Tiskanje

ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abora [

] samostalnik ženskega spola

grušč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

abrazív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred

absolvíran

-a -o:

absolviran učiteljiščnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorbènt -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkan
absorbírani -a -o (ȋ) ~a snov
absorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absórpcija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorptíven -vna -o prid. (ȋ)
fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajoč
absorptívni -a -o (ȋ) ~a snov
absorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetál -a m, snov. (ȃ) razkrajanje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetílen -lna -o (ȋ) Snov je ~a
acetílni -a -o (ȋ) ~a celuloza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetilén -a m, snov. (ẹ̑) |plin|: svetiti z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acétoacetát -a m, snov. (ẹ̑ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acíden -dna -o (ȋ) kisel: ~a snov
acídni -a -o (ȋ) ~a raztopina
acídnost -i ž, pojm. (ȋ) kislost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

acrylán -a [akrilan] m, snov. (ȃ); gl. akrilan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..áda ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje, rezultat dejanja' blokáda, rošáda
2. 'skupno ime' kolonáda, dekáda
3. 'snov' limonáda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adhezíven -vna -o (ȋ)
adhezívni -a -o (ȋ) fiz. ~a snov |lepljiva|
adhezívnost -i ž, pojm. (ȋ) fiz. |lepljivost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; dovoljena, priporočena količina aditivov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aditív -a m

snov, ki se dodaja navadno živilom zaradi ustrezne arome, barve, trajnosti

SINONIMI:

živilski dodatek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

adjuvánt -a m, snov. (á; ȃ á) |sestavina zdravila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adsorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) učinkovit ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adsorbènt -ênta m

fiz. snov, ki se uporablja za adsorbiranje

SINONIMI:

sredstvo za adsorbiranje, fiz. adsorpcijsko sredstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

adsorbènt -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adsórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adsorpcíjska izotêrma -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adstríngens -a m (ȋ)
farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin sta adstringensa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adstríngens -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|: ~ zmanjšuje krvavitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adstringènt -ênta m, snov. (ȅ é) adstringens

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adulár -ja m z -em snov. (ȃ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

adumbrán -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|: dati bolniku ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerosól -a m (ọ̑)
1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aerosól -a m, snov. (ọ̑) vdihavati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afrík -a m, snov. (ȋ) morska trava: z ~om polnjene žimnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afrodizíak -a [ija] m, snov. (ȋ) zdrav. spolno dražilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ágar -ja m z -em snov. (ȃ) biol., kem. bakterijsko gojišče iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ágarágar -ja m z -em snov. (ȃȃ) agar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agaricín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aglomerát -a m, snov. (á) sprimek, breča: razbijati ~; poud. ~ narodov |velika skupina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aglutinát -a m, snov. (ȃ) zdrav. zlepek, sprimek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aglutinín -a m (ȋ)
med. snov, ki povzroča zlepljanje: aglutinini zlepljajo celice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aglutinín -a m, snov. (ȋ) zdrav. medcelični ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agoníst -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: metadon je agonist heroina; beta agonist; dolgo delujoči agonist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

agregáten -tna -o prid. (ȃ)
1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ahát -a m, snov. (ȃ) |poldragi kamen|; števn. trije ~i na prstanu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ahljanice [áhljanice] množinski samostalnik ženskega spola

razčesan, grebenan lan

PRIMERJAJ: ohljanice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aída -e ž, snov. (ȋ) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ájda -e ž, snov. (ȃ) kilogram ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ájdnik -a m, snov. (ȃ) ajdovec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ájdovec -vca m z -em snov. (á) |kruh; med|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ájmoht -a m, snov. (á) neknj. ljud. obara

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ájnštajnij -a m z -em snov. (ȃ) kem.; prim. Es

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ájvar -ja m z -em snov. (ȃ) |solata|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrasín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akridín -a m, snov. (ȋ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrilán -a m, snov. (ȃ) tekst.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrilát -a m (ȃ)
kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akrilát -a m, snov. (ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aksamít -a m, snov. (ȋ) velvet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktín -a m, snov. (ȋ) biol. |beljakovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktínij -a m z -em snov. (í) kem.; prim. Ac

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktivátor -ja m (ȃ)
kem. snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov: celični, tkivni aktivator; koncentracija aktivatorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktivátor -ja m z -em snov. (ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: ponovno aktivirati brezposelne; aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
2. zastar. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.

2.

kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.

3.

iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.

4.

iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

aktívna snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktuálna drsálna máža -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktuálna máža -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aktuálna oprijemálna máža -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ákva destiláta -e -e ž, snov. (ȃ ȃ) neobč. destilirana voda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akvamarín -a m, snov. (ȋ) |dragi kamen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akvavít -a m, snov. (ȋ) |žganje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alabáster -tra m, snov. (á; ȃ) kipec iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alabaster [alabāstǝr] samostalnik moškega spola

alabaster

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

albít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

albúmen -a m, snov. (ú) zdrav. beljakovina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

albumín -a m, snov. (ȋ) biol., kem. |beljakovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

albumínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aldehíd -a m, snov. (ȋ) ~ ocetne kisline; uporaba ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alelokemikálija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alelopátska snôv -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alelúja1 -e ž (ȗ) zapeti ~o; snov., nardp. |jed iz repnih olupkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergén -a m (ẹ̑)
med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergén -a m, snov. (ẹ̑) zdrav.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku; alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alevrón -a m, snov. (ọ̑) |beljakovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alfa

Predlog

1 alfe samostalnik ženskega spola

grška črka α

IZGOVOR: [álfa], rodilnik [álfe]

ZVEZE: alfa samec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

algínska kislína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alizarín -a m, snov. (ȋ) |barvilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alkálija -e ž, snov. (á) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alkaloíd -a m, snov. (ȋ) uporaba ~ov za zdravila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alkíden -dna -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alkohól -a m, snov. (ọ̑) vzdržati se ~a; raztopiti v ~u; kem. etilni ~ etanol; metilni ~ metanol

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alkoholát -a m, snov. (ȃ) kondenziranje estrov z ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

almandín -a m, snov. (ȋ) |poldragi kamen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aloplázemska diferenciácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alotropíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alotropíja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpáka1 -e ž (ȃ) volna ~e |živali|; snov. |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpáka2 -e ž, snov. (ȃ) |zlitina|: žlice iz ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alpákasrebró -á tudi alpáka srebró ~ -á s, snov. (ȃọ̑ ȃȃ) nestrok. |strok. alpaka2|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aluminát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; kalcijevi ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alumínij -a m z -em snov. (í) kem.; prim. Al

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alúmosilikát -a m, snov. (ȗȃ) kem. |sol|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amalgám -a m, snov. (ȃ) |zlitina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amazonít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ámbra -e ž (ȃ)
dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ámbra -e ž, snov. (ȃ) |dišeča snov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ambrózija -e ž, snov. (ọ́) uživati ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amerícij -a m z -em snov. (í) kem.; prim. Am

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ametíst -a m, snov. (ȋ) |poldragi kamen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfiból -a m, snov. (ọ̑) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfibolít -a m, snov. (ȋ) |kamnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfifílna molékula -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfifílna snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amfiiónska površínsko aktívna snôv -e -- -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amíd -a m, snov. (ȋ) kem. natrijev ~; ~i organskih kislin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amidopirín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amigdalín -a m (ȋ)
kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amigdalín -a m, snov. (ȋ) kem. |snov v koščicah sadežev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amílacetát -a m, snov. (ȋȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amílalkohól -a m, snov. (ȋọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amiláza -e ž, snov. (ȃ) |encim|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amiloíd -a m (ȋ)
med. bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amiloíd -a m, snov. (ȋ) zdrav.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amín -a m, snov. (ȋ) kem. alifatski ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amínokislína -e ž, snov. (ȋí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aminopirín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amonál -a m, snov. (ȃ) |razstrelivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amónijak -a m, snov. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amórfen -fna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna
// min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amórfna snôv -e snoví ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..an m. prip. obr.
1. člov. 'prebivalec' Lóčan
2. 'opravilnik' kámničan
3. 'snov' háložan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anabóličen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na anabolik: anabolični hormon, steroid; snov z anaboličnim učinkom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anabólik -a m (ọ́) kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemanje, uživanje prepovedanih anabolikov; anabolik testosteron; stranski učinki anabolikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

analgétik -a m, snov. (ẹ́) |protibolečinsko zdravilo|: sintetični ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

analít -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ánanas -a m (ȃ) kupiti dva ~a; snov. kompot iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ánanaslikêr -ja tudi ánanas likêr ~ -ja m z -em snov. (ȃȇ) ananasov liker

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

andaluzít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

andezít -a m, snov. (ȋ) |kamnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni]

ki je v zvezi z androgenom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

androsterón -a m, snov. (ọ̑) |hormon|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anestétik -a m, snov. (ẹ́) lekar. vbrizgati ~ |omamilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anevrín -a m, snov. (ȋ) |vitamin|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anglezít -a m, snov. (ȋ) |ruda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

angóravôlna -e tudi angóra vôlna ~ -e [u̯n] ž, snov. (ọ̑ó) angorska volna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anhidríd -a m, snov. (ȋ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anhidrít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anilín -a m, snov. (ȋ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aniónska površínsko aktívna snôv -e -- -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anizodézmična snôv -e snoví ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anizotrópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anizotropijo: anizotropna snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anizotropíja -e ž (ȋ)
fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anizotropíja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ànizotrópna snôv -e snoví ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..ánje s. prip. obr. (ȃ) ʻrezultat dejanjaʼ snov. prežgánje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..(a)nje s. prip. obr.
1. 'dejanje' gíbanje, pobíranje, konzultíranje
2. 'rezultat dejanja' snov. žáganje; prim. ..nje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anorgáničen -čna -o prid. (á)
zastar. anorganski: anorganična snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anorgánski -a -o prid. (ȃ)
kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika: anorganska snov; anorganske baze, kisline / anorganska kemija kemija, ki proučuje anorganske spojine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anortít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..áns m. prip. obr. (ȃ) ʻvršilnikʼ snov. konzerváns

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..ans m. prip. obr. ʻvršilnikʼ snov. dezódorans, stímulans

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántabus -a m, snov. (ȃ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antagoníst -a m (ȋ)
1. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
2. farm. spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine: kalcijevi antagonisti proti angini in zvišanemu krvnemu tlaku; zdravljenje z dopaminskimi, s hormonskimi antagonisti; snov deluje kot antagonist bakra / antagonist receptorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antálgik -a m, snov. (á) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántiadhezív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántiandrogén -a m, snov. (ȃẹ̑) |hormon|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antibiótičen -čna -o [ijo] (ọ́)
antibiótični -a -o [ijo] (ọ́) ~a zdravila
antibiótičnost -i [ijo] ž, snov. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antibiótik -a [ijo] m, snov. (ọ́) izdelati nov ~; zdraviti z ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antidepresív -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántidetonátor -ja m (ȃ-ȃ)
kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántidetonátor -ja m z -em snov. (ȃȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antidót -a m, snov. (ọ̑) lekar. protisredstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antidót -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántiflogístik -a m, snov. (ȃí) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antifríz -a m, snov. (ȋ) prakt.sp. |sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántigén -a m (ȃ-ẹ̑)
biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántigén -a m, snov. (ȃẹ̑) biol. |snov, ki povzroča nastajanje protiteles|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antigén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm.
snov, ki zavira delovanje histamina: zdravnik simptome umiri z antihistaminiki; jemanje antihistaminikov; tablete antihistaminika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántiklór -a m, snov. (ȃọ̑) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem.
snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov; jemanje antikoagulantov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antikonceptív -a m, snov. (ȋ) lekar. protispočetno sredstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántimatêrija -e ž, snov. (ȃé) fiz. ‹protisnov›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántimetabolít -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antimikótik -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antimón -a m, snov. (ọ̑) kem.; prim. Sb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antimon [āntimon

] samostalnik moškega spola

antimon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antimonít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antinevrálgik -a m, snov. (á) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem.
1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: askorbinska kislina se živilom dodaja kot antioksidant
2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: kava vsebuje antioksidante; močen antioksidant; vir antioksidantov / uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antioksidánt -a m, snov. (á; ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántioksidánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antioksidánt -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántioksidánten -tna -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na antioksidante: krema, obogatena z antioksidantnimi vitamini; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje
// ki vsebuje antioksidante: antioksidantna snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na antioksidante: antioksidantski dodatki k prehrani; antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; čaj ima antioksidantske učinke; antioksidantske lastnosti rdečega vina; snov z močnim antioksidantskim delovanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antipásta -e ž, snov. (ȃ) |predjed|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antipirétik -a m, snov. (ẹ́) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antipirín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antirevmátik -a m, snov. (á) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antiséptik -a m, snov. (ẹ́) |razkužilo|: močen ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antispástik -a m, snov. (á) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ántistátik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antitoksín -a m (ȋ)
biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antitoksín -a m, snov. (ȋ) biol. protistrup

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antitoksín -a m

biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom

SINONIMI:

biol. protistrup

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

antocián -a [ija] m, snov. (ȃ); gl. antokian

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antokián -a [ija] m, snov. (ȃ) |barvilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antracén -a m, snov. (ẹ̑) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

antracít -a m, snov. (ȋ) |premog|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apatít -a m, snov. (ȋ) |poldragi kamen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apavrín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aperitív -a m, snov. (ȋ) kozarček ~a; postreči z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aplít -a m, snov. (ȋ) kamn.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apnénec -nca m z -em snov. (ẹ́; ẹ̑) |kamnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apnénka -e ž, snov. (ẹ́; ẹ̑) |zemlja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apníca -e ž, snov. (í) |apnena kaša|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ápno -a s (á)
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ápno -a s, snov. (á) žgati ~; beliti z ~om |z apnenim beležem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apno [ápno] samostalnik srednjega spola

apno

PRIMERJAJ: vapno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apno -a (apnu, vapno) samostalnik srednjega spola

1. bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge; SODOBNA USTREZNICA: apno

1.1 ta snov, mešana z vodo, ki se uporablja za beljenje; SODOBNA USTREZNICA: belež

2. gradbeni vezivni material

FREKVENCA: 20 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apno ► ˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aragonít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

árak -a m, snov. (ȃ) |žganje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

1.

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arašíd -a m (ȋ) gojiti ~e; mn., snov. jesti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arcnija [arcnȋja] samostalnik ženskega spola

zdravilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arcnija ► arcˈniːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

argentán -a m, snov. (ȃ) metal. (novo srebro)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

argentít -a m, snov. (ȋ) srebrov sijajnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arginín -a m, snov. (ȋ) |aminokislina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

argón -a m, snov. (ọ̑) kem.; prim. Ar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

árnika -e ž (ȃ) utrgati ~o; snov. namazati rano z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aróma2 -e ž (ọ̑)
prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro, prijetno aromo; izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo; izboljšati aromo cigarete; aroma ananasa; aroma črne kave; okus, vonj in aroma
// snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: sladoledu dodajajo različne arome; rumova, sadna, vanilijeva aroma; izdelek brez umetnih arom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aróma -e ž, pojm. (ọ̑) ~ vina |vonj|; snov. dodati pijači ~o aromat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aromát -a m (ȃ)
snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat
// zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma2:
♦ kem. spojina, ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aromát -a m, snov. (ȃ) dodati pijači ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aromát -a m

snov, ki daje prijetni značilni vonj

SINONIMI:

aroma

GLEJ ŠE SINONIM: aroma, dišava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

aromátik -a m, snov. (á) učinek ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arzén -a m, snov. (ẹ̑) kem.; prim. As

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arzenát -a m, snov. (ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arzeníd -a m, snov. (ȋ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arzénik -a m, snov. (ẹ̑) |strup|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arzénopirít -a m, snov. (ẹ̑ȋ) |ruda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

asfált -a m, snov. (ȃ) na cesti položiti ~; publ. Oba kraja povezuje ~ asfaltirana cesta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

asimilát -a m (ȃ)
1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat
2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

asimilát2 -a m, snov. (ȃ) biol. ~i v celicah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

asimilát -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

askorbínski -a -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa: vitamin C je askorbinska kislina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aspík -a m, snov. (ȋ) želatina, žolica: postrvi v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aspirín -a m, snov. (ȋ) jemati ~ proti glavobolu; števn., prakt.sp. vzeti dva ~a dve tableti aspirina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

astát -a m, snov. (ȃ) kem.; prim. At

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ástrahan -a m, snov. (ȃ) ovratnik iz ~a |iz krzna|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

..át1 m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' aziát, desperát, diskalceát
2. člov. 'opravkar' advokát, diplomát
3. 'dejanje' diktát, falzifikát
4. 'rezultat dejanja' destilát, fabrikát
5. 'prostor, mesto' dekanát, emirát, konzulát
6. 'snov' fosfát, karbonát, kondenzát, nitrát
7. 'skupno ime' episkopát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

atebrín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

átlas3 -a m, snov. (á; ȃ) obleka iz ~a; pojm. tkati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

àtóksičen -čna -o (ȁọ́) nestrupen: ~a snov
àtóksičnost -i ž, pojm. (ȁọ́) nestrupenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

atomizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala

atomizíran

-a -o:

postopki pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj so preveč atomizirani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

atranorín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

atropín -a m, snov. (ȋ) |zdravilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

avgít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

avksín -a m (ȋ)
biol. snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic: naravni, umetni avksin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

avksín -a m, snov. (ȋ) biol.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

avreomicín -a m, snov. (ȋ) |antibiotik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

avripigmènt -ênta m, snov. (ȅ é) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

avstenít -a m, snov. (ȋ) |jeklo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ávtovakcína -e ž, snov. (ȃȋ) |cepivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

azbést -a m (ẹ̑)
snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom; zaščitna obleka iz azbesta
// min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest; naravne zaloge azbesta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

azbést -a m, snov. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

azbẹ̑st -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

azbéstcemènt -ênta m, snov. (ẹ̑ȅ ẹ̑é) azbestni cement

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ázbocemènt -ênta m, snov. (ȃȅ ȃé) žarg. azbestni cement

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

azúr -ja m z -em snov. (ȗ) neobč. (svetlomodra barva)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

azurít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ažúr -ja m z -em (ȗ) |okras|; snov. |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

babybeef -a [bêjbibíf in bébibíf] m, snov. (ȇȋ; ẹ́ȋ); gl. bejbibif

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bága -e ž, snov. (á) pokr. severovzh. gošča (v pipi)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bágdad -a m, snov. (ȃ) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

báger2 -gra m, snov. (á) star. škrlat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bákalica -e ž, snov. (ȃ) kuhar.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bakelít -a m (ȋ)
umetna snov iz fenolne smole in lesne moke: skledica iz bakelita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bakelít -a m, snov. (ȋ) |umetna snov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bakelȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

báker -kra m, snov. (á) kotel iz ~a; prim. Cu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

baker [bákǝr] samostalnik moškega spola

baker

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bakláva -e ž, snov. (ȃ) |pecivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bakrénec -nca m z -em snov. (ẹ́; ẹ̑) staljen ~; števn., star. ~i in zlatniki bakreni kovanci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bakreníca -e ž, snov. (í) kem. |raztopina modre galice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bakrovína -e ž, snov. (í) žica iz ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

baktericíd -a m, snov. (ȋ) razpršiti ~; prepovedati ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bakteriostátik -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

baláden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na balado: baladna snov; baladno pesništvo
// knjiž. grozljiv, mračen: baladna grozotnost; baladno razpoloženje / baladno izražanje zgoščeno, jedrnato

baládno

prisl.:

baladno mračni ton drame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

balástna snôv -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

baláta -e ž, snov. (ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

báldrijan -a m (ȃ) korenine ~a; snov. deset kapljic ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bálza -e ž (ȃ) |drevo|; snov. |les|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bálzam -a m, snov. (ȃ) namazati rano z ~om; poud. Njene besede so bile zanj pravi ~ |tolažba, uteha|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bambusovína -e ž, snov. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

banána -e ž (ȃ) šop banan; mn., snov. jesti ~e; nestrok. |strok. enopolni vtič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

banátčanka -e ž, snov. (ȃ) |moka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bánkpost -a m, snov. (ȃ) papir.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barbêra -e ž, snov. (ȇ) piti ~o |vino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barbiturát -a m, snov. (ȃ) lekar. |uspavalo in pomirilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

baréž -a m z -em snov. (ẹ̑) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bárhant -a m, snov. (á) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bárhent -a m, snov. (á); gl. barhant

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bárij -a m z -em snov. (á) kem.; prim. Ba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bárij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barít -a m, snov. (ȋ) min. (težec)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barítovica -e ž, snov. (ȋ) kem. |raztopina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bárjevec -vca m z -em snov. (á; ȃ) |ruda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bárven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala
♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj
// ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk

bárvno

prisl.:

barvno dognana slika

barvno vzorčaste tkanine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barvílo -a s (í)
1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno, žolčno barvilo / zeleno rastlinsko barvilo klorofil
2. snov za barvanje: barvilo za hrano, živila; barvilo za lase, nohte; barvila za tiskalnike; barvila za tekstil, tkanine; (umetna) barvila, konzervansi in arome
// ličilo: barvilo za ustnice
3. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo
4. ličilo: barvilo za ustnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barvílo -a s, snov. (ȋ) kožno ~; umetna ~a; redk. ličilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barvílo -a s

snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo

SINONIMI:

redk. barvina, biol. pigment

GLEJ ŠE SINONIM: ličilo
GLEJ ŠE: hemoglobin, ličilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

barvílo -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barvína -e ž, snov. (í) redk. krvna ~ krvno barvilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barvljív -a -o prid. (ī í)
ki se da barvati: lahko barvljiva snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barvljív -a -o (í; ȋ í í) lahko ~a snov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Barvni reaktant
Kateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

baržún -a m, snov. (ȗ) neobč. žamet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

batík -a m, snov. (ȋ) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

batíst -a m, snov. (ȋ) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

báza2 -e ž (ā)
kem. snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione: dušikove baze; močne, šibke baze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

báza2 -e ž, snov. (á; ȃ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

báza2 -e ž

kem. snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione

SINONIMI:

kem. lug, kem. lužina, nestrok. lužnina

GLEJ ŠE SINONIM: alkalija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

báza -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bazált -a m, snov. (ȃ) |kamnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bed [bẹ̄d] samostalnik moškega spola

stara beseda zrak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beganica [bẹ̄ganica] samostalnik ženskega spola

sveženj šib; butara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bêjbibíf -a m, snov. (ȇȋ) mestn. junetina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bekón -a m živ. (ọ̑) |prašič|; snov. prodati več ton ~a |mesa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bél2 -í [beu̯] ž (ẹ̑)
1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela
2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena1: konj ima bel
♦ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bél2 -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑) les. beljava; vet. siva mrena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

béla glína -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

béla kréda -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bélež -a m z -em snov. (ẹ̑) ~ se lušči; apneni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

belílo -a s, snov. (í) prekriti z ~om; cinkovo ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

belína -e ž (í)
1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
2. kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

belína -e ž

1.

dejstvo, da je kaj bele barve

SINONIMI:

star. beloba, knj.izroč. belost, knj.izroč. belota

2.

anat. bela živčna snov

SINONIMI:

anat. bel1

GLEJ ŠE: vino, grozdje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

béli vazelín -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

béli vósek -ega -ska m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

belják -a m (á)
1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov
2. zastar. beljakovina: mlečni beljak
3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beljak -a (belak) samostalnik moškega spola

prozorna sluzasta snov v jajcu; SODOBNA USTREZNICA: beljak

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beljak ► ˈbėl’aːk bėˈl’aːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beljakovína -e ž, snov. (í) živalske in rastlinske ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beljáva -e ž, snov. (ȃ) |les|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bel paése ~ -a [eze] m, snov. (ẹ̑) |sir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

belúš -a m z -em (ú) nasad ~ev; mn., snov. ~i v solati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bémberg -a m, snov. (ẹ̑) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bencín -a m, snov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bencól -a m, snov. (ọ̑) benzen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bengalín -a m, snov. (ȋ) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bentonít -a m, snov. (ȋ) |glina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

benzaldehíd -a m, snov. (ȋ) kem. |tekočina za izdelovanje dišav|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

benzén -a m, snov. (ẹ̑) kem. |aromatski ogljikovodik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

benzidín -a m, snov. (ȋ) kem. |aromatski amin|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

benzíl -a m, snov. (ȋ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

benzóa -e ž, rod. mn. -zój snov. (ọ̑) |smola|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

benzól -a m, snov. (ọ̑); gl. bencol

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bénzopirén -a m, snov. (ẹ̑ẹ̑) kem. |kancerogena snov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beríl -a m, snov. (ȋ) min. |dragi kamen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

berílij -a m z -em snov. (í) kem.; prim. Be

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bérsa -e ž, snov. (ẹ̑) ~ na vinu |plesen|; kristalizacija ~e vinskega kamna; star. (slabo) vino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

besežé -êja m z -em snov. (ẹ̑ ȇ) zdrav. |cepivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bešamél -a m, snov. (ẹ̑) |omaka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bešamélomáka -e tudi bešamél omáka ~ -e ž, snov. (ẹ̑ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bétakarotén -a m, snov. (ẹ̑ẹ̑) |naravno barvilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

betón -a m, snov. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bevánda -e ž, snov. (ȃ) pokr. zah. vino (z vodo)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bezèg -zgà in bèzeg -zga [bə] m (ə̏ ȁ; ə̀) cvetenje ~a; snov. čaj iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bezgôvec -vca tudi bèzgovec -vca [bə] m z -em (ó; ȏ; ə̀) senca ~a; snov. piti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bezgovína -e [bə] ž, snov. (í) |les|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bezgovina [bǝzgovína] samostalnik ženskega spola

bezgov les; bezgovina
izdelek iz bezgovega lesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

BGÓ BGÓ-ja m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíber -bra m, snov. (í) |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíbličen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na Biblijo, svetopisemski: biblična snov, zgodba / biblični slog biblijski; biblična arheologija arheologija, ki proučuje življenje in kulturo narodov, o katerih govori Biblija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bibréta -e ž, snov. (ẹ̑) |krzno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bífenil -a m, snov. (ȋ) kem.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bífeníl -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bikarbóna -e ž, snov. (ọ̑) nestrok. soda ~ |strok. jedilna soda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíkarbonát -a m, snov. (ȋȃ) kem. hidrogenkarbonat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bikovína -e in bíkovina -e ž, snov. (í; í) žilava ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíkromát -a m, snov. (ȋȃ) kem. dikromat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíks -a m, snov. (í) neknj. ljud. loščilo (za čevlje)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bilirubín -a m, snov. (ȋ) |žolčno barvilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bímetál -a m, snov. (ȋȃ) |kovinski trak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíntje -a s, snov. (í; ȋ) |krompir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíoaktíven -vna -o [ijo] (ȋȋ)
bíoaktívni -a -o [ijo] (ȋȋ) ~a snov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biocíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biocíd -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíohrána -e [ijo] ž, snov. (ȋá) |naravno pridelana hrana|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíokatalizátor -ja [ijo] m z -em snov. (ȋȃ) biol. vpliv ~ev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biolóški sénzor -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíomása -e [ijo] ž, pojm. (ȋȃ) biol. izmeriti ~o; snov. |energetski vir|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíoplín -a [ijo] m, snov. (ȋȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biotín -a [ijo] m, snov. (ȋ) |vitamin|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bírsa -e ž, snov. (ȋ); gl. bersa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bís1 -a m, snov. (ȋ); gl. bisus1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíserna esénca -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bísernica -e ž (ȋ) morska ~ |školjka|; snov., redk. biserovina; števn. |tamburica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bisernína -e ž, skup. (í) okrasiti z ~o; snov., redk. biserovina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biserovína -e ž, snov. (í) gumbi iz ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biserovína -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biskvít -a m, snov. (ȋ) |pecivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bísmut -a m, snov. (ȋ) bizmut

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bísulfát -a m, snov. (ȋȃ) kem. hidrogensulfat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bísulfít -a m, snov. (ȋȋ) kem. hidrogensulfit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bísus1 -a m, snov. (ȋ) tekst. |lanena tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bísus2 -a m, snov. (ȋ) žival. |izloček žleze|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíter -tra m, snov. (í; ȋ) |pijača|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bitúmen -mna m, snov. (ú) zaliti cestišče z ~om; naravni ~ zemeljska smola

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biurét -a m, snov. (ẹ̑) |sečnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bízam -a m, snov. (ȋ) plašč iz ~a |iz krzna|; vonj po ~u po mošusu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bizéljčan -a m živ., snov. (ẹ̑) piti ~a |vino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bízmut -a m, snov. (ȋ) kem.; prim. Bi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blagó -á s blágu -- -u -om; mn. blága blág s in blagôvi -ôv m, snov. (ọ̑ ȃ) prodajati ~; ~ na metre; ~ za obleke; neobč. različni ~ovi v izložbi vrste blaga; plačevati v ~u; publ. trgovina z belim ~om z dekleti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blátnica -e ž, snov. (ȃ) redk. blatna voda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bláto -a s, snov. (á) gaziti ~; iti na ~; poud. utoniti v ~u |moralno propasti|; pokr. izsuševanje ~a močvirja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blato [bláto] samostalnik srednjega spola

blato

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola

1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato

2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija

3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost

3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka

FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih

FRAZEOLOGIJA: gorivzdigniti kaj iz blata, vreči kaj v blato

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blestník -a m, snov. (í) |kamnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blíster -tra m, snov. (í; ȋ) |mazilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blítva -e ž (ȋ) sejati ~o; snov. postreči z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

bljuválo -a s, snov. (á) |bljuvalno sredstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bòb1 bôba m (ȍ ó) V stroku je pet ~ov; snov., pokr. gor. cvreti ~e krofe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóber -bra in bôber -bra m živ. (ọ́; ó) |vodni glodavec|; snov., prakt.sp. kučma iz ~a iz bobrovega krzna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bôbovec -vca m z -em (ó) obirati ~e |jabolka|; snov. |ruda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobrovína -e ž, snov. (í) |krzno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóčnik -a m, snov. (ọ́; ọ̑) |meso|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bógrač -a m z -em snov. (ọ̑) |prekmurska jed|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bòh bôha m, snov. (ȍ ó) star. svinjski ~ slanina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bohinít -a m, snov. (ȋ) zastar. boksit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóks1 -a in bòks bôksa m, snov. (ọ̑; ȍ ó; ȍ ȏ) |usnje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boksít -a m, snov. (ȋ) rudnik ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ból1 -a m, snov. (ọ̑); gl. bolus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bolháč2 -a [u̯h] m z -em (á) |rastlina|; snov. pregnati mrčes z ~em |s sredstvom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bólus -a m, snov. (ọ̑) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bombardírati -am nedov. in dov. (ȋ)
metati bombe iz letala ali z artilerijskim orožjem: jata bombnikov bombardira oporišče; bombardirati hišo, mesto / pog., ekspr. začel ga je bombardirati s kamenjem obmetavati; pren., ekspr. kar bombardira jih z dopisi in pozivi
♦ fiz. obstreljevati kako snov s hitrimi elektroni, protoni

bombardíran

-a -o:

bombardirano mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bombáž -a m z -em snov. (ȃ) obiranje ~a; prakt.sp. obleka iz ~a iz bombažne tkanine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bombaževína -e ž, snov. (í) jopica iz ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bombesín -a m, snov. (ȋ) |beljakovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bombón -a m (ọ̑) lizati ~; mn., snov. vrečka ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bondžóla -e ž, snov. (ọ̑) kuhar. suhi vrat, zašinek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bór -a m, snov. (ọ̑) kem.; prim. B2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóraks bóraksa samostalnik moškega spola [bóraks]

bela ali brezbarvna kristalna snov kot sestavina za čistila, razkužila, belila

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Borax, srlat. borax in arab. bawraq iz perz. būrah - več ...

bóraks -a m, snov. (ọ̑) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boránija -e ž, snov. (á) |jed|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

borát -a m, snov. (ȃ) kem. |sol borove kisline|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bordó1 -ja m z -em snov. (ọ̑) bordojec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bordójec -jca m z -em, tudi živ., snov. (ọ̑) piti ~ |vino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bordonál -a m, snov. (ȃ) |les|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bornít -a m, snov. (ȋ) |rudnina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

borovína -e ž, snov. (í) |borov les|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

borovníca -e ž (í) tri ~e; mn., snov. jesti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

borovníčevec -vca m z -em snov. (í) piti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóršč -a m z -em snov. (ọ̑) |juha|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bórvazelín -a m, snov. (ọ̑ȋ) |antiseptično sredstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

botulín -a m, snov. (ȋ) |strup|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bouclé -ja [buklé -êja] m z -em snov. (ẹ̑ ȇ); gl. bukle

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bôvla -e ž, snov. (ȏ) |pijača|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóza -e ž, snov. (ọ̑) |pijača|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

božíčnik -a m, snov. (ȋ) |kruh|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bradína -e ž, snov. (í) |meso|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brandy -ja [bréndi] m z -em snov. (ẹ̑); gl. brendi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bráška -e ž, snov. (ȃ) |oglje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brášno -a s, snov. (á) star. popotnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bravína -e ž, snov. (í) star. ovčetina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bražíljka -e ž (ȋ) |drevo|; snov. |barvilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bréča -e ž, snov. (ẹ́) kamn. (sprimek)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bréndi -ja m z -em snov. (ẹ̑) |žganje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bréskev -kve ž (ẹ̑) olupiti ~; sadeži ~e; mn., snov. kilogram breskev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brést -a in brèst brésta m (ẹ́; ẹ̑; ȅ ẹ́) posekati ~; snov., prakt.sp. pohištvo iz ~a iz brestovega lesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bretonski

Predlog

bretonska bretonsko tudi bretanjski bretanjska bretanjsko pridevnik

IZGOVOR: [bretónski] tudi [bretán’ski]

ZVEZE: bretonski cikel, bretonski ptičar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.