besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: ene besedice

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cvibel -bla/-a (cbivul°, cvibel, cbivel, cvivul°, cbifel) samostalnik moškega spola
1. nav. ed., na čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. z nikalnico, v povedkovni rabi, ekspresivno, na čem izraža, potrjuje prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: ni dvoma
FREKVENCA: 125 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čuječ -a -e (čuječ, čujoč) deležnik
1. ki je buden, ne spi; SODOBNA USTREZNICA: bedeč, čuječ
2. v krščanstvu ki je nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječen
FREKVENCA: 24 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dobro4 (dobru, dobro) členek
1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

doìstine prisl. zares, zagotovo: Marzini je doiſztine bougſe grátalo KM 1790, 42; Ali ſzo i doiſztine lagoji lidjé bili MK 1790, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zagvišno prisl. zagotovo: sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit ǀ Chriſtus bo saguishnu nje proshno vshlishal ǀ vejm ſagvishnu, de taushent, inu taushent yh je ſapellal ǀ ſa gvishnu vejmo de v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva, kakor v'Nebeſsih ǀ takrat sa guishnu bode Bug vasho proshno ushlishal → gvišno

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zagvǜšno tudi zagvìšno prisl. zagotovo, zanesljivo: Saloſznoje zagviſno tosbé vreidna ta reics TF 1715, 3; Za gvüsno pa niscse nemre pokázati, gde je KŠ 1754, 144; Zato, dabi mi zagviſno vörvali KŠ 1754, 40; Zagvüsno etoga národa ſztálnoſzt je tákſa KŠ 1771, A4a; Pride za gvüsno BKM 1789, 434; Zagvüsno vel’ko radoſzt máte SŠ 1796, 32; 'Zito i psenico zagvüsno i deca pozna KAJ 1870, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zanesljivo [zanesljívo] prislov

zanesljivo, zagotovo, brez dvoma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Število zadetkov: 8