dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dežę́łən,* -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski 2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni
2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dokončávanje -a s 1. konec: Dokoncsávanye liſztá KŠ 1771, 569; Da bi ſze vu dokoncsávanyi punoſzti vrejmena KŠ 1771, 574 2. sklep, odločitev: poszlaniksztva dokoncsávanye, ka na koliko nasztroski vovdárijo AI 1875, br. 1, 1 3. zbor, skupščina: dokoncsávanye KOJ 1833, 184
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvanajstȋja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kapitelj2 [zbor kanonikov] sam. m ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
koledova [kolẹ́dova]
samostalnik ženskega spolapevski zbor, ki poje kolednice
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
koncilium koncil:
tu nam hozhe dati saſtopit Concilium im. ed. Nicænum ǀ Cincilium im. ed. Tridentinum pana vſe taiſte, kateri bi drugazhi ſe ſmejli vuzhiti ǀ Concilum im. ed. Grangreſe je bil sapovedal panat taiſto sheno, katira bi ſvoje laſy ſi odresala k' ſnaminu de n' hozhe ſvojmu Moshu pokorna biti ← srlat. concilium ‛cerkveni zbor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kōr, m. 1) das Chor, die Emporkirche; na koru peti; — 2) = zbor, der Chor, Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kor [kōr]
samostalnik moškega spoladvignjeni del cerkve za zbor; kor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kor -a m 1. zbor (angelov ali svetnikov):
Nikar li Chor im. ed. teh Archangelou, ampak vſy Chori im. mn. teh Angelou ǀ is kateriga Chora rod. ed. tyh Angelou ǀ is Chora rod. ed. tyh Cerobinou ǀ tulikain Angelou je venim Chori mest. ed., de obeden yh nemore ſishteiti ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori im. mn. teh Angelou zhastè ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori im. mn. teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ v' nebeſsih je devet Choru rod. mn. Angelou ǀ v' Nebeſſih je oſſem Chorou rod. mn. teh Svetnikou 2. kor, tj.
prostor v cerkvi, kjer je zbor:
en dan ſò v' Chori mest. ed. pejli to lepo molitvo ǀ ym ble dopade shkripajne teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia, kakor ta ner lepshi shtima na Chori mest. ed. ǀ Na chori mest. ed. pak ſo bily ſazheli pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ katere ſo … fliſſik v'chori mest. ed. ← srvnem. kōr ← stvnem. chōr ← lat. chorus ← gr. χορός ‛množica, zbor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kǫ̑rarski, adj. die Domherren betreffend; k. zbor, das Domcapitel, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kóruš in kóuruš -a m 1. kor, prostor za pevce v cerkvi: Zgor od veliki dvér je koruš BJ 1886, 20; naj morejo csuti, na kórusi popevati KOJ 1848, 19; deacsko szpejvanye na korusi KOJ 1914, 147 2. zbor, skupina: Tebé odicseni Korus Apoſzolszki KM 1783; korus vſzej Prorokov BKM 1789, 137; I v-nebeſzki korus na meſzto mi ſzejſzti SŠ 1796, 78; Vſzeſzkousz v-angyelſzkom koruſi BKM 1789, 401; Vſzeſzkousz v-angyelſzkom koruſi SŠ 1796, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
položíti, -ím, vb. pf. legen, hinlegen; p. dete v zibel; p. denar na mizo; roko p. na srce; na jezik komu kaj p., einem etwas in den Mund legen, Cig.; p. pred občinski zbor (vorlegen), Levst. (Nauk); — živini p., dem Vieh Futter vorlegen; — trto p., die Rebe absenken, Mur.; — bolezen me je položila, die Krankheit hat mich ans Bett gefesselt, C., Gor.; erlegen: p. toliko novcev, kolikor je kvare, Levst. (Nauk); deponieren, Jan., Levst. (Rok.); niederlegen, ablegen, Cig., Jan.; orožje p., die Waffen strecken, Mur., Cig.; besedo p., (vor dem Sterben) zu sprechen aufhören, Lašče-Levst. (Rok.); — p. se, sich legen; sich lagern, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pòslavcovahìža -e ž državni zbor: Poszlavco-vahi'za szkoro tri tjedne dvakrat szedsztvo dr'zála AIP 1876, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
postavodajáłən, -łna, adj. gesetzgebend, Jan.; postavodajȃłni zbor, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
posvẹtováłən, -łna, adj. berathend: p. zbor, p. glas, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
preložíti, -ím, vb. pf. 1) anders oder anderswohin legen, überlegen, umlegen; drva, deske p.; bolnika p.; — permutieren (math.), Cig. (T.); — dislocieren, Cig.; p. se, übersiedeln, Polj.; — entwenden: ta posel rad kaj preloži, Cig.; — verlegen, verschieben, vertagen; p. dan, eine Tagsatzung erstrecken; zbor p., Cig., nk.; — 2) zum Bessern ändern, erleichtern, Cig.; ne morem p., ich kann es nicht ändern, Cig.; težavo komu p., Jsvkr.; rad bi si kako preložil, ich möchte mir meine Lage irgendwie verbessern, Cig.; Bog ti preloži trpljenje! Svet. (Rok.); p. komu kaj, jemanden von etwas dispensieren, ihm etwas nachsehen, Cig., C.; kazen p., Zora; temu se moraš pritožiti, kdor ti more preložiti, Jan. (Slovn.); — preložilo se mu je, es geht ihm besser, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen, Jan.; — 4) = preobložiti, überladen, Cig.; p. koga, überbürden, C., Svet. (Rok.); — 5) p. knjigo z belimi listi, ein Buch interfoliieren, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prisednik [prisẹ̑dnik]
samostalnik moškega spolavsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor; prisednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.-Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
shod2 [zbor] sam. m ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sinōda, f. cerkveni zbor, die Synode.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sklícati 2., -klȋčem, vb. pf. zusammenrufen; s. hlapce k večerji; z bobnom s., zusammentrommeln; s. zbor, eine Versammlung einberufen; sklicana vojska, das aufgebotene, mobilisierte Heer, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
skupzbirališče [skȕpzbírališče]
ali [skȕpzbirálišče]
samostalnik srednjega spolashod, zbor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sǫ́dnji, adj. gerichtlich, Gerichts-, Cig., Jan., DZ., ogr.-C.; sodnji zbor, der Gerichtshof, Levst. (Zb. sp.); sodnja stopnja, die gerichtliche Instanz, Cig., Jan.; tek pravde po sodnjih stopnjah, der Instanzenzug, Cig.; sodnja kazen, gerichtliche Strafe, Levst. (Nauk); — sodnji dan, das jüngste Gericht; na sodnji dan, am Tage des (letzten) Gerichtes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn-Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
správišče -a s 1. zbor, zborovanje: Kobcsinſzkomi ſzpráviſcsi i gmajni prvorodjenih KŠ 1771, 696; Pozdravte ſzpráviſcse KŠ 1771, 611; Pozdrávlajo váſz i Priſzczilla ſzpráviſcsom vrét KŠ 1771, 526 2. skupščina: Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; Orszácsko ládanye od szpráviscsa szkoncsani právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2; miniszterium szpráviscsi na prê prilo'zi sztroskov potrebcsine AI 1875, kaz. br. 2; Vu orſzácskom Szpráviſcsi KŠ 1771, 853; Vu szpráviscsi Czaszar je pitao Luthera KOJ 1845, 61; Velikási szo du'zni na szpráviscsaj nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3 3. skupnost, občestvo: Sz. Mati Czérkev .. [je] ti pozváni i odebráni Bo'zi szpráviscse KŠ 1754, 129; je vſzejh pravicsno vörvajoucsi krſztsenikov vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; grejsnike ſz-Krſztsánszkoga ſzpráviscsa vö vr'zejo KŠ 1754, 194; Te zmácshi-ov praznüvajoucsi ſze ſzpráviſcsa vö vr'ze KŠ 1771, 498; Od Jeru'sálemſzkoga ſzpráviscsa KM 1796, 128; povej cszérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno) KOJ 1845; ne oſztaneio greisniczi vu ſzpraviscsi ti pravicsni SM 1747, 92; Vu ſzpráviscſi krſztsánſzkom, ge ſze rejcs Bo'za prejdga KŠ 1754, 135; oſztánemo, i vTiſztom ſzpráviſcsiſze nájdemo KŠ 1771, 831; Tebé lüſztvo, Vuſzvétom ſzpráviſcsi dicsi BKM 1789, 139; i csrêda jezusova sze vu ſzpráviscsi ti odebráni naprêpriprávla KAJ 1848, III; Vödáne szpráviscsam evangelicsanszkim KAJ 1848, I; Ár je Boug mérni, liki vu vſzej ſzpráviſcsaj ti ſzvéczov KŠ 1771, 520 4. sinagoga: Má 23. czérkev i 80. Sidovſzki Sinagoug, ali ſzi bojdi ſzpráviſcs KŠ 1771, 612; Kriſztus i vcſio je vu 'Sidovſzki ſzpráviscsaj predgajoucſi Evangyeliom KM 1796, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
stéči 2., stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.-Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.-C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; (prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.-Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.-Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
svet2 [svȅt svẹ́ta]
(svjet) samostalnik moškega spola- nasvet, svetovanje
- posvetovalni zbor, (mestni) svet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
svẹ́tən 2., -tna, adj. Rath-, Raths-: svẹ̑tni zbor, die Rathsversammlung, Ravn.; svetna hiša, das Rathhaus, Guts.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
svẹtováłən, -łna, adj. berathend, Cig.; svetovȃłni zbor, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
svetovališče [svẹ́tovališče]
ali [svetovalíšče]
(svjetovališče) samostalnik srednjega spolamestna hiša, v kateri zaseda posvetovalni zbor
PRIMERJAJ: svetovalnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
svetovalnica [svẹ́tovau̯nica]
ali [svetovȃu̯nica]
(svjetovalnica) samostalnik ženskega spolamestna hiša, v kateri zaseda posvetovalni zbor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ustavodájən, -jna, adj. constituierend: ustavodȃjni zbor, die Constituante, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vkǜp pribéjžanje ~ -a s shod, zbor: geto nikſega zroka nema, z-ſteroga bi mogli racsun dati etoga vküp pribej'zanya KŠ 1771, 403
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vkǜpprihájanje -a s shod, zbor: mesztancsarje vküpprihájanye bodo obdr'zali AIP 1876, br. 4, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vkǜppritjénje -a s shod, zbor: szo pörgarje z-velikim brojom poiszkano vküppritjênye obdr'zali AIP 1876, br. 5, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zbirališče [zbírališče]
samostalnik srednjega spolasrečanje, zbor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zbirálọ, n. = zbor, die Versammlung, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zbòr, zbóra, m. die Versammlung einer Körperschaft, das Collegium, der Rath, das Parlament u. dgl., Mur., Cig., Jan., Ravn., Škrinj., Preš.-Valj. (Rad) i. dr., nk.; cerkveni z., die Kirchenversammlung, das Concil, državni z., der Reichstag, der Reichsrath, deželni z., der Landtag, ustavodajni z., die Constituante, volilni z., die Wahlversammlung, učiteljski z., das Lehrercollegium, občni z. kakega društva, die Generalversammlung eines Vereines, veliki zbor, die Hauptversammlung, Cig., Jan., nk.; polni z., die Plenarversammlung, Cig., DZ.; — der Chor: pevski z., der Sängerchor, Cig. (T.), nk.; godčevski z., das Orchester, Jan.; — das von einem Sängerchor vorgetragene Gesangstück, der Chor, Cig. (T.), nk.; (po češ.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zbor [zbȍr zbọ́ra
]
samostalnik moškega spolazborovanje, skupščina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zbor samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zbor m, F
4,
delectus, -a, -um, isbrán, iṡvolen, na
ṡbór;
electio, -nis, ṡbor, iṡbiranîe, iṡvolenîe;
exquisitè, cilu dobru, na
ṡbor;
selectio, iṡbranîe, reṡveṡanîe,
ṡbor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zbor sam. m ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zbórəc, -rca, m. dem. zbor, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zọ̑petən, -tna, adj. nochmalig, Jan.; zopetni zbor, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zprávišče -a s zbor, zborovališče, cerkev: gda greisnike zpráviſcſa vönka zaprejo TF 1715, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zvę́zən, -zna, adj. 1) Bundes-, Allianz-, Jan.; zvę̑zna država, der Bundesstaat, Jan., Cig. (T.); zvezni zbor, die Bundesversammlung, Cig.; zvezno svetovalstvo, der Bundesrath, DZ.; — 2) Verbindungs-, Cig.; zusammenhängend, communicierend, Cig. (T.); zvezna hodišča, Communicationsgänge, Levst. (Pril.); zvezna črta, die Communicationslinie, Cig.; — 3) zvezna moč, die Cohäsionskraft, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.