afinja [áfinja]
samostalnik ženskega spolaopica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ajati [ȃjati ȃjam]
nedovršni glagolv otroškem govoru ležati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bel [bẹ́u̯]
pridevnikbel
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bolj [bȍlj]
(belj) prislovbolj
PRIMERJAJ: narblje, narbolj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
boršt [bȍršt]
samostalnik moškega spolagozd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cigar [cīgar
]
samostalnik moškega spolamornar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cipa [cípa]
samostalnik ženskega spolaneka ptica, verjetno cipa, LATINSKO: Anthus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čuk [čȗk]
samostalnik moškega spolaptica čuk, LATINSKO: Strix noctua
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola1. mn. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: denar
1.1 mn. to plačilno sredstvo, ki se da komu za kako drugo vrednost; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, znesek
1.2 mn. denarno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: denar
2. kovan predmet, navadno iz dragocene kovine, ki se uporablja kot plačilno sredstvo ali kot merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kovanec, novec
2.1 srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
2.2 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma
2.3 bakren rimski novec manjše vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: as
2.4 kovanec manjše vrednosti nasploh
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
desetak -a samostalnik moškega spola1. srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
1.1 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
drago2 (dragu, drago) prislov1. izraža, da je za kaj potrebno veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago
2. izraža, da se komu/čemu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost
2.1 v zvezi drago vreden ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
FREKVENCA: 57 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
drgljati [drgljáti drgljȃm]
nedovršni glagoldrgniti, praskati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
drugi1 -ega posamostaljenoI. k števniku
1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
II. k zaimku
1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo
2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo
3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug
4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje
5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
durgelj [dúrgǝlj dúrgǝljna]
samostalnik moškega spolasveder za izrezovanje krožnih odprtin v kost; trepan
PRIMERJAJ: drepanik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
far [fȃr]
samostalnik moškega spola- svečenik, žrec
- duhovnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fara [fára]
samostalnik ženskega spolažupnija, fara
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
godrnjati [godrnjáti godrnjȃm]
nedovršni glagolgodrnjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kako prisl., F
20,
fugam ardet abire, vus gory
kakú bi beṡhal;
informare, podvuzhiti, odpovedati prou
kaku je;
librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti,
kakú viſſoku ſe more ena voda napelati;
praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati,
kokú ſe ima darṡhati;
qualiter, v'kakeſhni viṡhi,
kakú;
quam, kakòr,
kakú;
quamdiù, kakú dolgu;
quantenus, dokle,
kakú delézh, dokler;
quanto tempore, kakú dolgu;
quantulus, -a, -um, kakú malu maihin;
quantus, -a, -um, kakú velik, kolik;
quasi, kaku debi, ṡkorai;
quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi;
quoad, dokle, dokler, taku dolgu,
kakú dolgu, tolikain;
quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali
kokú;
quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha;
quosque, taku dolgu,
kakú delezh, noter doklè;
usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei;
utputa, kakú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kakor prisl., immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi
kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
perpaululum, bodi
kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
quam, kakòr, kakú;
quamprimum, ṡdaici, precei,
kakòr hitru ſe more;
quantuslibet, velik
kakòr ſi hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
-klẹ̄j samo v sestavi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kot2 vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kvȃzi- predpona v sestavljenkah
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
medved [médved]
samostalnik moškega spolažival medved, LATINSKO: Ursus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pav [pȃv]
samostalnik moškega spolaptica pav, LATINSKO: Pavo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pesa ž, F
6,
beta, peiſſa;
bletum, peiſſa;
bletum, vel blitum rubrum, ta ardezha
peiſſa;
blitum, zvish goldt, tudi ena ſorta
peiſſe;
cantus ... melius est péſſim,
quam péſsin,
nam diceretur, od
péſſe;
melius scribitur péſſim,
quam péſſin, ṡakai
péſſa peſſin je ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pesin prid., F
2,
cantus ... melius est péſſim,
quam péſsin, nam diceretur, od péſſe;
melius scribitur péſſim,
quam péſſin, ṡakai péſſa
péſſin je ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
plare [plāre]
množinski samostalnik ženskega spolaneka goveja bolezen
PRIMERJAJ: svinjanka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
senki [sǝnkȋ
]
(sunki) množinski samostalnik moškega spola- spontani splav, abortus
- posteljica, ki se izloči po porodu
PRIMERJAJ: snet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
slovenski [slovẹ́nski]
(slavenski) pridevnik- slovanski
- hrvaški, glagolski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
svinjanka [svínjanka
]
(svinanka) samostalnik ženskega spolaneka prašičja bolezen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
špel [špẹ̄l]
samostalnik moškega spolastara beseda jezik, tj. sistem znakov za sporazumevanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tako prisl., F
100,
aſsolet, takú je navada;
decet sic fieri, ſe ſpodobi
takú ſturiti;
Deus ita decrevit, Búg je
takú odlozhil;
esto, bodi ſi
takú, jeſt puſtym
taku biti, bodi;
intantum, tolikain,
taku delezh;
probabiliter, ṡkorai de je timu
takú;
sic, ja,
takú, takú je;
sit ita, nai bó
takú;
tam ille, quàm ego, taku dobru on, kakòr jeſt;
utique, já,
takú, kakupak, ṡagviſhnu;
verene, je li timu
takú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
teslo [téslo]
samostalnik srednjega spolatnalo, štor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tovariš [tovȃriš]
samostalnik moškega spolatovariš, tj. zlasti sodelavec, sopotnik, član iste družbe
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
uganiti [uganīti ugánem]
dovršni glagoluganiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vežmed [vẹ̑žmed]
samostalnik moškega spolakovina bizmut
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vitrih [vȋtrih]
samostalnik moškega spolaponarejen ključ, vitrih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vrata [vráta]
samostalnik ženskega spolavrata
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.