angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

b. krajšava blaženi: kaj pravi B. im. ed. Simon ǀ nas vuzhij B. im. ed. Alanus Ni jasno ali se je krajšava brala kot lat. beatus ali kot sloven. blaženi. V lat. je izpisana zelo redko, npr. Beatus Alanus (III, 431), v sloven. pa sploh ne. Podobna dilema je pri → s., ki se lahko bere kot lat. sanctus ali kot sloven. sveti, medtem ko se → v. lahko bere le kot lat. venerabilis, saj se sloven. prevedek glasi častiti, → častit.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

brumen prid., F24, aſsiddi, brumni; bonus, dober, brumen; castus, -a, -um, zhiſt, poſhten, brumen; fidelis, -le, ṡveiſt, veren, brumen; inclitus, et inclytus, prezhaſtlivu, brumen, imenitin, prezhaſtit, hvale vréden; justus miles, en brumen, inu pravizhen ſoldát; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; pius, -a, -um, brumen, Bogabojezh; probus, -a, -um, brumin, dober; pudicus, -a, -um, zhiſt, brumin, poṡhten; rectus, -a, -um, prou, brumen, riſnizhin, vglyh, ravn; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták; simplex, -cis, v'eno gubó, préproſt, gmain, brumin, nedolṡhin; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin, brumen, vèrin; timoratus, -a, -um, Bogabojezhi, brumin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Cirilus [cirīlus] samostalnik moškega spola

krstno ime Ciril

PRIMERJAJ: Ilirec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krotak prid., F21, aequanimis, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá, volán; aequanimiter, poterpeṡhlivu, s'krotkim ſerzom, volnu; aequitas animi, krotku ſerzè, poterpeṡhlivu, brumnu; compositus, ẛloṡhen, kroták; domitus, -a, -um, â domor, vtolaṡhen, kroták; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; mansuefieri, kroták poſtati, ratati; mansuescere, ſe vkrotiti, vtolaṡhiti, kroták biti; mansuetabatur, je bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16; mansuetarius, -rÿ, kateri divjazhine krotke déla, nu pervadi; mansuetus, -a, -um, kroták, dobrotliu; mitis, -te, kroták; moderatus, -a, -um, vkroten, kroták ſturjen; perdomitus, -a, -um, kroták ſturjen, v'pokorṡzhino perpravlen; permitis, -te, cilu kroták, ali pohlevin; permodestus, -a, -um, cilú brumen, ṡmaſſen, inu kroták; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrotliu, kroták; quietus, -a, -um, pokoin, kroták, tih; sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták; transquietus valdequietus, -a, -um, ſylnu kroták, tih, myrán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

s. [nepopoln podatek] krajšava

sveti

PRIMERJAJ: st., šent2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

st. [nepopoln podatek] krajšava

sveti

PRIMERJAJ: s., šent2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svet3 [svẹ̑t svẹ́ta] pridevnik

svet, tj. zaradi popolnosti vreden čaščenja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svet prid., F39, agyrographa, ſvetu piſmo; biblia, buque ſvetiga piſma; casista, piſſar od navuka ſvetih navád; corion, corÿ, ṡvetiga Petra klúzh; divalis juſsio, enu ſvetú ukaṡanîe; divus, -a, -um, ſvèt, Boṡhji; festum corporis christi, ṡvetiga réſhniga telleſa dán; mysterium, -rÿ, ſveta skrivnost; pusula, -ae, ena huda bolezhina ... en divji vrozhi luſhai, eni jo imenujejo s: Antona ogîn; repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od ſvetiga Duhá napolnêni; sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták
  1. najsvetejši , sancta sanctorum, tú narſvéteſhe meiſtu, ſvetinîa teh ſvetyn, ſvetinîa teh ſvetnikou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svet prid. pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šent medm. hudič: kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina pejſſim? Shent, plent, tresk, sludi, inu hudizh etc. (V, 258) ǀ vſe skuſi na jeſiku ima, sludi, hudizh, tresk, shent, plent (V, 260) ǀ beſſede pak nashe nej ſò druſiga ampak shent, plent, sludi, hudizh, inu tresk (V, 465) Tabuistično ← srvnem. sente ‛svet, posvečen’ ← lat. sanctus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šentati [šẹ́ntati šẹ̑ntam] nedovršni glagol

preklinjati

PRIMERJAJ: šentovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 12