airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
amerikánka -e ž (ȃ) pog.
1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

amerikanka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

amêriški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

arančast arančasta arančasto pridevnik
zemljevid
aràːnčəst, əràːnčəst
oranžen zrrdečkasto rumen

Barva »magenta« v slovenščini

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Besedna zveza »črnobela fotografija«

Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bízmut bízmuta samostalnik moškega spola [bízmut] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wismut, nejasnega izvora
bízmut tudi bísmut -a m (ȋ)
kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser] STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...
bòr2 bôra m (ȍ ó)
iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem: bori šumijo / pogozdovanje krasa z borom
♦ bot. črni bor s temno sivo skorjo, Pinus nigra; pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje; rdeči bor z rdečkasto skorjo, Pinus silvestris

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bornít -a m (ȋ)
min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

búča búče samostalnik ženskega spola [búča] STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bukovína -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga] STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
cárjevič -a m (ȃ)
1. carjev sin: mali carjevič
2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čebúlar -ja [tudi čəbular] m (ȗ)
1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

díngo dínga samostalnik moškega spola [díngo] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Dingo in) angl. dingo iz avstralskega jezika dharug diŋgu
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dóga2 dóge samostalnik ženskega spola [dóga] STALNE ZVEZE: argentinska doga, bordojska doga, danska doga, nemška doga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...
dúnajka -e ž (ú)
agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi; napoleonovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla] STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
gnilôba -e ž (ó)
1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba
// gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče
2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju
// zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila
♦ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba
goethít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gonìč goníča samostalnik moškega spola [gonìč] STALNE ZVEZE: kratkodlaki istrski gonič, planinski gonič, posavski gonič, resasti istrski gonič
ETIMOLOGIJA: ↑goniti
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo] STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
grifón grifóna samostalnik moškega spola [grifón] STALNE ZVEZE: bruseljski grifon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Griffon, angl. gryphon, griffon in) frc. griffon iz stfrc. grif, prevzeto iz lat. grȳphus, iz grȳps, prevzeto iz gr. grýps
grosulár -ja m (ā)
poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja
♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

héna -e ž (ẹ̑)
bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni
// kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

impála impále samostalnik ženskega spola [impála] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Impala, angl., frc. impala iz nekega južnoafriškega jezika
írs in jírs -a m (ȋ)
1. nar. koroško rdečkasto rjav vol: stisnil se je k irsu in se grel ob njem
2. nar. mavrah: nabirati irse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jáspisov opál -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Je v grbu RS »zlato rumena« ali »zlatorumena« barva?

Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?

Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?

Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.

Katera oblika je ustreznejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kako poimenovati psa

Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)

Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:

  • schwartzmarken je pri nas prevedeno: črn(a) z ožigi / črn(a) z oznakami
  • blond – pri nas se zdaj tudi prevaja blond, prej pa zlatorumen.

Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.

Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?

Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.

Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?

Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kalifórnijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na Kalifornijo: kalifornijska obala
♦ agr. kalifornijska brozga škropivo iz žvepla in apna; zool. kalifornijski kapar ameriški kapar; kalifornijska postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kapibára kapibáre samostalnik ženskega spola [kapibára] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (angl. capybara, nem. Capybara in) port. capivara iz tup. ka'apiûara ‛jedec trave’
klôščevec klôščevca samostalnik moškega spola [klôščevəc] ETIMOLOGIJA: iz klošč ‛klop’ po zgledu lat. ricinus - več ...
kméčki -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kmete: kmečko dekle; kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
♦ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; pravn. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kókeršpanjél kókeršpanjéla; in kóker španjél samostalnik moškega spola [kókəršpanjél] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cocker spaniel iz cocker (iz cock ‛streljati sloke’ iz cock ‛petelin’) + ↑španjel - več ...
kóker španjél kóker španjéla; in kókeršpanjél samostalnik moškega spola [kókər španjél] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cocker spaniel iz cocker (iz cock ‛streljati sloke’ iz cock ‛petelin’) in ↑španjel - več ...
koprénka koprénke samostalnik ženskega spola [koprénka] STALNE ZVEZE: lilasta koprenka, nagubana koprenka, najlepša koprenka, opečna koprenka, poljska koprenka
ETIMOLOGIJA: ↑koprena
lástovka -e ž (á)
1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; čiri čiri, poje lastovka; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
● ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
♦ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lésen1 -sna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na les1:
a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje
b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu
c) lesni prirastek / lesno vlakno
č) prevzela ga je lesna tišina
♦ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

líči -ja m (ȋ)
subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino: povezovati sadeže ličija v šope; ananas, kivi in liči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

límburški límburška límburško pridevnik [límburški]
STALNE ZVEZE: limburški sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Limburger (Käse), angl. Limburger (cheese) ‛limburški (sir)’) iz frc. limbourg, po starejšem imenu belgijske province Liège
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
lisíca2 -e ž (í)
1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
● ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
// lisičja samica: lisica in lisjak
2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi
3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
5. nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice na kolo; redarji so sneli lisice z avtomobila; pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic; vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lisica ► lėˈsiːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji] STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep
ETIMOLOGIJA: ↑lisica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lísiti -im nedov. (í ȋ)
delati lise: kri je lisila debeli sneg / jabolko se že lisi postaja rdečkasto, se barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lisják lisjáka samostalnik moškega spola [lisják] FRAZEOLOGIJA: zvit kot lisjak
ETIMOLOGIJA: iz lis < pslov. *lisъ, nejasnega izvora - več ...
lisják -a m (á)
1. lisičji samec: nekje v daljavi je zalajal lisjak; lisica in lisjak; zvit kot lisjak
2. ekspr. zvit, prebrisan moški: on ni lev, pač pa lisjak; temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka ti lisjak stari
● nar. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda
♦ vet. konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mahagónijev obsidián -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

máža -e ž (á)
1. pog. mazilo, krema: napraviti mažo; pozdraviti rano z mažo / lepotilna maža; maža za lase
● ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan
♦ agr. rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; šport. maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo
2. zastar. mazanje: zdravnik mu bo predpisal kaj za mažo; maža kože pred sončenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

medlênje -a [medlenje in mədlenje] s (é)
glagolnik od medleti: jezilo ga je njeno igrano medlenje / sončna luč se je spreminjala v nekakšno rdečkasto medlenje / medlenje po dekletu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nadíhniti -em dov. (í ȋ)
knjiž. rahlo obarvati: jeza ji je nadihnila lica z rdečico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

napóleonovka tudi napoleónovka -e ž (ọ̑; ọ̑)
agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi: obirati napoleonovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

napóleonovka -e ž
češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovipojmovnik
SINONIMI:
agr. dunajka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

netrésk netréska in netrêsk netrêska samostalnik moškega spola [netrésk] in [netrêsk] STALNE ZVEZE: ameriški netresk, juvanov netresk, Juvanov netresk, navadni netresk
ETIMOLOGIJA: = hrv. nètresak, češ. netřesk < pslov. netrěskъ iz ↑ne + ↑tresk, ker naj bi ta rastlina odganjala strelo - več ...
njívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na njivo: njivska prst / njivski gnoj; njivski plevel; njivski pridelki / publ. zasejati njivske površine
♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense; njivska preslica rastlina, pri kateri odženejo plodni rjavi kolenčasti poganjki pred jalovimi zelenimi, Equisetum arvense; zool. njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

noroglávka -e ž (ȃ)
bot. strupena goba z rdečkasto trosovnico in rdečim, mrežastim betom, Boletus luridus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obárvati -am dov. (ȃ)
1. dati čemu kako barvo: primesi različno obarvajo diamant; pri trohnobi se les rdečkasto obarva / ekspr. jeza ji je obarvala obraz z rdečico
// navadno s prislovom dati čemu določene poteze, značilnosti: pisatelj je plastično obarval razcep med starimi in mladimi; politično obarvati dogodke; obarvati jezik z narečnimi besedami
2. pobarvati: obarvati stene z apnom
♦ med. obarvati histološki preparat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obárvati -am dov. -an -ana; obárvanje (ȃ) kaj ~ histološki preparat; redk. obarvati kaj z/s čim ~ stene z apnom pobarvati
obárvati se -am se (ȃ) Rak se je rdečkasto obarval; Raztopina se je obarvala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obárvati -am dov.
1.
kaj dati čemu kako barvo
SINONIMI:
knj.izroč. zabarvati
2.
kaj s prislovnim določilom dati čemu določene poteze, značilnosti
SINONIMI:
knj.izroč. kolorirati, ekspr. pobarvati
GLEJ ŠE SINONIM: pobarvati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

oránžen -žna -o prid.(ȃ)
pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok
// rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna revolucija protesti proti nepoštenim, potvorjenim volitvam z zahtevo po njihovi ponovitvi proti koncu leta 2004 in v začetku 2005 v Ukrajini / oranžna barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

orȃnžen -žna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osát1 -a m (ȃ)
1. bodeča rastlina s škrlatnimi ali rumenimi cveti: ob poti raste osat; puliti osat na njivi; osat je bodeč; ljuljka in osat; včasih te je bil sam med, zdaj si pa kakor osat zbadljiv, zadirčen; pren., ekspr. osat sebičnosti
♦ bot. kranjski osat gorska rastlina z jajčastimi listi in rumenimi cveti v koških, Cirsium carniolicum; mehki osat rastlina z bodečimi mesnatimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti, Cirsium oleracum; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense
2. ekspr. zbadljiv, zadirčen človek: temu osatu se najrajši izognem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

palisánder -dra m (á)
tropsko drevo ali zelo trd, rdečkasto rjav les tega drevesa: pohištvo iz palisandra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pánda1 pánde samostalnik moškega spola [pánda] STALNE ZVEZE: mačji panda, orjaški panda, rdeči panda, veliki panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
pánda2 pánde samostalnik ženskega spola [pánda] STALNE ZVEZE: rdeča panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
peníca tudi pénica -e ž (í; ẹ́)
ptica pevka s šilastim, nekoliko ukrivljenim kljunom: v grmovju se oglaša penica; gnezdo penic
♦ zool. pisana penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria; siva penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; sivoglava penica katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pès psà m (ə̏ ȁ)
1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj
// samec take živali: pes in psica
2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti
3. v medmetni rabi izraža
a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel
b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel
4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pílovec pílovca samostalnik moškega spola [pílovəc]
STALNE ZVEZE: piramidasti pilovec
ETIMOLOGIJA: iz pil ‛znamenje v obliki stebra’, kar je prevzeto iz bav. nem. Pild, nem. Bild ‛podoba’
piramídast piramídasta piramídasto pridevnik [piramídast] STALNE ZVEZE: piramidasti pilovec
ETIMOLOGIJA: ↑piramida

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

podlásica -e ž (á)
1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica
2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

podlasica ► pȯdˈlaːsėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək] STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é)
1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek
2. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, bot. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek
♦ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pôlôsel -ôsla [pou̯osəu̯] m (ȏ-ó)
zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pordečiti ► pȯrˈdẹːčėt -ėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
postŕv -i in -í ž (ȓ)
sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo; loviti postrvi; pikaste postrvi
♦ zool. ameriška ali kalifornijska ali mavrična postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski] STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: ↑prerija
preríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prerijo: visoka prerijska trava / bil je prerijski lovec; prerijski požar
♦ zool. prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys; prerijski volk kojot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rárog rároga samostalnik moškega spola [rárok rároga] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. čak. rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ukr. rárig, polj. raróg, raroh ‛vrsta sokola, lunj’ < pslov. *rarogъ iz *rarъ ‛krik, šum’ iz ide. onomatopeje *rē̆i̯-, prvotno se morda nanaša na ptiča, ali pa je hrv. rarog neposredno iz *rarъ ‛krik, šum’ - več ...
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje
2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino vino temno rdeče barve
// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica
3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog., nekdaj imeti rdečo izkaznico biti član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; igr. žarg. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rdéčka -e ž (ẹ̑)
1. rdečkasto rjava žival, navadno krava: rdečka muka / krava rdečka
// rdeča mravlja: rdečke so ga opikale; gnezdo rdečk
2. mn. nalezljiva bolezen z rdečkastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za rdečkami
● ekspr. obirati rdečke rdeče češnje; ekspr. ogovoril je rdečko v beli obleki rdečelasko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rdéčkast -a -o prid.(ẹ̑)
ki ni popolnoma rdeč: ima rdečkaste lase; rdečkasta svetloba; rdečkasto vino; bakreno rdečkast / češnje so že rdečkaste / rdečkasta barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rdéčkast -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~i lasje
rdéčkasto -ega s, pojm. (ẹ̑) nekaj ~ega v daljavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rdéčkasto nač. prisl. (ẹ̑) ~ se svetlikati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rdéčkasto.. tudi rdéčkasto prvi del podr. zlož. (ẹ̑) rdéčkastorjàv tudi rdéčkasto rjàv

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rdéčkastorjàv -áva -o tudi rdéčkasto rjàv ~ -áva ~ -o (ẹ̑ȁ ẹ̑á ẹ̑á) ~ pulover

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rdéčko -a m (ẹ̑)
žival rdečkasto rjave barve, navadno vol, konj: belca je prodal, rdečka pa je obdržal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rícinov rícinova rícinovo pridevnik [rícinou̯ rícinova rícinovo] ETIMOLOGIJA: ↑ricin

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rícinus rícinusa samostalnik moškega spola [rícinus] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. ricinus, prvotno ‛klop’, ker oblika semen tega grma spominja na klopa - več ...
rícinusov rícinusova rícinusovo pridevnik [rícinusou̯ rícinusova rícinusovo] ETIMOLOGIJA: ↑ricinus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

riolít -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rôsnica tudi rosníca -e ž (ȏ; í)
1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice
2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rumeník -a m (í)
bot., v zvezi barvilni rumenik vrtna začimbna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju, Carthamus tinctorius: seme barvilnega rumenika / olje barvilnega rumenika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sahárska zráčna gmôta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

séter sétra tudi séterja samostalnik moškega spola [sétər] tudi [séter] STALNE ZVEZE: angleški seter, irski seter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. setter iz set v pomenu ‛pokazati, kje je divjad’ - več ...
siéna -e ž (ẹ̑)
knjiž. naravni pigment rdeče ali rjave barve: renesančni slikarji so podslikavali s sieno
♦ um. naravna rumenkasto rjav, žgana siena rdečkasto rjav pigment

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

siena
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
siene samostalnik ženskega spola
pigment
IZGOVOR: [sjéna], rodilnik [sjéne]
ZVEZE: žgana siena
PRIMERJAJ: Siena

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

siénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Sieno: sienska stolnica / sienski marmor
♦ um. naravna sienska zemlja rumenkasto rjav, žgana sienska zemlja rdečkasto rjav pigment

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
sinjebrádec -dca m s -em člov. (ȃ) poud. |moški s svetlo, rdečkasto brado|
sinjebrádčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í)
1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim; sivi lasje; siva megla; vojaki v sivih uniformah; ima sive oči; nebo je bilo sivo; siv v obraz; pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv; siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva
// ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti
2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah
// za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo
● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor ima na določenem področju velik ugled, vpliv, ob tem pa navadno prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem
♦ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skokonógi skokonóga skokonógo pridevnik [skokonógi]
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela
ETIMOLOGIJA: iz ↑skok + ↑noga
smrdokávra smrdokávre samostalnik ženskega spola [smərdokáu̯ra] ETIMOLOGIJA: ↑smrdeti + kavra ‛vrana’, po ljudskem prepričanju, da ima ta ptica nečisto gnezdo - več ...
smrdokávra -e ž (ȃ)
zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops: pisane smrdokavre; duplo smrdokavre / ptica smrdokavra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

smréka -e ž (ẹ́)
iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka
♦ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

smreka ► smˈrėːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šárenka tudi šarénka -e ž (ȃ; ẹ̑)
zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri: ujeti šarenko; vlaganje šarenk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šárenka -e ž
zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesapojmovnik
SINONIMI:
nestrok. amerikanka, zool. ameriška postrv, zool. kalifornijska postrv

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

šarenka

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola [škarpéna] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. skórpaina, iz ↑škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...
škarpéna samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: velika škarpena

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

škarpína škarpíne samostalnik ženskega spola [škarpína] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. škàrpīna, glej ↑škarpena
tapír tapírja samostalnik moškega spola [tapír] STALNE ZVEZE: brazilski tapir, nižinski tapir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tapir, frc. tapir iz tup. tapiira
terakóta -e ž (ọ̑)
neloščena, zelo trdo žgana glina rdečkasto rjave barve: kip, posoda iz terakote
// izdelek iz take gline: razstavljati terakote

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr] STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
thomsonov thomsonova thomsonovo; in Thomsonov pridevnik [tómsonou̯ tómsonova tómsonovo]
STALNE ZVEZE: thomsonova gazela
ETIMOLOGIJA: ↑Thomsonov
Thomsonov Thomsonova Thomsonovo; in thomsonov pridevnik [tómsonou̯ tómsonova tómsonovo]
STALNE ZVEZE: Thomsonova gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Thomson's (gazelle) ‛Thomsonova (gazela)’, po britanskem geologu in raziskovalcu Josephu Thomsonu (1858–1895)
tíger -gra m (í)
1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško
♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis
2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec
3. ekspr. tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre
4. med drugo svetovno vojno velik, dobro oklepljen nemški tank z zelo močnim daljnostrelnim topom: nemška vojska je tigre prvič množično uporabila julija 1943 pri Kursku / napadati s tanki tiger

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tiger ► ˈtigėr -gra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tingírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. barvati: tingirati les / tingirati kipec z zlatom zlatiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tón-asamostalnik moškega spola
  1. zvok
    • ton česa
    • , ton v/na čem, kje
    • , ton s čim
  2. ena barva iz iste barvne osnove
    • ton česa
    • , ton v/na čem, kje
    • , ton s čim
  3. navadno s prilastkom način, posebnost govorjenja, pisanja
    • ton česa
    • , ton v/na čem, kje
    • , ton s čim
    • , ton do koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

udàv udáva samostalnik moškega spola [udàu̯ udáva] STALNE ZVEZE: navadni udav, rdečerepi udav
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. ȕdāv) iz rus. udáv iz udavítь ‛zadaviti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
véveričji véveričja véveričje pridevnik [véveričji] ETIMOLOGIJA: ↑veverica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

viskáča -e ž (á)
zool. južnoameriški glodavec z zgoraj rdečkasto sivo in spodaj belo, gosto, mehko dlako, Lagostomus maximus: podzemski rovi viskača; samica viskača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vodéb -a m (ẹ̑)
zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zabárvati -am dov. (ȃ)
obarvati: snov je vodo rdečkasto zabarvala; nebo se je modro zabarvalo / mrzel zrak ji je zabarval lica / skladatelj je skladbo romantično zabarval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zabárvati -am dov. -an -ana; zabárvanje (ȃ) redk. obarvati: kaj rdečkasto ~ vodo
zabárvati se -am se (ȃ) redk. obarvati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zardèl -éla -o prid.
ki je dobil rdečkasto barvo zaradi razburjenja, razgretosti
SINONIMI:
pordel, ekspr. zagorel
GLEJ ŠE SINONIM: pordečel, rdeč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

zardéti -ím dov., zardì (ẹ́ í)
1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: dekle je zardelo; zardela je, ko ga je zagledala; zardeti od jeze, napora, sramu; zardela je kot mak, kuhan rak / zardeti v lica, obraz
● ekspr. zardela je do las, ušes po vsem obrazu, zelo
2. ekspr. pordeti: nebo je zardelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zardéti -ím dov.
dobiti rdečkasto barvo lic zlasti zaradi razburjenja, razgretosti
SINONIMI:
nar. podgoreti, knj.izroč. pordeti, ekspr. zagoreti, ekspr. zaplameneti
GLEJ ŠE SINONIM: pordečeti, pordečeti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

zardévati -am nedov. (ẹ́)
dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: zardevala je in se obračala vstran; zardevati od joka, sramu / zardevati v obraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zardévati -am nedov.
dobivati rdečkasto barvo lic zlasti zaradi razburjenja, razgretosti
SINONIMI:
rdeti, neknj. pog. farbati, knj.izroč. pordevati, pog. postajati rdeč, nar. ripiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

zlát2 -a -o prid. (ȃ á; četrti pomen ȃ)
1. nanašajoč se na zlato: najti v pesku zlata zrna; zlata žila / zlati rudnik; zlata ruda / zlate zaloge / zlati pesek zlatonosni pesek
// ki je iz zlata: zlat nakit, prstan; napisati ime na spomenik z zlatimi črkami; zlata krona / zlati okviri slik pozlačeni; zlate kupole / pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono / zlata kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; zlata obreza obreza, na katero se nanese tanka plast zlata
2. take barve kot zlato: zlati čevlji; pletenine z zlatimi nitkami / ekspr. zlati sončni žarki / zlata bronsa bakrova bronsa / zlata barva
// ekspr. rjavkasto, rdečkasto rumen: dekle z zlatimi lasmi; piti zlato kapljico; zlata pšenica / zlati oktober
3. ki predstavlja petdeseto obletnico česa: zlati jubilej organizacije / praznovati zlato poroko petdesetletnico poroke
4. ekspr. zelo dober, dobrosrčen: bil je zlat človek, iskren prijatelj; ima zlate starše; bil bi zlat, če ne bi pil / tisti dan je bila vsa zlata in je vsem stregla ustrežljiva, pozorna / v nagovoru moj zlati otrok, varuj se
// ki vzbuja zelo pozitiven čustveni odnos: bili so zlat razred; ta otrok je zlat / v nagovoru sinek moj zlati, hitro se vrni
5. ekspr. zelo dragocen, koristen: ni poslušal zlatega nauka; to so zlate besede; zlato spoznanje / posnemati zlat zgled koga; zlato pravilo pravilo, ki ga je v kaki zadevi zelo koristno upoštevati
// zelo ugoden: ponuja se mu zlata priložnost / bili so zlati časi za špekulante
6. ekspr. poln uspehov, pomembnih del: minili so zlati časi reprezentance; zlati vek italijanskega slikarstva; zlata doba znanosti
// poln zadovoljstva, sreče: zlati trenutki življenja; zlata mladost, prihodnost / sanjati zlate sanje
7. ekspr. zvonek, svetel: ima zlat glas; zlat smeh
8. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: izgubil je svoj zlati mir; zlata resnica, sreča; hrepeni po zlati svobodi; zlato upanje
● ekspr. imaš zlat čas, da to narediš veliko prostega časa; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; zlati prinašalec srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; ekspr. njegovo ime je zapisano v zlati knjigi zgodovine on je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlato knjigo nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov; ekspr. to zbirko poezij so označili za zlato knjigo izredno dobro knjigo; iron. zlata mladina razvajeni mladi ljudje, zlasti iz bogatejših družin; zlata malina nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu; ekspr. zlata mrzlica povečano iskanje zlata; zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami; otr. ti si pa danes zlata ptička kot pohvala pri jedi si prvi pojedel; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve; ekspr. ta fant ima zlate roke zna dosti stvari spretno narediti, izdelati; ekspr. bila je dobrega srca in zlatih rok zelo radodarna; ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; ekspr. vkovati koga v zlate verige dati mu dober gmotni položaj, a odvzeti mu samostojnost; zlato jabolko kaki; zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje; ekspr. ima zlato srce je zelo dobrosrčen; zlato tele po bibliji zlat kip živali, ki so ga častili Izraelci med Mojzesovim bivanjem na gori Sinaj; ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže; preg. srednja pot – zlata pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ agr. zlati delišes sladko rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike; astron. zlato število število, ki določa zapovrstnost leta v Luninem krogu; bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža; zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; ekon. zlate palice zlato v obliki kvadrov; zlate rezerve zlato, ki ga ima centralna banka; zlata valuta denarni sistem, v katerem je vrednost denarne enote določena z vrednostjo zlata; etn. zlati očenaš molitev v obliki dvogovora med Jezusom Kristusom in Marijo, nastala med ljudstvom; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; filoz. zlato pravilo (moralnega vedenja) po Kantu pravilo, po katerem naj človek ne stori drugim, česar ne želi, da drugi storijo njemu; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; glasb. zlata plošča plošči podobno priznanje, ki se podeli izvajalcu za 50.000 prodanih plošč; med. zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; obl. zlata košuta najvišje priznanje na mednarodnem sejmu mode v Beogradu; šport. zlata lisica priznanje, ki se podeli najboljši tekmovalki na tradicionalnem ženskem tekmovanju v slalomu in veleslalomu na Pohorju; um. zlati oltar rezljan in bogato pozlačen leseni oltar, značilen za 17. stoletje; zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto; vrtn. zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri; zool. zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia aurata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zlát2 -a -o (ȃ á á) ~ prstan; ~ okvir slike pozlačen; poud. ~ človek |zelo dober, dobrosrčen|; ~ glas |svetel, zvonek|; ~a krona; poud. dekle z ~imi lasmi |rjavkasto, rdečkasto rumenimi|
zláti -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ jubilej; ~ lev |filmsko priznanje|; um. ~ oltar; geom. ~ rez; poud.: ~ čas reprezentance |poln uspehov|; upoštevati ~ nauk |dragocen, koristen nasvet|; sinek moj ~ |v nagovoru|; ~a barva; gosp. ~e rezerve; zdrav. ~a žila |hemoroidi|; poud. ~a mladost |polna sreče, ugodja|
zláti -ega m (á) star. dati nekaj ~ih zlatnikov
zláta -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. ~ moja, pridi |draga, ljubljena|
zláto -ega s, pojm. (á; v nagovoru ȃ) dvorana v ~em; člov., poud. Lepo spančkaj, ~ moje |ljubljeni otrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žafrán -a m (ȃ)
1. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete: na travniku raste polno žafranov; žafran in hijacinte
2. snov iz posušenih cvetnih brazd pravega žafrana: obarvati z žafranom; drag kot žafran zelo
♦ bot. pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; pravi žafran vrtna rastlina z modrikasto rdečimi cveti in rjavkasto rdečimi brazdami, Crocus sativus; pravi divji žafran vrtna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju; barvilni rumenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žafránika -e ž (á)
vrtna začimbna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju, bot. barvilni rumenik: cvet žafranike; sadika žafranike; seme žafranike / olje žafranike; rižota z žafraniko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žaréti -ím nedov.
1.
oddajati, dajati močno rdečkasto svetlobo, rdečkast sij
SINONIMI:
ekspr. goreti, knj.izroč. plameneti, knj.izroč. plamteti
2.
zaradi velike razgretosti oddajati toploto
SINONIMI:
ekspr. puhteti, ekspr. žehteti
3.
biti zelo razgret od bolezni, napora
SINONIMI:
ekspr. goreti, ekspr. žehteti
GLEJ ŠE SINONIM: goreti, sijati, svetiti
GLEJ ŠE: odražati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

žgáti žgèm nedov., žgál (á ȅ)
1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti
// imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo
2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo
♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati
// s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno
3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline
4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate
5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge
// ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal
6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče
7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma
8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo
● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Število zadetkov: 149