslovik KŠ 1771, 114; dvá vragometna, zgrobov vö idoucsa KŠ 1771, 27; priſzpodobni k-grobom obejljenim KŠ 1771, 77; Ar czimprate grobe prorokov KŠ 1771, 77; je on naſſe grobe na kamure napravo KŠ 1754, 109; vſi, ki ſzo vgrobájh KŠ 1754, 139; nego vu grobáj KŠ 1771, 194 2. konec življenja, smrt: ide kſzvojemi grobi KŠ 1771, 261; i prek groba KAJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
hváliti -im nedov. hvaliti, slaviti: dabi ſze tak tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ino hváliti ABC 1725, A6b; Hválim jaſz tebe, Goſzpodne SM 1747, 64; Záto te hválim, moj Bo'ze KŠ 1754, 265; kim nej li ſzamo jaſz hválim KŠ 1771, 484; Hválim te, i dicsim KM 1783, 5; hválim praj, kako mojemi drágomi Ocsi SIZ 1807, 32; Hválim jaſz Tebé BRM 1823, 7; ſzpráznov nyega vörov hváli KŠ 1754, 5a; Vſzáki hváli tebé BKM 1789, 11; csi ga hválimo KŠ 1754, 74; liki vtiſzti ne hválimo KŠ 1771, 546; Za ſtero ga hválimo BKM 1789, 17; Nyega mi vſzigdár hválimo SŠ 1796, 168; nai veki vekom hválio ABC 1725, A8a; Tou vszigdár kerubini – hválo i szerafini KOJ 1845, 136; naj te za nyé hváli KŠ 1754, 244; Sto bi te nehválo KAJ 1848, 1; Hváli Kerſzcenik Goſzpodna Bogá SM 1747, 81; Otso Bogá hváli krouto KŠ 1754, 257; Ah hváli vszigdár düsa moja KM 1783, 159; Verno lüdſztvo, hváli Bóga BRM 1823; Hválmo naſſega Bogá KŠ 1754, 266; Hválimoga vu peszmi BKM 1789, 13; Hválte Goszpodna KŠ 1754, 266; Hválte Bogá BKM 1789, 7; Za stero te vſzigdár hválil bom SM 1747, 65; Jasz te vſze dni 'zitka mojga Bom hválo KŠ 1754, 266; Tak bom te hválo vezdáj BKM 1789, 13; Tak bomo te vſzi hválili BKM 1789, 2; Sztimi ſzvéczi Bogá mo hválili SŠ 1796, 9; hválili i gori zvisávali bodo zevſzejmi ſzvéczi KŠ 1754, 233 hváliti se -im se 1. zahvaljevati se: naj te morem vu tebi ſze hváliti KŠ 1754, 229; Hválim ſze KM 1790, 8; i hvális ſze vu Bougi KŠ 1771, 451; Naj ſze pa hváli te ponizni KŠ 1771, 745; ſteri ſze hválio vbolvanih KŠ 1754, 13; naj ſze vu vaſem tejli hválijo KŠ 1771, 570; Ne hváli ſze prouti vejkam KŠ 1771, 473; Da sze nehváli nepriátel TA 1848, 10; vu Bogi ſze hválimo SM 1747, 18; Hválodeſze z-vörnimi düsami SŠ 1796, 8 2. ponašati se: sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII; naj ſze ne bi hválili Izraelitánczi KM 1796, 47 hvaléči -a -e hvaleč: Tvo praviczo krouto Hvalécs ſzpomina vnocsi BKM 1789, 6b; Tebé hvalécs szpoznávamo KOJ 1845, 135; Hvalécs sze zezávao Goszpodna TA 1848, 12; Hvalécsi Bogá i majoucsi miloſcso KŠ 1771; vu czérkvi hvalécsi i blagoſzlávlajoucsi KŠ 1771, 258 hváleni -a -o hvaljen, slavljen: Ar bi jaſz mogao od váſz hválen biti KŠ 1771, 551; Bojdi ti od náſz verni hválen BKM 1789, 345; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9; bojdi visziko hválen TA 1848, 33; tebé hváleni racsun Prorokov KM 1783, 29; Obhodo ſzam lejpi hvál’ni Nemski Orſzág SIZ 1807, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ki ozir. zaim. 1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153 2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kóruš in kóuruš -a m 1. kor, prostor za pevce v cerkvi: Zgor od veliki dvér je koruš BJ 1886, 20; naj morejo csuti, na kórusi popevati KOJ 1848, 19; deacsko szpejvanye na korusi KOJ 1914, 147 2. zbor, skupina: Tebé odicseni Korus Apoſzolszki KM 1783; korus vſzej Prorokov BKM 1789, 137; I v-nebeſzki korus na meſzto mi ſzejſzti SŠ 1796, 78; Vſzeſzkousz v-angyelſzkom koruſi BKM 1789, 401; Vſzeſzkousz v-angyelſzkom koruſi SŠ 1796, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kr̀v krví ž 1. kri pri človeku: Sanguis Krv KMS 1780, A7b; Krv Vér KM 1790, 93(a); Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala k-Bougi KM 1796, 9; Krv po telovnom tecsé BRM 1823, 9; Na to je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; Vi ſzte eſcſe nei do kervi proti ſztáli vu boji SM 1747, 26; krv, ſtera prelijána na zemlo od krvi Ábelove KŠ 1771, 78; z-rouke szvoje vszáki malo krvi vu edno szklejczo püsztécs KOJ 1848, 7; Naſſe vojüvanye je nej prouti krvi i tejli KŠ 1754, 105; ie ſzvojo ſzvéto kerv preleao TF 1715, 39; ie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185; Dete szlatko mleko 'zelévcsi, pilô materne szrcá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Vampir, ka tém spajéčim lidem i stárim krv scéca i spijé AI 1878, 7; mámo mi Odküplenye po nyegovoi kervi SM 1747, 21; Vu Kriſztuſi mámo odrejſanye po krvi nyegovoj KŠ 1754, 116; ne bi bili tálniczke 'znyimi vrét vu krvi prorokov KŠ 1771, 78; [Atila] ino tak v-szvojoj krvi sze zalejao KOJ 1848, 5; vönka oſzloboudo .. nego ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ino ſzi náz ſztvojov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; koga ſzi ſzvoiom drágom kervjom odkupil SM 1747, 63; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; je náſz odkupo ſz-ſzvojov drágov krvjouv KŠ 1754, 119; nej ſzam ſzi zgovárjao ſztejlom i ſzkrvjouv KŠ 1771, 558; Náſz ſzi ſztvom Krvjom odkupo BKM 1789, 4; Zmojom krvjom, ſtere ſzam odkupo SŠ 1796, 8; da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; I na Kri'zi za náſz mrao, ſzvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; Szvéto krv voprelejao BRM 1823, 4; pren. Krisztuseve krvi moucs BKM 1789, 15; kaje vu ſzvétom Sacramentomi právo Telou, ino prava kerv kriſtusſeva TF 1715, 40; Ar teilo moje jeſzte prava jeiſztvina, i kerv moja práva pitvina SM 1747, 24; Jezusa Kriſztusa právo tejlo i práva krv na pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; ſnyegovoga ſzvétoga Telá ino kervi TF 1715; Liki krſzt ſztoji .. ino Kriſztuseve krvi KŠ 1754, 186; on vgreſsi proti Kristusevomi Teili i prouti nyegovoi kervi SM 1747, 24; Ki kerv moio pié, on oſztáne vu meni SM 1747, 24; Píte ztoga vſzi, eto je pehár nouvoga Teſtamentoma vu mojoi kervi koteraſze za váſz prelejé TF 1715, 39 2. kri, katere izguba pomeni izgubo življenja: Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri leta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; [vera] i kakda je ráſzla med vnougim pregányanyem i krvi preleávanyem KŠ 1771, 339; ár je tejlo i krv nej oznánila tou tebi KŠ 1771, 54; kaj ſzam tou nekrivicsno krv oudao KŠ 1771, 93; [domovini] escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialduvati KOJ 1833, VII; Ar voziscse nyih krv TA 1848, 7; gde je i vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti ſzkrvjom návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b) 3. sorodstvo: Ali da szi tak dobro szrdcze szka'züvao k-meni i k tvojoj vbôgoj krvi, tá ti mam szranyüvati pêneze tvoje KAJ 1870, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
li prisl. 1. le, izraža omejenost glede na navedeno: kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki, nei-li leprai drügi knig, nego nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleika SM 1747, 1; I tá vſza li ſzamo ſz-ſzvoje Otſinſzke dobroute KŠ 1754, 86; ár je li eden Kriſztus KŠ 1754, 85; po ſterom ſzamom li vu ſzvoji Prorokov piſzmaj razmijo KŠ 1771, A7a; ſzkrb Bo'za ſze je vö ſzkázala nejli ſzamo med onim lüſztvom KŠ 1771, A5a; Gda je li ſzamo pouleg natúre po 'salüvanye KMK 1780, 70; kak ſté popejvanye, nego li tiſzto, ſtero zhája BKM 1789, 7b; i gde je li mogoucse bilou, na cadentie prneſzo BKM 1789, 4b; Vu zacsétki je li eden pár lüdih bio KM 1790, 84; pogledni cslovik li ti SŠ 1796, 129; kaj je Boug, li za etoga volo nasztavo hiſtvo SIZ 1807, 8; Ki ga li z-vüſztami Vadlüje BRM 1823, 7; ár mi li ti Goszpodne szam dás bátrivno prebiváliscse TA 1848, 4; Nebôgaj nágibov têla, Nego li glász goszpodna KAJ 1848, 160; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870; Človeka li te zgrábi, gda je razdrášdžen AI 1878, 10 2. poudarja nasprotje s povedanim: Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3; 'Zenszka pa li poszlühsala AI 1875, kaz. br. 7 3. poudarja pogojenost: Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71 4. ali: Morejo li verni ino bogábojecſi terpeti SM 1747, 28; Nej li i publikánuske tou csinijo KŠ 1771, 17 5. izraža zadovoljstvo: Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Nas Boug je li právi Goszpoud KŠ 1754, 266
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
napréj povèdati ~ povéjm dov. napovedati, prerokovati: potrejbno ſze je bilou ſzpuniti etomi piſzmi, ſtero je naprej povedao ſzvéti Düjh KŠ 1771, 342 napréj povéjdani ~ -a ~ -o napovedan prerokovan: Naj ſze ſzpomenéte zrejcsi, ſtere ſzo naprej povejdane od ſzvéti prorokov KŠ 1771, 721
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
písmo -a s 1. pisno sporočilo: Pozdravlánye zmojov rokouv Pavlovov piſzmo KŠ 1771, 526; od krála orszácskoj szpráviscsi poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; Szpráviscse pôleg králeszkoga piszma AI 1875, kaz. br. 2; Ki nescse na szedsztvo pridti, more sze vpiszmi zglásziti AI 1875, kaz. br. 3; püspöki od krála pozvánim piszmom szedijo AI 1875, kaz. br. 1 2. knjiga, tisk: Zrok, csi gli bi zvrejdnim tálom mogao biti zmenkanye Szlovenſzkoga dusevnoga piſzma KŠ 1754, 3a; Teda mi zámaz nasztáne na piszmi KAJ 1870, 7 3. rokopis: peszmi, stere szo 'szti sztári piszem vküp pobráne SŠ 1796, 1; Mámo exempláre glihne zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b 4. navadno v zvezi sveto pismo sveto pismo ali njegov del: kako od toga piſzmo ſzvedocſi TF 1715, 41; kako piſzmo ſzvedocsi SM 1747, 14; Na tejlo gledoucs pa ſz. piſzmo ká'ze KŠ 1754, 148; Ár ſzo eta vcsinyena, naj ſze piſzmo ſzpuni KŠ 1771, 331; Vu tejli je priſo Szvéto piſzmo ſzvedocſi BKM 1789, 18; Ka dáva pred náſz Szvéto Piſzmo KM 1796, 9; 'Sena, naj ne goſzpodüje nad mo'som, veli piſzmo SIZ 1807, 10; zSzvétoga piſzma ino nai pervlé zkerſzta TF 1715, 38; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Káksi návuk zdr'závajo czejloga Sz. Piſzma knige KŠ 1754, 5; Czio piſzma je nyé vu vöri potrditi KŠ 1771, 590; ſzvétoga ſzkrovnoſzti Piſzma vö nazvejſzti BKM 1789, 17; Szvétoga Piszma História KM 1796, 3; Ete recsi ſzvétoga piſzma dávajo SIZ 1807, 7; (pouleg szvedocsánsztva Sz. Piszma) cslovek záto 'sivé KOJ 1833, IX; ino nai vörie piſzmi SM 1747, 42; opominanye, ali nej prouti ſz. piſzmi KŠ 1754, 188; ſzo nej ne mougli skouditi cſiſztoucſi Nouvoga Zákona piſzmi KŠ 1771, A3a; kaibi ſzvéto piſzmo teim razumneiſim tálom mogli razmeti TF 1715, 48; gde i gda je tou ſzkrovnoſzt Ivan vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Gde je tou vſzvétom piſzmi popiſzano TF 1715, 34; reics Bosja, stera je vu ſzvétom piſzmi SM 1747, 36; Od toga nikse zapouvidi vu ſz. piſzmi nejmamo KŠ 1754, 211; Záto i vpiſzmi ſztoji KŠ 1771, 706; Bo'se, ki nász po Piszmi ſz. Prorokov opominas KM 1783, 109; Kakje ſztoga dávno zricsmi, Amos proroküvo vpiſzmi BKM 1789; Kájnov odvejtek ſze zové za ſzini cslovecse vu ſzvétom piſzmi KM 1796, 10; Kakda bi ſze pa ſzpunila piſzma KŠ 1771, 90; kakda zná ete piſzma, geto ſze je nej vcsio KŠ 1771, 288; vu ſzvoji Prorokov i Apoſtolov piſzmaj gucsécsega Bogá razmijo KŠ 1771, A7a; je priſao vu Efezus, zmo'zen bodoucsi vu piſzmaj KŠ 1771, 399
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prelejáti tudi preleáti tudi prelijáti -lijém dov. preliti: Steri prelijé krv cslovecso KŠ 1754, 40; Nedú'zni krv prelijéjo BKM 1789, 352; Za grejhe ſzi krv prelejo BKM 1789, 51; je kerv preleao TF 1715, 39; je prelejao TF 1715, 38; je ſz. krv prelejao KŠ 1754, 230; je Szvo ſzvéto Krv prelejo BKM 1789, 6; szo ráj szvojo krv preliali KOJ 1845, 84 prelejáti se tudi preleáti se tudi prelijáti se -lijém se preliti se: kervi kotera ſze prelijé TF 1715, 39; ſtera ſze za váſz prelejé KŠ 1754, 202; ſtera ſze prelijé KŠ 1771, 246; Za váſz ſzeje prelealo TF 1715, 45; znamenye ſzeje preleijalo TF 1715, 40 prelejáni tudi preleáni -a -o prelit: I, gda je prelejána krv Stevana KŠ 1771, 412; dokecs zádnyis ta prelejána krv sze vküpzmesa AIP 1876, br. 7, 2; Za váſz je dáno i prelejáno na odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 207; kerv, kako je pravicsno za moje greihe preleána TF 1715, 40; Naj ſze vö ziſcse krv vſzej prorokov preleána od zacsétka ſzvejta KŠ 1771, 210
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
presvetìtel -a tudi presvetìteo -ela m razsvetlje-valec: Hválen bojdi nass preszvetiteo ſz. Düjh Boug KM 1783, 106; Jezus preſzvetiteo Prorokov KM 1783, 41; On je te Krisztus, Szvêta právi preſzvetitel BRM 1823, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prôrok -óka m (ó ọ́) zastar. prerok: proroku nihče ni verjel / ne poslušajte krivih prorokov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pròrok -a m prerok: kaj je prorok veliki ſztano med nami KŠ 1771, 188; kaje povejdano od E'zaiáſa proroka KŠ 1771, 9; ár ga je, liki proroka melo KŠ 1771, 47; Da bi ſze ſzpunilo povejdanye po E'zaiáſi proroki KŠ 1771, 12; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; pokouro cſinécſi liki Dávid pred Nátan prorokom KŠ 1754, 198; Od etoga Jezuſa vſziProroczke ſzvedocſijo KŠ 1754, 79; kaj ſzo vnougi proroczke 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Kaj ſzo ſzvéti Proroczke, Dávno gláſzili BKM 1789, 7; viſſe od vſzej prorokouv KŠ 1754, 102; gori poczimprani na fundamentum Apoſztolov i Prorokov KŠ 1754, 339; I on je dáo ni .. ſtere Proroke KŠ 1754, 102; kaj ſzam priſao razve'zuvat proroke KŠ 1771, 14; i pregányao k-szebi poszlane Proroke KOJ 1833, X; vſza, ſtera ſzo piſzana po prorokáj KŠ 1771, 233; ki je gúcsao po Prorokej KM 1783, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
račún -a m 1. število: Szám; racsun, broj KOJ 1833, 172; i napunyávao ſze je racsun vucsenikov vu Jeru'zálemi KŠ 1771, 357; tebé hváleni racsun Prorokov KM 1783, 29; Racsún KM 1790, 96; ki je bio zracsúna ti dvanájſzet KŠ 1771, 244; Bo'se, ſteroga ſzmilenoszti nega racsúna KM 1783, 31; Racſuna peſzka mourſzkoga Znás BKM 1789, 128; Pouleg 6. racsúna sze dr'sijo eti KOJ 1833, 98; Escse szo nyihovi szuperintendensi po racsúni 256, tálniczke bili KOJ 1848, 102 2. slovnično število: Pometávanye je Nomena po racsúnai ino casusai premenyanye KOJ 1833, 19 3. obračun, odgovor: kaj od vſzákſe márne rejcsi racsun dájo od nyé KŠ 1771, 40; i racsun dájo od lasztivnoga csinejnya KM 1783, 16; Racsún scsé vzéti Goſzpodin Boug od ludi SŠ 1796, 27; kai vſzi naſi vláſzi pred nyim ſzo racsuni BKM 1789, 337; Da i jaſz naj bodem z-vörnimi v-racsúni SŠ 1796, 86 4. računanje: nego more krájdo v-roke vzéti, da je to jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Novi mertuki leh'zési bodo vracsuni AI 1875, kaz. br. 6 5. sistem številk: Rimſzki, ali Deacski Racsún KMS 1780, A9b 6. misel: I vſze ono vracsúni más KŠ 1754, 248; Boug nigdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82 7. starostno obdobje: akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna TF 1715, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
spùniti -im dov. izpolniti: vu Deſzétoj ſzvojoj zapouvidi, ka nyou niscse popolnoma ſzpuniti nemore KŠ 1754, 6a; tvojo volo, ali zavolo ſzlaboſzti jo ne moremo ſzpuniti KŠ 1771, 839; Gdaje ſtel ſzpuniti, Goſzpon Boug rejcs ſzvojo BKM 1789, 17; právde prelomlenika na podlo'snoſzt priſziliti, ali pa nad nyim ſzpuniti ſzoudbo KM 1790, 90; skolniczke dú'snoszti naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; glédaj, kákſo ſzlu'zbo ſzi na ſzébe vzéo, da jo ſzpunis KŠ 1771, 611; Bo'zo právdo ſzvojov mocsjouv ſzpuni KŠ 1754, 69; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga, Ocsé volo szpuni BRM 1823, 10; zapouvid, i, csi tou edno ſzpunite, zadoſzta je KŠ 1771, 261; I szpuni nam prosnyo sz-tvoje szmilenoszti KAJ 1848, 133; Proszimo te, naj Tvojo ſz. volo ſzpunimo KM 1783, 19; csi bi jo ſzpuno, bi kaj zaſzlü'zo KŠ 1754, 6a; Gda bi pa ſzpuno vſze ſzvoje ricsi KŠ 1771, 187; Gda bi pa ſzpuno Ivan bi'záj, erkao je KŠ 1771, 383; Ovo ni ete dén ſzem nej tak ſzpuno, kakbi trbelo KŠ 1754, 225; Jezus! ka ſzi ti za méne vſzo právdo ſzpuno KŠ 1754, 237; jeli je zapouvidi, ſzpuno KŠ 1754, 209; I tak je ſzpuno, ka je obecsao KŠ 1771, 742; I ſzpuno je oblübo BKM 1789, 17; i tak ſzo ricsi prorokov ſzpunili KŠ 1771, 383 spùniti se -im se 1. izpolniti se: Ár velim vám: kaj ſze je eſcse etomi, ſtero je piſzano, potrejbno ſzpuniti vu meni KŠ 1771, 247; ni ſze nyemi vola neſzpuni TF 1715, 47; ſze nyemi ne ſzpuni ABC 1725, A6a; I ſzpuni ſze nad nyim proroſztvo E'zaiáſa KŠ 1771, 42; ſzpuni ſze grejhov mera KM 1783, 288; ár ſze ſzpunio vſza, ſtera ſzo povejdana nyej KŠ 1771, 164; Piſzma ſze ſzpunijo BKM 1789, 77; Naj ſze pravicza právde ſzpuni vnami KŠ 1771, 463; Amen, amen, naj ſze ſzpuni BKM 1789, 176; naj ſze ſzpunio piſzma KŠ 1771, 149; Tou je pa vſze vcsinyeno, da bi ſze ſzpunila rejcs po proroki povejdana KŠ 1771, 67; Tou ſzeje zgoudilo, da biſze ſzpunilo, kaje povejdano od Goſzpodna KŠ 1771, 6; Kakda bi ſze ſzpunila piſzma KŠ 1771, 90; Ovoje moj lubleni ſzin, vſterom ſze je meni vola ſzpunila TF 1715, 38; ſze je nad nyim ſzpuno blagoſzlov KM 1790, 60; Teda ſze je ſzpunilo, ka je povejdano od Jeremiás proroka KŠ 1771, 8 2. miniti, poteči: I gda bi ſze ſzpunilo oſzem dnévov KŠ 1771, 169; I govorécsi, ka ſze je ſzpunilo vrejmen KŠ 1771, 104; Dare ſze je vreime ſzpunilo SM 1747, 9; Tou ſze je ſzpunilo SŠ 1796, 160; ſzpunili ſzo ſze dnévi, vſteri bi ona rodila KŠ 1771, 167; ſzo ſze ſzpunili dnévi I'saáka KM 1796, 23; ka ſzo ſze ſzpunila proroküvanya KŠ 1771, A7b spùnjeni -a -o izpolnjen, dopolnjen: dneſz je ſzpunyeno piſzmo eto vu vüháj vaſi KŠ 1771, 176; Stero potrdjáva i ſzpiſzmom vu nyem ſzpunyenim KŠ 1771, 262; i vſza ſzo ſzpunyena, ſtera je nyim Boug obecsao KM 1796, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svòj -a -e povr. svoj. zaim. 1. svoj, izraža splošno pripadnost osebku: ſztráni pa ſzvoje ga nadigne SM 1747, 41; ſzvoje ſzvojega vcsenyá ſzpominanye KŠ 1771, 717; na laſztivni ſzvojga lüſztva jezik obrnyena KŠ 1771, A5a; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Szpominajmoſze mi z-ſzvega preminejnya SŠ 1796, 132; bi ſzi pár zbüdo ſzvojega 'sitka SIZ 1807, 4; nemajoucsi z-szvojega Národa Poglavnika KOJ 1833, VII; Na szvojega iména dén BRM 1823, X; ponáčišenje svojga návadnoga živlenja AI 1878, 8; ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Jesus ſzvoje moucſi bode kastigal SM 1747, 15; pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti BKM 1789, 3; ki pôleg ſzvoje dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; nedáte deáka od szve hi'se KOJ 1845, 141; greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; sze k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; Máčka svojemi gospodi ne tak nagnjena AI 1878, 8; Goszpôd je vu Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; ino ſzvoi ſitek pobolſajo TF 1715, 35; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b); je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 10; ſzvojo voljo na znánye dál SM 1747, 9; je ſzvojo ſz. rejcs obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vero ſzvojo po delaj vö ſzká'se KMK 1780, 4; Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki po'saluje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; ino k-nyej ſzvojo lübezen nadigno SIZ 1807, 4; ſzvoje napunenyé prikázau TF 1715, 20; oberni knám ſzvoie licze ABC 1725, A7a; ſzkvárjenye ſzo na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; gda oſztávi ſzve teilo SM 1747, 71; ſzkrbi za ſzvoje lüſztvo KŠ 1754, 105; i csiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; poszlavec vöpové szvojo mislênye AI 1875, kaz. br. 2; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; kiſze ne poverne knyemu vu ſzvem sitki SM 1747, 83; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; ki bi vu ſzvojem jeziki ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; vu ſzvojem 'zitki, nej mogao na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; V-ſzvojem prmislávanyi SŠ 1796, 5; lübézen vu ſzrczi ſzvojem gori je nadigno SIZ 1807, 4; po dobrom dühi szvojem KAJ 1848, X; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; ország sze po szvojem zabránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo SM 1747, 33; 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; Düh po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Vu lejpoj ſzvojoj diki BKM 1789, 12; Po ſzvojoj pokornoſzti Váſz oſzloboditi BRM 1823, 8; V svojoj lüknji se jáko bráni AI 1878, 10; Boug je ſzvoim perſztom napiſzao TF 1715, 12; ſzvoim kervnim preleányem SM 1747, 16; ſzvojim ſzvétim 'zitkom KŠ 1754, 115; ſzvojim laſztivnim jezikom KŠ 1771, A4b; ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem KM 1796, 10; z-szvojim szprevedüvanyem KOJ 1845, 7; z-szvojim vnougim poropom KOJ 1848, 5; s svojim betegom AI 1878, 8; ſzvojov kervjov TF 1715, 22; ſzvojom kervjom SM 1747, 12; abarui deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; je on ſz ſzvojov dikov 'ziveo KŠ 1754, 106; ovi ſzvojom jálnoſztjom KŠ 1771, A3a; pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; Zdr'zi váſz ſzvov rokouv BKM 1789, 11; Szvom pomocsjom pomágao BKM 1789, 10; edne z-szvojov velikoucsov sztrasne KOJ 1833, IIII; Ar sze te neveren hváli z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; ſzrbio i Csarnagoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; On me jan svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; i naj ſzte ſzami ſzvoji KŠ 1771, 501; pojáſz okouli ledevjouv ſzvoji TF 1715, 9; prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8; Od svoji protivnikov AI 1878, 10; i dá ga vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; kaj Angyelom ſzvojim zapovej KŠ 1771, 11; ſzvojim vornim SŠ 1796, 6; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73; je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vadlüvajoucſi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; ſzrecsno tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; vcsiti szvoje vucsenike KOJ 1833, III; ali ſztiſzne ſzvoje lampe KŠ 1754, 58; ſzo sli nazáj vu ſzvoj domovine KŠ 1771, 8; ſzo 'ze ſzvoje goſzli poveſzili BKM 1789, 2b; ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; iemlé vu szvoia viszta ABC 1725, A4a; vu ſzvoja nádra noter ſzégne KŠ 1754, 42; Ali zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19; Deca svoja šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4; János Evangeliſta vu ſzvoih knigai TF 1715, 34; vu ſzvoji Prorokov piſzmaj KŠ 1771, A7a; i potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; K mantri je on na vszê szvoji sztezaj TA 1848, 8; Velikási na szvojih sztroski szo dú'zni nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16; me je ſzvojmi dármi preſzvejto KŠ 1754, 122; naj ga ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; ſzám pred ſzvojimi ocsami KŠ 1771, 431; ſtere i z-ſzvojimi rokami ſzpiſzao BKM 1789, 3; nego z-szvojimi Orszácsimi rendelüvanyi 'selejo KOJ 1833, VIII; s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8; iméni szvojemi na csészt KAJ 1848, X 2. izraža sorodstveno razmerje: püſcsa mleiko, vu vüſzta ſzvojega Deteta TF 1715, 7; Ki z-szvojga szina odicsenyem KAJ 1848, 2; lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; pokoren bodoucſi Otſi ſzvojemi KŠ 1754, 106; i nazáj ga je dáo ocſi ſzvojemi KŠ 1771, 200; Ino ſzvojmi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi SIZ 1807, 10; Goſzpodár ovo Szvojoi Druſiniczi more predloſiti TF 1715, 31; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou SM 1747, 73; Ár ſzam priſao odlocsávat ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; Svojoj materi je pa nejvupao ovaditi BJ 1886, 9; kaibi vſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tüvariſſa lübo TF 1715, 15; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná na Zvejſzto SM 1747, 9; ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek KŠ 1754, 4a; ali opſzüje Otſo ſzvojga KŠ 1754, 32; Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; lübi i brata ſzvojega KŠ 1771, 733; ſziná ſzvojega Hénoka imenüvao KM 1796, 10; ſzvojo Drüſiniczo navcsiti TF 1715, 11; szo dejte szvoje pripelali KOJ 1845, 7; z-ſzvojim odvejtkom vrét KM 1796, 7; Z-ſzvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 61; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; ſzvojov z-senouv KM 1796, 7; za vcſenyé otrouk ſzvoih TF 1715, 4; za vcsenyé szvojih otrokov KOJ 1845, 6; naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nego rái ſzvoim ſzinoum TF 1715, 4; svojim roditelom pripovedávala BJ 1886, 4; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4 3. izraža ustreznost, določenost: vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti KŠ 1771, 2 (B1b); ſzád prineſzé vu ſzvoiem vreimeni SM 1747, 92; Tá küga sze je szvoje dni podomácsila KOJ 1845, 117; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7; naj ji dá jejſztvino vu ſzvojem vrejmeni KŠ 1771, 83 4. v zvezi za svojega imena izraža omejitev trditve: za szvoga Iména volo ABC 1725, A8b; svòj -a -e sam. svoj, lastni: ne glédajmo vſzákſi ſzvoja KŠ 1771, 340; ki je na ſzvoja nikaj nej pazo KM 1790, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
štèti štém nedov. brati: Steti Olvasni KM 1790, 94; Kakda je moremo ſteti KŠ 1754, 4; nikaj ne valá ſteti KŠ 1771, 435; Silabikár, z-steroga sze decza steti more navcsiti KMS 1780, A; znati mores dobro ſteti KM 1790, 24; kak je tou obilno ſteti vu knigaj KM 1796, 129; vcsi me, Vſzeſzkouſz moje dni ſteti BKM 1789, 385; véksi táo ali nevej steti KOJ 1833, XV; ſteri ſté, naj razmi KŠ 1771, 80; Csi ſzvéto piſzmo gyedrno ſtémo KŠ 1754, 22; ali nyidva knig ne ſtémo KM 1796, 74; ricsi prorokov, ſteri ſze vſzáko Szobotto ſtéjo KŠ 1771, 383; i gori je ſztano, da bi ſteo piſzma KŠ 1771, 176; I zracsunaj me, gda bos ſteo Te knige KŠ 1754, 272; ki ete Szlovenſzke knige ſteo bodes KŠ 1754, A8a; Vſzákomi, ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; Sti té kni'zicze KŠ 1771, A8a; Grammatiko sti KOJ 1833, Vi; ſteo je E'zaiás proroka KŠ 1771, 366; Rad je steo v-práznih vöraj KOJ 1845, 5; nej ſzte ſteli KŠ 1771, 38 štèti se štém se brati se: gda ſze ſtéjo, poſzlüsaj je gyedrno KŠ 1771, A8a; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8 štéči -a -e beroč: zednoga ſztrána poſzlüsajoucsi, zdrugoga pa ſtécsi gucsécsega tebi Bogá razmeti KŠ 1771, A8a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.-Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj-Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; (imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vekivèkoma tudi vekivekóuma prisl. vekomaj: vezdai i vſzigdár ino vekivekouma TF 1715, 25; ino kraluje vekivekoma TF 1715, 23; vezdai i vekivekoma ABC 1725, A4b; Zmoſnoſzt, Vládanye, vezdai i vekivekoma SM 1747, 44; od vekivekouma, do vekivekoma SM 1747, 31; Szin je od Otsé od vekivekouma li porodjen KŠ 1754, 92; od ſteri je gucsao po vüſztaj prorokov od vekivekouma KŠ 1771, 349; ár je Boug od vekivekoma KMK 1780, 13; Jaſz vekivekoma vu mega Goſzpodna Hi'zi prebivao bodem BKM 1789, 162; Dika ſzini Vekivekouma bojdi BKM 1789, 9; Zdaj ino vekivekoma SŠ 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vö̀príti -ídem dov. 1. priti, pojaviti se: Ár je doſzta krivi prorokov vö prislo na ete ſzvejt KŠ 1771, 732; kak ſzo 'Zidovje z-Egyptoma vö prisli KŠ 1754, 7; vö ſzo prisli prouti nám do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428 2. izteči se, končati se: zádnyics za nyou vsze dobro vöpride KOJ 1848, 110 vö̀ pridóuči ~ -a ~ -e vzklil: horcsicsnomi ſzemeni, ſtero vö pridoucse je náj vékſe KŠ 1771, 824
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
vö̀ získati ~ zìščem dov. poiskati, preiskati: Ár vöziscse nyih krv TA 1848, 7; Naj ſze vö ziſcse krv vſzej prorokov KŠ 1771, 210 vö̀ ziskajóuči ~ -a ~ -e iščoč: i zadomejſzto je krv ſzlugov ſzvoji vö jo ziſzkajoucsi 'znyé roké KŠ 1771, 801
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zàčnoti -em dov. začeti: niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Csi gli kaj zacsnem rano KŠ 1754, 268; nouvi 'zitek zacsnem BKM 1789, 78; i teda ſzi zacsne ſzejſzti KŠ 1771, 219; kak on moje delo zacsne SM 1747, 74; Záto Sz. Dujh vſze tou dobro vnami zacsne KŠ 1754, 124; I zacsne biti te ſzebom ſzlü'zécse KŠ 1771, 83; Jožek dönok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5; Zacsnemo pá ſzami ſzebé preporácsati KŠ 1771, 532; csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; i ne zacsnite eſcse praviti vu ſzebi KŠ 1771, 173; naj tou zmolitvami zacsnejo KŠ 1754, 220; Naj ne zacsnejo ſpotati KŠ 1771, 221; zacsnoje vleti 1771 pobogsávati peſzmi BKM 1789, 3; Žveplenica je začnola goreti BJ 1886, 9 zàčnoti se -em se začeti se: Tou blá'zenſztvo ſze escse eti zacsne KŠ 1754, 142; Záto ſze preczi od nyegove Bo'zánſzke natúre zacsne KŠ 1771, 263; Vcsenyé sze z-molitvami zacsne KOJ 1845, 9; Teda ſze prav nouvo leto zacſne BKM 1789, 53; Včenyé se zdaj začne BJ 1886, 3; naj ſze vsze naſſe molitve od tébe zacsnejo KM 1783, 102; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; Slama se je pa goreti začnola BJ 1886, 9 zàčnovši -a -e ko je začel: I zacsnovſi od Moj'zeſa i od vſzej prorokov razkládao je nyim vſza ona piſzma KŠ 1771, 256; Oni pa vö ſzo sli eden za ednim zacsnovſi od ſztariſi KŠ 1771, 292 zàčnjeni -a -o začet: Od sztrána Szrbie prôti törkom je bój zacsnyen AIP 1876, br. 7, 8; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; i szamo te szo mogli od zacsnyenoga dela henyati KOJ 1833, IX; pred nomenom z-káksim vküpglasznikom zacsnyenim sztoji KOJ 1833, 14; naj ſze dela od tébe zacsnejo, i zacsnyena ſze dokoncsajo KM 1783, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.