agregátna odškodnína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

akontácija -e ž (á)
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo, predujem: dati, dobiti akontacijo na plačo; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

akreditív -a m (ȋ)
1. fin. pisna izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon evrov; potrjen akreditiv; kritje akreditiva / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči voditelju tuje države; akreditivna pisma: predaja akreditivov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija] STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati
amortizácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

amortizacíjska osnôva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje] ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati
anuitéta -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

apoén -a m (ẹ̑)
fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

apoén -a m (ẹ̑) fin. |zaokroženi znesek bankovca, vrednostnega papirja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ára3 -e ž (á)
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, naplačilo: dati, plačati, vzeti aro; vrniti dvojno aro; ara za njivo; pet tisoč evrov are

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ára2 -e ž
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjenapojmovnik
SINONIMI:
naplačilo, zastar. nadav, zastar. nadavek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

ára2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ára -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

asignácija -e ž (á)
fin. pisno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica: dati asignacijo namesto plačila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

asignánt -a m, člov. (á; ȃ á) fin. ~ določi znesek
asignántka -e ž, člov. (ȃ) fin.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

asignát -a m (ȃ)
1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata
2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

avál -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Avon
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 Avona samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
podjetje
znamka
IZGOVOR: [avón], rodilnik [avóna]
BESEDOTVORJE: Avonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bánčna garancíja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bánčni čék -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bánkovec -vca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bilánčni dobíček -ega -čka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bilánčni dobíček -ega -čka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blagájniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blagájniški zapís -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bónd -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brezkontáktno prislov

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno] ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brúto nač. prisl.
izraža, da dejanje, stanje ne vključuje zmanjšanja vsote za določeni znesek
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

carínska stôpnja -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

carínski dôlg -ega -á m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

carínski dôlg -ega -á m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

céha1 -e ž (ẹ̄)
pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenja
● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ceha -e samostalnik ženskega spola
1. lahkotna zabava v družbi, povezana s popivanjem; SODOBNA USTREZNICA: veseljačenje
2. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; SODOBNA USTREZNICA: zapitek
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

céna -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dávčna olajšáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dávčna optimizácija -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dávčna zatajítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dávčni dôlg -ega -á m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dávčni dolžník -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dávek na tonážo -vka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dávek na vôdna plovíla -vka -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dedevé -êja tudi -- m (ẹ̑ ȇ)
davek na dodano vrednost: obračunavati dedeve [DDV]; stopnja dedeveja; uvedba dedeveja; znesek z vštetim dedeve znaša 15 evrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

délež -a m (ẹ̑)
1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika: vsak bo dobil svoj delež; zahteval je svoj delež; delež od dobička / imeti delež po očetu; izplačal je bratu njegov delež del dediščine / publ.: glavni delež celotnega uvoza odpade na naše podjetje; nositi delež odgovornosti del / kapitalski delež ki ga ima fizična ali pravna oseba v finančni družbi kot posledico svojega denarnega ali stvarnega vložka
2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: ugotoviti delež slovenske industrije v skupnem izvozu / list ima važen delež pri oblikovanju politične zavesti; tudi on je prispeval svoj delež k temu, da smo zmagali
● ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; star. nesreča je bila njegov življenjski delež v življenju je bil vedno nesrečen
♦ ekon. delež znesek, s katerim je kdo udeležen pri lastništvu kakega podjetja; pravn. dedni delež ki pripada posameznemu dediču; nujni delež ki ga zakoniti dedič mora dobiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

denár -ja m (á)
1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja
// kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih / ekspr. plastični denar kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah
2. v zvezi elektronski denar denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: imetnik elektronskega denarja; izdaja elektronskega denarja; povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku
// brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: uporaba elektronskega denarja
3. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar
● ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. oprati denar spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. prati denar spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi; ekspr. pralnica denarja ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor; ekspr. pranje denarja spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor
♦ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

denár -ja m z -em (á) posoditi ~; menjati, preštevati ~; papirnati ~; ponarejeni ~; poud.: kupiti za velik ~ |znesek, plačilo|; biti pri ~u |veliko ga imeti|; gosp. kupna moč ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

denár-jasamostalnik moškega spola
  1. plačilno sredstvo
    • denar za kaj
  2. določena enota kot plačilno sredstvo
    • denar za kaj
    • , denar v čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • denar iz/od
  • , denar za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola
1. mn. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: denar
1.1 mn. to plačilno sredstvo, ki se da komu za kako drugo vrednost; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, znesek
1.2 mn. denarno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: denar
2. kovan predmet, navadno iz dragocene kovine, ki se uporablja kot plačilno sredstvo ali kot merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kovanec, novec
2.1 srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
2.2 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma
2.3 bakren rimski novec manjše vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: as
2.4 kovanec manjše vrednosti nasploh
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 32 delih
FRAZEOLOGIJA: Judežev denar, krvni denarji
TERMINOLOGIJA: činžni denar / denar od dohodka, rešitni denarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

denar ► ˈdėnaːr dėˈnaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

denáren -rna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki
♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi
2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diéta -e ž (ẹ̑)
1. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike: držati se diete; predpisati dieto; diabetična dieta; mlečna, neslana dieta; shujševalna dieta; ima strogo dieto; med. žarg. jetrna dieta za bolne na jetrih / redukcijska dieta shujševalna dieta, ki jo sestavi strokovnjak glede na posameznikovo zdravstveno stanje in s katero se telesna teža zmanjša z manjšim dnevnim vnosom kalorij
2. zastar. znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja; dnevnica: plačevati diete; poslanske diete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dínarski1 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski] ETIMOLOGIJA: ↑dinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dnévnica -e ž (ẹ̑)
znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja: izplačati, obračunati dnevnice; sprejeti odlok o višini dnevnic; pravica do povračila potnih stroškov in dnevnice
♦ rel. dnevnice del brevirja, ki se opravi v enem dnevu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dnévnica -e ž
znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja
SINONIMI:
zastar. dieta

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

dokumentárni akreditív -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

doliobrajtati -am dovršni glagol
kdo; kaj zmanjšati vsoto za določen znesek; SODOBNA USTREZNICA: odračunati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drág1 -a -o tudi drág -a -ó; drážji -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~o stanovanje; poud. kupiti kaj za ~ denar |za velik znesek|
drágost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

držávni dôlg -ega -á m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dváinpôlkraten -tna -o [u̯k] (ȃȏ) ~ znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dvomljíva terjátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ekvivalénten -tna -o prid. (ẹ̑)
po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden: ekvivalenten denarni znesek; ekvivalentno blago / besedi sta ekvivalentni
♦ ekon. ekvivalentna menjava menjava, ki poteka po načelu: enaka vrednost za enako vrednost; kem. ekvivalentna masa masa elementa, ki se veže z enim gramatomom vodika ali ga zamenja v spojini; mat. ekvivalentni enačbi enačbi, ki določata isto množico rešitev; psih. ekvivalentni testi testi, ki merijo iste psihične lastnosti, čeprav so drugače sestavljeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ekvivalénten -tna -o (ẹ̑) izplačati ~ znesek enakovreden
ekvivaléntni -a -o (ẹ̑) ~i enačbi
ekvivaléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) enakovrednost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

emisíjski znések délnice -ega -ska -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

enakovréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ denarni znesek; enakovreden komu/čemu Prevod ni ~ izvirniku; enakovreden z/s kom/čim Šola je ~a z drugimi strokovnimi šolami
enakovrédni -a -o (ẹ́) ~a cesta; jezikosl. ~a dvojnica
enakovrédno -ega s, pojm. (ẹ́) vrniti kaj ~ega
enakovrédnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

eskóntni kredít -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

évrodélnica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

faktúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na faktura 2: fakturni znesek; fakturna knjiga; fakturna vrednost blaga, storitev / fakturni oddelek; fakturni stroj fakturirni stroj / fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu
♦ ekon. fakturna cena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

faktúren -rna -o (ȗ)
faktúrni -a -o (ȗ) ~ znesek računski znesek; ~ stroj fakturirni stroj
faktúrnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fántovščina -e ž (á)
1. pogostitev, na katero povabi ženin pred poroko svoje prijatelje: prirediti fantovščino; povabiti na fantovščino
2. družba fantov, navadno vaških: sprejeti koga v fantovščino
// znesek, ki ga plača fant tovarišem za pijačo, ko ga sprejmejo v svojo družbo: plačati fantovščino; dati za fantovščino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fantovščina ► ˈfaːntȯščėna in ˈfaːntȯfščėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fȃrma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fíksen -sna -o prid. (ȋ)
1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek; datum odhoda še ni fiksen; fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno / fiksna cena
2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav; fiksna stena
3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da bo umrl; bolehati za fiksno idejo; pren. industrializacija za nas ni fiksna ideja
♦ ekon. fiksni kapital kapital, ki prenaša svojo vrednost na proizvod postopoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

franšíza -e ž (ȋ)
1. ekon. pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila: dogovoriti se za vrsto franšize / integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila
2. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: podjetnik lahko začne samostojno poslovanje z nakupom franšize ali delujočega podjetja
// podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: večina razvoja novih produktov se začne v franšizah
3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev
4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: najuspešnejša filmska franšiza vseh časov sliši na ime Harry Potter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

globál -a m (ȃ)
publ. celotna vsota, celoten znesek: povečati proračunski global / sredstva so se v globalu zvišala za en odstotek v celoti / finančni načrt je izdelan samo v globalu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

globál -a m (ȃ) publ.: proračunski ~ celotna vsota, celoten znesek; zvišati stroške v ~u v celoti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Hipotekarna kreditna pogodba
Naletela sem na izraz hipotekarna kreditna pogodba , ki je verjetno preveden angleški termin mortgage credit agreement , ki označuje pogodbo, ki zavezuje banko, da izplača uporabniku določen denarni znesek, ta pa se zaveže vrniti znesek in obresti, kar tudi zavaruje s hipoteko. Hipotekarna kreditna pogodba se pojavi tudi npr. v Zakonu o potrošniških kreditih (ZPotK-1). Moj pomislek je, ali je ta zveza sploh pravilna, saj po mojem razumevanju pomeni, da gre za kreditno pogodbo, ki je hipotekarna. Menim, da je to jedro problema. Precej boljša rešitev se mi zdi pogodba o hipotekarnem kreditu , saj poimenuje bistvo: hipotekaren je kredit (ne pogodba). Kaj pa vi menite? Kateri izraz je (bolj) pravilen?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

igralnína -e ž (ī)
1. znesek, ki se plača za uporabo igrišča: prijavnina vključuje startnino, igralnino ter večerjo; dnevna, letna igralnina
2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na športnem tekmovanju; startnina: zmagovito moštvo naj bi dobilo deset tisoč evrov igralnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

integrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega / knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična
2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture; kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja
♦ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

integrálna franšíza -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

invalidnína invalidníne samostalnik ženskega spola [invalidnína] STALNE ZVEZE: družinska invalidnina
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
izdvojíti -ím dov., izdvójil (ī í)
publ. izločiti: izdvojiti otroka iz družbe / izdvojiti iz proračuna znesek za raziskovalna dela
● publ. nobenega podjetja ne moremo izdvojiti, vsa so enako prizadevna posebej imenovati, pohvaliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdvojíti -ím dov. izdvójil -íla, nam. izdvojít/izdvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) → izločiti: koga/kaj ~ otroka iz družbe; ~ znesek iz proračuna; Nikogar ne moremo ~ → posebej pohvaliti, imenovati
izdvojíti se -ím se (í/ȋ í) → izločiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izločíti in izlóčiti -im dov.
1.
kaj narediti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto
SINONIMI:
knj.izroč. izčrtati, publ. izdvojiti, knj.izroč. odločiti, pog. pobrati
2.
koga pri preverjanju sposobnosti, zmožnosti koga oceniti, da kdo za kaj ni primeren, sposoben
SINONIMI:
neknj. pog. škartirati, pog. zavrniti
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik izločiti neznanko
GLEJ ŠE SINONIM: izključiti, izključiti, izvzeti, odpraviti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

iznȇsək, -ska, m. der Betrag, Jan., Slom.-C.; nav. znesek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iznòs -ôsa m (ȍ ó)
1. glagolnik od iznesti: iznos blaga, denarja iz države / iznos podatkov
2. pisar. znesek, vsota: na račun pritekajo sorazmerno veliki iznosi / iznos produkcije velikost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iznòs -ôsa m (ȍ ó) publ. znesek, vsota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izpláčati in izplačáti -am tudi spláčati in splačáti -am dov. (á á á)
1. plačati dolžno vsoto v celoti: dolg je že izplačal; posojilo bo izplačal v dveh letih / hiše še ne bo kmalu izplačal
2. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada: izplačati dediščino, delež, zavarovalnino; podporo so mu izplačali iz rezervnega sklada
// poravnati denarne obveznosti do koga: ob prevzemu posestva je izplačal dediče; izplačati delavce; odpovedali so mu službo in ga izplačali
3. dati, izročiti določeno denarno vsoto: izplačati znesek pod določenimi pogoji; izplačati v devizah, gotovini / izplačati ček dati, izročiti na čeku nakazano denarno vsoto
4. ekspr. kaznovati, maščevati se: predrzneže so izplačali; izplačali so ga za vse, kar jim je prizadel / skakanje iz vozečega vlaka ga je hudo izplačalo; to ga bo pošteno izplačalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrèk odmérne odlóčbe -éka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvŕšnica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kapara ► kaˈpaːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kapitalizírani znések -ega -ska m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kilometrína -e ž (ī)
1. znesek, ki se (iz)plača vozniku za prevožene kilometre: odobriti kilometrino / izplačati kilometrino in dnevnice
2. ekspr. znanje, védenje, pridobljeno s študijem, z delom; izkušnje: kulinarična, politična kilometrina; nekaj kilometrine že imam, vendar mi še precej manjka do popolnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kilometrína -e ž
znesek, ki se (iz)plača zlasti za prevožene kilometrepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. kilometraža
GLEJ ŠE SINONIM: izkušnje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

klavnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za zakol živali: plačati klavnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

klavnína -e ž
znesek, ki se plača za zakol živalipojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

koledárska pristójbina -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

komunálni prispévek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kontingènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno s prilastkom
1. ekon. količina ali vrednost blaga za uvoz ali izvoz v določenem obdobju: določiti kontingent / carinski kontingent količina blaga, za katero se plača zmanjšana carina; izvozni, uvozni kontingent
2. publ. količina blaga, dana uporabniku za določeno obdobje ali za izvršitev določene naloge: kontingent jekla je znašal osemdeset tisoč ton; kontingent gradbenega materiala / tovor hrane iz kontingenta pomoči
// znesek, prispevek: dati velike kontingente za šolstvo, štipendije
3. publ. skupina ljudi, navadno v določenem, omejenem številu: poslati nov kontingent vojakov / kontingent izseljencev je bil dosežen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kosôvna délnica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kredítna pogódba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kreditodajálec -lca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kreditojemálec -lca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

licénčna analogíja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

likvídna terjátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lineáren -rna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet
2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba
3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna
4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo
♦ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; glasb. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

máksimum -a tudi -ima m (ȃ)
največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča; ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina
// ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mánjkati -am nedov. (ȃ)
1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi
// ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja
2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak
// brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel
3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja; kruha jim ne manjka; prostora mu manjka / manjka mu moči
4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja; vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen
● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset let

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mása1 -e ž (ȃ)
1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumnom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt
// v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas
2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno
3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa
4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase
5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke
// z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij
6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma
♦ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim območjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; pravn. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mêjni znések za dávčno izvŕšbo -ega -ska -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mêjni znések za odméro dávka -ega -ska -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mêjni znések za vračílo dávka -ega -ska -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

memorizíran pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

meníca -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

meníčna obvéznost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

meníčni dolžník -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

meníčni zavézanec -ega -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mesečnína -e ž (ī)
mesečni denarni prispevek, znesek: plačati, povišati mesečnino; mesečnina za oskrbo / najemnik mu je pokazal pobotnice od mesečnin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

metóda omejênega odbítka -e -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

milijárden -dna -o (ȃ) poud. ~a vrednost |zelo velika|
milijárdni -a -o (ȃ) ~ znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

minimálni dávek -ega -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

móbikártica in móbi kártica -e ž (ọ̑-ȃ)
kartica s številko, s katero uporabnik na mobilni telefon prenese vnaprej plačan znesek za uporabo storitev mobilnega operaterja: kupiti mobikartico za pet, deset evrov; napolniti mobilnik z mobikartico; zbiralci mobikartic; telekartica in mobikartica / motivi na mobikarticah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nadàv in nadáv -áva m (ȁ á; ȃ)
zastar. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara3:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nadávek -vka m (ȃ) zastar.
1. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara3: nadavek za vola
2. dodatek, nameček: nadavek k davku / na koncu pa še nekaj lepega za nadavek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nadomestílo -a s (í)
1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: najti, poiskati si nadomestilo; lepota je slabo nadomestilo poštenosti / zabava ne more biti nadomestilo za ustvarjalno življenje / ekspr. kar hitro je našel nadomestilo za pobeglo ženo / to ji je dal v nadomestilo za storjeno škodo / delati poskuse z nadomestilom z nadomestki
2. znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: nadomestilo znaša pet tisoč evrov; izplačati nadomestilo; nadomestilo v obliki kredita / denarno, finančno nadomestilo
♦ pravn. nadomestilo za osebni dohodek znesek, ki se dobi za čas bolezenskega, letnega dopusta, začasne brezposelnosti; nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nadomestílo -a s
1.
kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste
SINONIMI:
ekspr. nadomestek
2.
znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanegapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. nadomestek, star. namestek, zastar. odmena

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

najemnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nakázati tudi nakazáti -kážem dov. (á á á)
1. dati pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: podjetje je zahtevani znesek že nakazalo / nakazati denar po pošti, preko banke / naročnino nakažite na naš transakcijski račun
2. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj: nakazal je nekaj možnosti sodelovanja; govornik je probleme samo nakazal, razčlenil jih pa ni / namen uvoda je zlasti nakazati vsebino govora / publ. na kongresu so nakazali celo vrsto pomembnih problemov so jih obravnavali, so govorili o njih
// narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino na sliki navadno samo nakaže / skalovje je nakazal s kamenjem in mahom
3. z določenim znakom, znamenjem opozoriti na kaj: nakazati spremembo smeri / motorist je z roko nakazal smer / nakazati pomene besed s črkami
♦ lov. žival nakaže zadetek iz značilnega giba se vidi, da je bila zadeta
4. dati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: ti dosežki so nakazali nadaljnji razvoj panoge / nakazati rešitev matematične naloge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nakázati in nakazáti -kážem dov.
kaj dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun
SINONIMI:
star. naznačiti
GLEJ ŠE SINONIM: prikazati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

nakázati tudi nakazáti -kážem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

nakazílo -a s (í)
1. pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: izdati, prejeti nakazilo
♦ fin. bančno nakazilo; nakazilo v inozemstvo; nalog za nakazilo
2. glagolnik od nakazati: nakazilo naročnine, zneska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nakazílo -a s
pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov računpojmovnik
SINONIMI:
fin. asignacija
GLEJ ŠE: nalog

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

nakazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: nakazovati redne obroke / nakazovati denar po pošti, preko banke / nakazovati članarino na transakcijski račun
2. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj: govornik je nakazoval različne možnosti za sodelovanje med društvi / razprava nakazuje vrsto resnih problemov
// delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino je na slikah samo nakazoval / dvorec nakazujeta dva stebra / slika nakazuje možnosti sestave posameznih delov na sliki so vidne
3. z določenim znakom, znamenjem opozarjati na kaj: nakazovati spremembo smeri / nakazovati smer z roko; s prstom mu je nakazoval, naj molči / nakazovati pomene besed s črkami ali številkami
// biti znak, znamenje za kaj: poševna črta nakazuje pomenski odmik
4. dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: nakazovati potek, razvoj dogajanja; nakazovati rešitve problemov / publ.: srečanja predsednikov so nakazovala nove možnosti za vsestranski gospodarski razvoj; že dalj časa se nakazuje potreba po temeljiti reorganizaciji dela se kaže, je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

naknádno vplačílo kapitála -ega -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nálog -a m (á)
1. publ. naročilo, ukaz za izvršitev, opravljanje kakega dejanja: izvršiti, napisati, upoštevati nalog / pisni, ustni nalog; nalog za napad povelje / po čigavem nalogu dela
♦ adm. delovni nalog pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; izdati, podpisati delovni nalog; potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pisno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa; prenosni nalog pisno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; pravn. sodni nalog dokument, s katerim sodišče, navadno na osnovi verodostojnega dokumenta, odreja izvršitev določenega dejanja; sodni nalog za aretacijo; žel. križni nalog dokument, s katerim se obveščata vlakovodja in strojevodja, da je po voznem redu predvideno križanje preloženo ali da se določa križanje, ki ni predvideno po voznem redu
2. zastar. naloga, dolžnost: njegov nalog je izvrševati ukaze; prišel je z nalogom, da napravi red / za svoj nalog si je odbral dva pogumna tovariša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nalogodajálec -lca [nalogodajau̯ca in nalogodajalca] m (ȃ)
publ. kdor da nalog, ukaz za izvršitev, opravljanje dejanja: nalogodajalci in izvrševalci vojnih zločinov
♦ fin. kdor da pisno naročilo komu, naj plača določen znesek naslovniku na naročnikov račun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

napláčati in naplačáti -am dov. (á á á) knjiž.
1. plačati znesek ali del zneska naprej: naplačati za hišo
2. poplačati: naplačal ga je za njegovo delo / prijaznost mu je obilno naplačal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

naplačílo -a s (í)
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, dobiti naplačilo; naplačilo za hišo / vplačati določen znesek kot naplačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

naračúnati -am dov. -an -ana; naračúnanje (ȗ) komu kaj ~ kupcu prevelik znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

naročnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za naročeno blago, storitev: nakazati, pobirati, poravnati, zvišati naročnino / časopisna, radijska, telefonska naročnina; letna, mesečna naročnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nastánek dávčne obvéznosti -nka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

naznáčiti -im dov. (á ȃ)
1. knjiž. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj; nakazati: skušala je le naznačiti nekaj dogodkov; v uvodu je naznačil namen srečanja
// narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pisatelj je svojega junaka le naznačil
2. knjiž. ukazati, zahtevati, kako naj bo; določiti: naznačiti kraj sestanka / star. naznačili so ga v drug kraj
3. star. dati pisno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun; nakazati: naznačili so mu tristo goldinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

negocírni akreditív -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèobdávčeni znések -ega -ska m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèpobráni dávek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèspremenljívi -a -o prid.
1.
ki se ne spreminja
SINONIMI:
fiksni, star. nepremenljivi, knj.izroč. nepremični
2.
ki se ne spreminja, ne spremeni
SINONIMI:
stalni, knj.izroč. konstantni, star. stanovitni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

nésti nésem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèvračljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ znesek
nèvračljívi -a -o (ȅí) ~a sredstva
nèvračljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèzavarována terjátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

neznáten -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr.
1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna
2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas
● star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

neznáten -tna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud. plačati ~ znesek |zelo majhen|; star. izgubljati čas za ~e stvari |nepomembne, malo vredne|
neznátnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nominálna vrédnost délnice -e -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nominálna vrédnost kapitála -e -i -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nominálni znések délnice -ega -ska -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obdávčenje -a s (ȃ)
glagolnik od obdavčiti: odtegniti se obdavčenju; obdavčenje gostinske dejavnosti, osebnih dohodkov
♦ ekon. linearno ali proporcionalno obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; pavšalno obdavčenje pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove; obdavčenje po katastru na osnovi katastrskega dohodka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obnovljívi akreditív -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obrésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na obresti: obrestni obroki; obrestni znesek
♦ fin. obrestni kredit kredit, pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; efektivna obrestna mera obrestna mera, ki izhaja iz obrestnoobrestnega zneska in glavnice; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; obrestne obresti obresti od glavnice in prištetih tekočih obresti; obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; mat. obrestni račun račun, ki obravnava navadne obresti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obrésten -tna -o (ẹ̑)
obréstni -a -o (ẹ̑) ~ znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obréstnoobrésten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
nanašajoč se na obrestne obresti: obrestnoobrestni znesek
♦ mat. obrestnoobrestni račun račun, ki upošteva tudi obresti od obresti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obròk -óka m (ȍ ọ́)
1. jed, namenjena enemu človeku naenkrat: obrok naj bo dovolj kaloričen in pester; otrok je slastno pojedel svoj obrok (hrane) / dnevni obrok kruha; opoldanski, večerni obrok; topli obrok / kapaciteta kuhinje je dvesto obrokov
2. znesek, ki se plačuje v določenih časovnih presledkih kot vračanje dolga in obresti: redno odplačevati obroke; plačati zadnji obrok posojila / letni, mesečni, polletni obrok / kupiti pohištvo na obroke
// v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v izraža, da se kaj opravlja v časovnih presledkih: hišo dela na obroke; oddajati rokopis po obrokih; jemati zdravila v obrokih
3. zastar. rok1: včeraj je potekel obrok / najeti delavce za določeni obrok
♦ agr. paša na obroke paša, pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; voj. suhi rezervni obrok ki ga sme vojak pojesti le v izrednih okoliščinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obròk -óka m
1.
jed, namenjena enemu človeku naenkrat
SINONIMI:
nar. skuha
2.
znesek, ki se plačuje v določenih časovnih presledkih kot vračanje dolga in obrestipojmovnik
SINONIMI:
zastar. krat
GLEJ ŠE SINONIM: rok1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

obvéznica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odbíjati -am nedov. (í)
1. z udarcem, udarci odstranjevati: odbijati žebljem konice; steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral; odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati
2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati spremembo smeri: odbijati žogo z glavo, roko / lokomotiva odbija vagone; krogli sta se odbijali / skala odbija valove
// fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbijati svetlobo, zvok; zvok se odbija
// fiz. delovati na drugo telo z odbojno silo: odbijati delce z enakim nabojem; enaka električna naboja se odbijata
3. s svojo aktivnostjo preprečevati uspeh nasprotne aktivnosti: odbijati napade; odbijati udarce / odbijati nasprotnika / odbijači odbijajo sunke blažijo
4. vzbujati negativen, odklonilen odnos: tak način pouka učence odbija; njegov hladni nastop jo odbija
5. ekspr. odklanjati, ne sprejemati: njegova darila odbija / vsa vabila dosledno odbija / publ. odbijati misel na izpit izogibati se je
6. zmanjševati vsoto za določen znesek: odbijati davek od honorarjev; odbijati prispevke od osebnih dohodkov
7. bleščati se, svetiti se od nase padajoče svetlobe: jezerska gladina odbija svetlobo; kapljica odbija sončne žarke
8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas; biti1: ura odbija dvanajst / nihalo odbija svoj tiktak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odbítek -tka m (ȋ)
1. zmanjšanje vsote za določen znesek: deliti dohodek po odbitku za rezervni sklad / pogajal se je za odbitek pri ceni popust
// znesek, za katerega se zmanjša vsota: precejšen odbitek od plače / odbitek točk
2. odbit drobec, kos: udarjal je, da so odbitki leteli po zraku
// arheol. odbit kos prodnika: izdelovati orodje iz odbitkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odbítek -tka m
1.
znesek, za katerega se zmanjša vsotapojmovnik
SINONIMI:
odbitni znesek, knj.izroč. odštevek, knj.izroč. utržek
2.
arheol. odbiti kos prodnika
SINONIMI:
arheol. odcepek
GLEJ ŠE: drobec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

odbítek -tka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odbíten -tna -o prid. (ȋ)
za katerega se zmanjša določena vsota: odbitni znesek / odbitne točke pri ocenjevanju
♦ ekon. odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odbíten -tna -o (ȋ)
odbítni -a -o (ȋ) ~ znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odbíti -bíjem dov., odbìl (í ȋ)
1. z udarcem, udarci odstraniti: odbiti kamnu robove; odbiti s kladivom, polenom; pri prevozu se je kipu odbila roka / strela je odbila veje; ekspr. krogla mu je odbila glavo / odbiti sodu čep izbiti; odbil mu je nož iz rok
♦ jezikosl. odbiti končnico
// z udarcem, udarci odstraniti del česa: udarec mu je odbil zob; sekira se mu je odbila; krava si je odbila pol roga
2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročiti spremembo smeri: odbiti žogo z glavo, loparjem, roko / lokomotiva je odbila vagon; vozička sta se trčila in odbila / skala odbije val / avtomobil jo je z bokom odbil po cesti zbil
// fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbiti svetlobo, zvok; zvok se odbije od stene
// fiz. oddaljiti zaradi delovanja odbojne sile: odbiti delce z enakim nabojem; elektrona se odbijeta
3. s svojo aktivnostjo preprečiti uspeh nasprotne aktivnosti: odbiti napad; odbiti udarec / odbiti nasprotnika
4. vzbuditi negativen, odklonilen odnos: izraz na njegovem obrazu jo je odbil; s tem ga je za vedno odbil od sebe / s takimi informacijami jih je odbil od tega poklica odvrnil
5. ekspr. odkloniti, ne sprejeti: njegovo darilo je odbila / odbiti ponudbo, predlog / odbiti pomoč odreči; odbiti posojilo ne dati ga; publ. odbil je, da bi potoval z njimi ni hotel potovati z njimi
6. zmanjšati vsoto za določen znesek: odbiti stroške od izplačila; odbiti od osebnih dohodkov / odbiti točke delavcu zaradi neustrezne izobrazbe
7. zableščati se, zasvetiti se od nase padajoče svetlobe: morska gladina je odbila svetlobo
8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznaniti čas: ura je odbila enajst; brezoseb. polnoč je odbilo / vse ure v okolici so že odbile prenehale biti
● star. hotel se je poročiti z njo, pa so mu starši odbili preprečili; ekspr. zadnja ura mu je odbila umrl je; ekspr. izkoriščevalcem je odbila zadnja ura konec je njihovega izkoriščanja; vznes. odbila je ura ločitve morali so se ločiti; slabš. odbiti glavo komu ubiti ga, umoriti ga; ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; slabš. odbiti roge komu doseči, da je bolj miren, manj zahteven; ekspr. komaj je čakal, da je odbil uradne ure opravil; ekspr. na vprašanje mu je ostro odbil odgovoril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odkupnína -e ž (ī)
1. kar se plača za rešitev, osvoboditev koga: plačati odkupnino za ujetnika
// nekdaj kar se plača za prenehanje položaja sužnja, tlačana: tlačani niso zmogli odkupnine; zahtevati visoko odkupnino
2. plačilo za odkupljeno stvar, pridobljeno dobrino: plačevati odkupnino za zemljo / ekspr. žrtve so odkupnina za svobodo
♦ ptt znesek, ki ga plača naslovnik pošti ob prevzemu odkupne pošiljke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpásti -pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā)
1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / ekspr. lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav
2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli
// odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna
3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
♦ jezikosl. polglasnik je na tem mestu odpadel
// ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla
4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil
5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpásti -pádem dov., nam. odpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Listje je odpadlo; odpasti od česa ~ ~ vere; odpasti na koga/kaj Kolikšen znesek ~e ~ osebo; publ. Del denarja ~e tudi za nakup opreme → se bo uporabil, oddelil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpísati in odpisáti -píšem dov., odpíšite (í á í)
1. pisno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš
2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje
3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar
// opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot
4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine
● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje
♦ pravn. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpísati in odpisáti -píšem dov. odpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) komu ~ očetu; odpisati komu na kaj ~ očetu na pismo; odpisati kaj ~ dolg; poud. odpisati koga |nehati ga upoštevati|; odpisati kaj od česa ~ znesek od računa; odpisati komu kaj ~ dolžniku nekaj dolga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpísati in odpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pisno odgovoriti komu/čemu / na kaj
Dolžni so mu /slovensko/ odpisati.
2.
kdo/kaj pustiti kaj
Lastna firma (mu) bo odpisala nekaj obresti (od posojil).
3.
iz ekonomije kdo/kaj izločiti, opustiti kaj zaradi delno izgubljene oz. izgubljene vrednosti
Firma je odpisala osnovna sredstva in drobni inventar.
4.
čustvenostno kdo/kaj izločiti, opustiti koga/kaj
/Prehitro/ so ga odpisali.
5.
iz prava kdo/kaj prenesti kaj iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
Na katastrskem uradu so odpisali določene parcele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

odpravnína -e ž (ī)
znesek, ki se komu da zlasti ob prisilnem prenehanju sodelovanja v kaki skupnosti: zahtevati odpravnino; rudarji so se takrat borili za odpravnino / ženi je za odpravnino dal hišo
// po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati bratu odpravnino
♦ pravn. odpravnina vdove znesek, izplačan ob delavčevi smrti vdovi, ki nima pravice do družinske pokojnine po njem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odpravnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odračúnati -am dov. (ȗ)
zmanjšati vsoto za določen znesek: odračunati davek od honorarja / od teh treh ur lahko odračunamo pol ure za počitek
● ekspr. kakor drugi v kolektivu ga je tudi ona odračunala odpisala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odstopnína -e ž (ī)
pravn. znesek, ki se plača za odstop od pogodbe: določiti odstopnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odstopnína -e ž
pravn. znesek, ki se plača za odstop od pogodbepojmovnik
SINONIMI:
pravn. skesnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

odstopnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odštét -a -o (ẹ̑) izdatek je ~; odštet od česa znesek, ~ ~ skupne vsote
odštétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odštéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk
// mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto
2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati / aro mu je že odštel
// od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril
3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine
// nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec petsto evrov
4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti: njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade
● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odštéti -štêjem dov.
1.
kaj zmanjšati vsoto za določeni znesek
SINONIMI:
2.
komu kaj dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja
SINONIMI:
pog. našteti
GLEJ ŠE SINONIM: izplačati, izvzeti, plačati, plačati
GLEJ ŠE: odvzeti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

odtegljáj -a m (ȃ)
zmanjšanje izplačila za določen znesek: po odtegljaju mu je ostalo samo še tisoč evrov
// znesek, za katerega se zmanjša izplačilo: določiti odtegljaj; veliki odtegljaji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odtegljáj -a m
znesek, za katerega se zmanjša izplačilopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. odštevek, knj.izroč. utržek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

odtegljáj od pláče -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odtegníti in odtégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odtegníti in odtégniti -em dov. odtégni -te in -íte; odtégnil -íla, odtégnjen -a; odtégnjenje; (odtégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ roko; odtegniti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od dela; neobč. ~ pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; odtegniti komu kaj od česa ~ dolžniku večji znesek od plače; ~ ponesrečencem pomoč |ne dati|; odtegniti koga komu/čemu ~ otroka slabi družbi
odtegníti se in odtégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu ~ ~ delu; neobč. ~ ~ kazni izogniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odtegníti in odtégniti -em dov.
1.
koga od česa narediti, povzročiti, da kdo ni več skupaj s kom
SINONIMI:
ekspr. odtrgati
2.
koga čemu narediti, povzročiti, da kdo ni več pod vplivom česa
SINONIMI:
ekspr. iztrgati, ekspr. odtrgati
3.
komu kaj zmanjšati izplačilo za določeni znesek
SINONIMI:
ekspr. odščipniti, pog. odtrgati, pog. utrgati
GLEJ ŠE SINONIM: odvrniti, odvrniti, zmanjšati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

odtegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s hitrimi gibi delati, da kdo česa ne more več držati, se česa ne more več dotikati: odtegovati roko
2. delati, povzročati, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga odteguje otrokom; odtegovati se družbi
b) ne dela več česa: odtegovati koga od dela
c) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: tožila je, da ji odteguje otroke; odtegovati se drug drugemu; čutil je, da se mu prijatelj počasi odteguje
č) ni več pod vplivom koga: odtegovati mladino slabi družbi / odtegovati negativnemu vplivu slabih filmov
3. zmanjševati izplačilo za določen znesek: odtegovati od osebnih dohodkov; odtegujejo mu za nakup pralnega stroja; vračal bi v obrokih in odtegovali bi mu pri obračunih
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehavanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegovati pomoč; začela mu je odtegovati naklonjenost ni mu bila več naklonjena
● knjiž. plevel odteguje zemlji hranljive snovi jemlje; knjiž. odtegovala je oči njegovemu pogledu ni se hotela spogledati z njim; knjiž. odtegovati komu poglede ne hoteti gledati ga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odtegováti -újem nedov.
1.
komu kaj s hitrimi gibi delati, da kdo česa ne more več držati, se česa ne more več dotikati
SINONIMI:
star. odtezati
2.
komu kaj zmanjševati izplačilo za določeni znesek
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: odvračati, odvračati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

odtŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem odstraniti: odtrgati gumb; odtrgati liste z vejice; odtrgati jabolku pecelj; odtrgati krilu rob; odtrgati z roko, zobmi / odtrgati jabolko, nekaj rož / odtrgati ročaj odlomiti; ročica se je odtrgala; na pobočju se je odtrgala skala in se zvalila v dolino / ekspr. bomba mu je odtrgala roko; veter je odtrgal čoln
// s trganjem ločiti od večje količine: odtrgati kos blaga, papirja; odtrgati nitko
// s trganjem odstraniti del česa: odtrgati predolge niti, stebelca
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: hotela ga je odtrgati od družine, žene; odtrgati se od svoje družbe / odtrgati kraj od zaledja
b) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je odtrgal od nje; v tujini se je odtrgal od domačih / nihče ga ne more odtrgati od zemlje
c) ne more delati več česa: odtrgati koga od dela, študija
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek; odtegniti: vsak mesec mu odtrgajo petino plače; sto evrov mu je odtrgal, ker je pokvaril stroj
● ekspr. delo ga je za dolgo odtrgalo od doma zaradi dela je bil dolgo zdoma; ekspr. svojih misli ne more odtrgati od njega ne more prenehati misliti nanj; ekspr. ni mogel odtrgati oči, pogleda od nje neprestano jo je gledal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odtrgati ► ȯˈtr̥gat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odtrgováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s trganjem odstranjevati: odtrgovati liste, sadeže / odtrgovati pečate / ekspr. s silo je moral odtrgovati podplate od zemlje
// s trganjem ločevati od večje količine: odtrgovati kose blaga od bale
2. delati, povzročati, da kdo ne dela več česa: odtrgujejo ga od dela, učenja
3. zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: odtrgovati dolžni znesek od plače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odtrgováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odtrgovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ liste; odtrgovati koga/kaj od koga/česa ~ študenta od dela; ~ dolžni znesek od plače odtegovati
odtrgováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa poud. ~ ~ ~ skupine |oddaljevati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odvzéti -vzámem dov., odvzêmi odvzemíte; odvzél; nam. odvzét in odvzèt (ẹ́ á)
1. od večje količine ločiti zlasti določeno količino: odvzeli so drobec kamnine za analizo; nekaj kapljic krvi so odvzeli za posebne preiskave; od honorarja je odvzel manjši znesek in ga poslal domov
// povzročiti, narediti, da je česa manj: odvzeti od celote; toliko odvzemi, da bo mera točna; odvzeti in dodati
2. navadno z dajalnikom narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzeli so mu vozniško dovoljenje; odvzeli so jim vse olajšave, ugodnosti / odvzeti komu državljanstvo, pravice / odvzeti komu besedo
// povzročiti, narediti, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: z novim blokom so jim odvzeli svetlobo / neuspeh mu je odvzel voljo do dela / odvzeti snovi določeno lastnost, sestavino; odvzeti čemu vodo
3. narediti, da pride kaj od koga: odvzela mu je klobuk in palico; odvzeti komu prtljago
// z dajalnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzeti komu bolečine, gorje, skrb / odvzeti komu odgovornost oprostiti ga odgovornosti
● knjiž. odvzel mu je veliko dela opravil ga je namesto njega; knjiž. za kazen so jim za en dan odvzeli hrano jim je niso dali; knjiž. odvzeti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; šport. žarg. odvzeti komu rekord prekositi ga; s pilo odvzeti rob odstraniti ga del
♦ pravn. odvzeti poslovno sposobnost v sodnem postopku odločiti, da zaradi pravno določenih okoliščin kdo ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odvzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Od honorarja je odvzel manjši znesek.
2.
kdo/kaj na silo pobrati komu/čemu koga/kaj
Odvzeli so ji otroke.
3.
kdo/kaj komu/čemu dati stran koga/kaj
Odvzeli so mu potni list in prtljago.
4.
iz prava kdo/kaj v sodnem postopku določiti komu/čemu , da zaradi pravno določenih okoliščin ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev
Odvzeli so mu poslovno sposobnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

okrógel -gla -o [okrogəu̯] prid. (ọ́)
1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike
// ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic
// ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen
2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla
3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število
// pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset evrov je okroglih petnajst dolarjev nekako, približno
// ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote
4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto
● ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; šport. žarg. žoga je okrogla izida športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati
♦ adm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

osében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na oseba 1: osebna privlačnost; osebne značilnosti / osebni dohodek vsota, ki jo zaposleni na določena razdobja prejme za svoje delo; zahtevati od koga osebne podatke; osebna izkaznica izkaznica, ki dokazuje istovetnost osebe; osebni računalnik [PC] z operacijskim sistemom za enega uporabnika
2. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten: osebni slog pisanja; publ. dati čemu osebno noto / ekspr. to je zelo osebna pripomba
// ki ga posameznik opravi sam: osebna propaganda / osebna udeležba pri volitvah
3. nanašajoč se na posameznika kot na zasebnika: to je osebno pismo
// usmerjen, naravnan k posamezniku: biti osebni prijatelj koga; to je imel za osebno žalitev; osebno spremstvo spremstvo, ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju; vabilo je osebno velja samo za osebo, za katero je izdano
4. nanašajoč se na posameznika in ne na družbeno skupnost:
a) pripisovati komu osebne motive; osebni in družbeni standard; podrejati osebne koristi javnim; osebne pravice; pesnik je izrazil osebno in narodovo trpljenje; publ. izražam najboljše želje za vašo osebno srečo
b) osebna morala; osebno in javno mnenje
5. nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji; personalen: osebne spremembe v ustanovi; reševanje osebnih zadev
6. namenjen uporabi za posameznike:
a) jamarjeva osebna oprema / osebna prtljaga; osebno in posteljno perilo / osebna higiena
b) osebni avtomobil; osebni vlak; osebna tehtnica; osebno dvigalo / osebni in tovorni promet
7. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje: umakniti se v svoj osebni svet / imeti do česa osebni odnos
// ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: roman je avtorjeva osebna izpoved; njegova lirika ni osebna / osebna umetnost
8. ki vsebuje, izraža negativen, neobjektiven odnos do česa: njegova kritika je bila osebna / v polemiki je postal nenavadno oseben
9. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, svojilnega pridevnika, pri katerem stoji: to ponižuje moje osebno dostojanstvo; opraviti kaj pod osebnim ravnateljevim nadzorstvom
♦ biol. osebni razvoj organizma spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti; ekon. minimalni osebni dohodek zakonsko določen najnižji osebni dohodek; zajamčeni osebni dohodek znesek, ki se uporablja kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov; osebno delo samostojno poklicno delo z lastnimi sredstvi; jezikosl. osebni zaimek zaimek, ki izraža govorečega, ogovorjenega ali neudeleženega v pogovoru; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebno ime lastno ime človeka; pravn. osebna odgovornost; osebna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja; osebna svoboda duhovna in telesna svoboda, ki jo ima človek v določenem družbenem redu; osebno jamstvo jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; osebno pravo pravo, ki ureja osebnostne pravice fizičnih in pravnih oseb; rel. vera v osebnega boga v boga kot osebno bitje; soc. osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; šport. izboljšati osebni rekord; osebna napaka pri košarki nedovoljeno oviranje, odrivanje nasprotnega igralca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

oskrbnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za oskrbo v domu, zavodu: plačati oskrbnino; povišati oskrbnino; oskrbnina v bolnišnici, dijaškem domu, domu upokojencev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

oskrbnína -e ž
znesek, ki se plača za oskrbo v domu, zavodupojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

pavšál -a m (ȃ)
znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, povprečnina: določiti, plačati pavšal; letni, mesečni pavšal; pavšal za plačevanje potnih stroškov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pavšál -a m
znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česapojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

pavšálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na pavšal: prejema pavšalni honorar; pavšalni prispevki, zneski; pavšalne norme, obveznosti / pavšalna poštnina
♦ ekon. pavšalno obdavčenje obdavčenje, pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove
2. publ. približno podan, povprečen, posplošen: dajal je pavšalne izjave; pavšalna trditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pavšalíran -a -o (ȋ) Prispevki so ~i
pavšalírani -a -o (ȋ) ~ znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pavšalírati -am dov. in nedov. (ȋ)
določiti znesek kot približno vrednost za plačilo česa: pavšalirati obveznosti zasebnih gostilničarjev
● publ. v svojih ocenah preveč pavšalira daje, podaja preveč približne, posplošene ocene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pavšalírati -am dov. in nedov.
kaj določiti znesek kot približno vrednost za plačilo česa
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

pavšalizíran -a -o (ȋ) Znesek za najemnino je ~
pavšalizíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pavšalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pavšalirati: pavšalizirati znesek za najemnino
● publ. pavšalizirati problematiko približno oceniti, posplošiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pavšalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; pavšalizíranje (ȋ) kaj ~ znesek za najemnino |približno določiti|; publ. ~ problematiko približno oceniti, posplošiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pavšálni znések -ega -ska m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pavšálno zavarovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

penálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na penale: penalni znesek / penalna klavzula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

penálen -lna -o (ȃ)
penálni -a -o (ȃ) ~ znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pláčati in plačáti -am dov. (á á á)
1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico
a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v evrih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico
b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo
2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal
3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam
● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plačílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na plačevanje ali plačilo: kreditni in plačilni posli; velik plačilni promet / jutri bo plačilni dan; plačilni pogoji; plačilni rok / plačilna sredstva / plačilna obveznost; plačilna (ne)sposobnost (ne)sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti / plačilna lestvica / plačilni natakar natakar, ki obračunava storitve in prevzema plačila
♦ adm. plačilni seznam; ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pisno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pobótnica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pòdnajemnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podvojíti -ím dov., podvójil (ī í)
napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile
// ekspr. pomnožiti, povečati: nasprotnikove čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil / podvojiti pazljivost, prizadevnost; sovraštvo med njimi se je po tem dogodku še podvojilo / podvojiti korake pospešiti hojo
♦ mat. podvojiti število pomnožiti z dva; šah. podvojiti kmeta, trdnjavi postaviti dva kmeta, dve trdnjavi iste barve na isto linijo ali vrsto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pòdzakúpnina -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pogódba o séfu -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pogrebnína -e ž (ī)
1. pravn. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca osebi, ki je oskrbela pogreb: plačati, prejeti pogrebnino
2. star. pogrebni stroški: kdo bo plačal pogrebnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pokojnína -e ž (ī)
mesečno plačilo, ki ga prejema upokojenec: dobivati, izplačevati pokojnino; povišanje pokojnin; pridobiti si pravico do pokojnine; preživljati se s pokojnino / invalidska pokojnina; polna pokojnina za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
♦ pravn. družinska pokojnina ki jo dobiva družinski član po umrlem zavarovancu ali upokojencu; osebna pokojnina ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja; starostna pokojnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pôln -a -o [pou̯n] prid., pôlnejši (ȏ ó)
1. v katerem je toliko česa
a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom
b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln
2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar
a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo
b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa
// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled
3. ki predstavlja najvišjo stopnjo
a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti
4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom
// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo
// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno
5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz
6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic
// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; glasb. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jezikosl. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; les. polni meter kubični meter; lit. polni stik rima; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; pravn. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pològ in pôlog -óga m (ȍ ọ́; ó ọ́)
1. denarni znesek, ki ga je treba (začasno) dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica: nakazati banki polog; polog za nakup stanovanja na kredit / garancijski polog
2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti; depozit: zlorabiti izročene pologe / bančni polog bančni depo
♦ pravn. sodni polog denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti; sodni depozit
3. glagolnik od položiti 5: polog dnevnega iztržka; dvigi in pologi
4. nar. zahodno položen, nekoliko nagnjen svet: na pologu stoji koča; travnat, zasnežen polog / steči po pologu griča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

polovíčen -čna -o (ȋ) ~ znesek; poud. ~ učinek |delen, nepopoln|
polovíčni -a -o (ȋ) ~ delovni čas
polovíčnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ rešitve; števn., poud. ~i v dejanjih |nedoslednosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

položíti -ím dov., polóžil (ī í)
1. narediti, da pride kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo / položiti eno škatlo navrh druge
b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
// narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; lov. žarg.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
// dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
♦ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pomémben -bna -o prid., pomémbnejši (ẹ̄)
1. ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak
a) da ga je treba upoštevati, nanj misliti: pomemben dogodek; pomemben podatek; pomembna novica; sporočilo je pomembno
b) da lahko vpliva na določena dejstva: pomembna odločitev; pomembna odkritja; vojaško pomembni objekti; prehrana je zelo pomembna; ta slikar je pomemben za razvoj umetnosti / ta tekma je pomembna za uvrstitev v finale / za sestavo moštva so pomembni rezultati
// nujen, pereč: rešitev pomembnih problemov; stvar je zelo pomembna, zato je ne odlašajmo
2. ki ima tak položaj, funkcijo, da lahko vpliva, odloča: pomemben funkcionar; v podjetju se čuti pomembnejšega, kot je v resnici / biti na pomembnem položaju; opravljati pomembne politične funkcije / publ. ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev
3. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: pomemben pisatelj; Prešeren je najpomembnejši slovenski pesnik; pomembna cesta, elektrarna; pomembno turistično središče / pri avtomobilu je najpomembnejši motor / pomemben praznik; pomembna obletnica / pomembna oseba romana glavna, osrednja
// ki se mu zaradi pozitivnih lastnosti, kakovosti njegovega dela izkazuje velika čast, spoštovanje: pomembni Slovenci
4. publ. (precej) velik: ujeti pomembno število nasprotnikovih vojakov / poneveriti pomemben znesek / organizacija je doživela pomembne spremembe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ponúdba -e ž (ȗ)
1. kar naredi, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: odkloniti, sprejeti ponudbo; njegova ponudba je zelo vabljiva; ponudba knjig je majhna / dobil je ponudbo za predavanje na univerzi / ženitna ponudba
// to v pisni obliki: skrbno sestavljena ponudba / pisne ponudbe z življenjepisom oddajte v pisarni
2. ekon. količina blaga, ki jo nudijo prodajalci na določenem trgu po določeni ceni: ponudba narašča, upada; povpraševanje presega ponudbo; ponudba blaga, denarja / zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja
● ekspr. letos je imela že tri ponudbe trije so izrazili željo, naj se poroči z njimi; star. vsa moja zbirka vam je na ponudbo na voljo, na razpolago
♦ pravn. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebine; znesek, ki se ponudi na dražbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ponúdba -e ž, pojm. (ȗ) velika ~ čevljev; zakon ~e in povpraševanja; števn. pismene ~e oddati v pisarni; pravn. |ponujeni znesek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ponúdba -e ž
1.
kar naredi, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najamepojmovnik
SINONIMI:
star. ponuda
2.
pravn. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebinepojmovnik
SINONIMI:
pravn. oferta, star. ponuda
3.
pravn. znesek, ki se ponudi na dražbi
SINONIMI:
pravn. ponudek
GLEJ ŠE: oglas

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

ponúdbena garancíja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ponúdek -dka m (ȗ)
pravn. znesek, ki se ponudi na dražbi; ponudba: najmanjši ponudek je bil pet tisoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

popúst -a m (ȗ)
zmanjšanje prodajne cene: popust zaradi napake blaga; popust pri prodaji knjig; prodaja z visokim popustom / popust pri ceni
♦ ekon. blagajniški popust zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu
// znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena: popust je bil velik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pòračún -a m (ȍ-ȗ)
poravnava dela plačila, dajatve po končanem obračunu: poračun zaslužka / narediti poračun
// znesek za izplačilo po končanem obračunu: izplačati poračun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

poslánski pavšál -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

posmrtnína -e ž (ī)
denarni prispevek, ki se izplača ob smrti družinskim članom umrlega: dati, dobiti posmrtnino
♦ pravn. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca družinskim članom, ki jih je vzdrževal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

posojílna pogódba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

posojílo -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

postávka -e ž (ȃ)
1. ekon. znesek v knjigovodskih listinah, poslovnih knjigah v zvezi z določenim področjem, dejavnostjo: črtati postavko za reprezentanco; vnesti v proračun postavko za gradnjo šole; znižati, zvišati postavko; proračunske postavke / razdeljevati sredstva po posameznih postavkah / urne postavke; pren., ekspr. otroci so pravzaprav edina pozitivna postavka v njegovem življenju
2. kar je zapisano v določenem vrstnem redu v kaki rubriki, seznamu: spremeniti postavko »uslužbenci« / črtati nekaj postavk s seznama nakupov
3. knjiž. kar predstavlja osnovo, temelj čemu; izhodišče: avtorjev oris pisatelja ima za postavko nekatera do zdaj neznana dejstva; izsledki raziskav majejo temelje trenutnih znanstvenih postavk
// navadno s prilastkom dejstvo, pojav, ki ga je treba upoštevati, z njim računati: slabo stanje kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem kulturnem življenju / ekspr. domotožje je pomembna postavka v življenju naših izseljencev
4. publ. misel, mnenje, predlog: na seji so sprejeli le nekatere postavke osnutka; nekaj postavk v načrtu se medsebojno izključuje / avtor je upošteval le nekatere pisateljeve postavke, druge je zamolčal
// trditev1, izjava: napačne, zgrešene postavke / njegova postavka je apriorna
● publ. to je glavna postavka srednjeročnega načrta glavni, najpomembnejši del; publ. kljub prizadevnosti igralcev ne moremo mimo nekaterih negativnih postavk v predstavi mimo slabe, nesprejemljive igre v nekaterih prizorih; knjiž. posamezne postavke v tem delu so zastarele odlomki, deli; publ. njegova izvajanja bi lahko strnili v nekaj postavk točk, poglavij
♦ filoz. postavka vsaka od dveh trditev, izjav, iz katere izhaja določen zaključek; premisa; fin. odbitna postavka znesek, ki se odbije pri odmeri dohodnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

poštêna vrédnost srédstva -e -i -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

povpréčna dávčna stôpnja -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

povprečnína -e ž (ī)
znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa: odmera povprečnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

povračílo -a s (í)
1. kar se naredi, da komu kot nadomestilo, odškodnina: dati, terjati povračilo škode; povračilo izdatkov, potnih stroškov; ima pravico do povračila / odlašati s povračilom; določiti način povračila
// znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: izplačati, odobriti povračilo za vožnjo / denarno povračilo
♦ pravn. povračilo za osebni dohodek nadomestilo za osebni dohodek; povračilo za ločeno življenje nadomestilo za ločeno življenje
2. kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: dobiti povračilo za pomoč; povračilo za ljubezen, skrb, trud / zagrozili so, da bodo za povračilo pobili dvajset talcev
● knjiž. prisegel mu je povračilo maščevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prebítek -tka m (ȋ)
1. količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera; presežek: izvozni prebitek; prebitek proizvodnje / prebitek energije, toplote
// zastar., v zvezi z na izraža zelo veliko količino; na pretek: lani je bilo krme na prebitek; časa ima na prebitek; vsega ima na prebitek / prostora je bilo za vse na prebitek dovolj
2. znesek, za katerega je presežen določeni, potrebni znesek: pridržati si prebitek pri obračunu / z nabranim denarjem so poravnali vse stroške, še prebitek je bil še ostalo je / zastar. trgovina je imela velik prebitek dobiček
♦ ekon. bilančni prebitek znesek, za katerega aktiva presega pasivo, če v njej ni izkazan nerazdeljeni dobiček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

precêjšnji -a -e prid.
ki dosega visoko stopnjo glede na mero, intenzivnost, količino, razsežnost, ki je v danih okoliščinah običajna, pričakovana
SINONIMI:
precejšen, večji, star. dober1, knj.izroč. dobršen, knj.izroč. dokajšnji, ekspr. lep2, ekspr. nemajhen, ekspr. občuten, ekspr. okrogel1, publ. pomemben, ekspr. pošten, knj.izroč. priličen, ekspr. relativen, ekspr. sorazmeren1, ekspr. ugleden, ekspr. zajeten, publ. zaznaven, knj.izroč. znaten
GLEJ ŠE: pretežno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

predújem -jma m (ú)
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska: dati, izplačati predujem; poslal mu je predujem za naslednji roman / predujem na plačo
♦ pravn. znesek, ki ga založi stranka za stroške, nastale v dokaznem postopku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

predújem -jma m
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneskapojmovnik
SINONIMI:
akontacija, avans, zastar. naprejščina, knj.izroč. predjem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

prémija -e ž (ẹ́)
1. nagrada, plačilo: dati premijo za prihranek pri gorivu; deliti premije; izplačati nogometašem premije / žival je na razstavi dobila premijo
2. navadno v zvezi zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja: plačevati visoke zavarovalne premije
3. dobitek za srečko z izžrebano šestmestno številko: zadeti premijo na loteriji / glavna premija z najvišjim dobitkom
4. ekon. denarna pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: izplačevati premije; podjetjem so odobrili premijo; premije za mleko / izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prenôsen -sna -o prid. (ó ō)
1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna
2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče
♦ fin. prenosni nalog pisno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prenòs v izterjávo -ôsa -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

preračúnan -a -o; bolj ~ (ȗ) v dolarje ~ znesek; poud. ~ odgovor |premišljen|
preračúnanost -i ž, pojm. (ȗ) poud. ~ poteze |premišljenost|; neobč. storiti kaj iz ~i iz preračunljivosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pribítek -tka m (ȋ)
znesek, ki se določenemu znesku doda: zmanjševati pribitke na proizvodno ceno / zaračunati za delo ob praznikih 50-odstotni pribitek na veljavno tarifo dodatek; pribitek sklada povečanje
♦ filat. pribitek znesek na znamki, ki se doplača navadno za dobrodelni namen; šport. časovni pribitek čas, ki se prišteje, doda k doseženemu času

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pribítek -tka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pribíti -bíjem dov., pribìl (í ȋ)
1. z žebljem, žeblji pritrditi: pribiti desko, podplat; vse je tako res, kot bi pribil / pribiti razglas na plot; pribiti na križ / ekspr. močna eksplozija ga je pribila k tlom vrgla na tla / pribiti z žeblji
2. odločno reči, nepreklicno izjaviti: predsednik je pribil, da sta samo dve izbiri; ponovno je pribil, da je vreme z gotovostjo mogoče napovedati le za tri dni; ničesar ne bomo prosili, je pribil / pribiti je treba, da je bila udarna sila tedaj že zlomljena povedati, poudariti; publ. vojna je pribila dejstvo, kako važna je enotnost potrdila; ekspr. dolžen sem mu, je pribil svojo odločitev utemeljil, podprl
3. povečati vsoto za določen znesek: pribiti k ceni stroške prevoza, skladiščenja / pribiti taro čisti teži prišteti, pridati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prikríta progresívna obdavčítev -e -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Primernost odvisnikov z vezniki »ki«, »kar« ali »kot«

Zanima me, ali so spodaj tvorjeni odvisniki vsi možni ali pa kateri od njih ni pravilen. Najlepša hvala za pomoč in lep pozdrav.

  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, kot ga lahko imate.
  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, ki ga lahko imate.
  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, kar ga lahko imate.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pripadajóči znések kosôvne délnice -ega -ska -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

priračúnan -a -o (ȗ) Ta znesek še ni ~
priračúnanost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

priračúnati -am dov. (ȗ)
povečati vsoto za določen znesek: priračunati obresti h glavnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

priračunávati -am nedov. (ȃ)
povečevati vsoto za določen znesek: priračunavati prevozne stroške k ceni blaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pristójbina in pristojbína -e ž (ọ̑; í)
predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa: odmeriti, zaračunati pristojbino; pobirati pristojbino; mesečna pristojbina / cenilna pristojbina; luške pristojbine; pristojbina za izposojanje izposojnina; plačati pristojbino za prostor na pokopališču grobnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pristójbina -e ž
predpisani znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: ležarina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

pristójbina -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pristopnína -e ž (ī)
znesek, ki ga je treba plačati za pristop h kaki organizaciji: določiti pristopnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prištét -a -o (ẹ̑)
prištéti -a -o (ẹ̑) ~ znesek; prištet komu/čemu biti ~ skupni vsoti
prištétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prištéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. povečati vsoto za določen znesek: prišteti obresti h glavnici; k vsoti prišteti še stroške / prišteli so mu pet točk
// mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prišteti število dve
2. upoštevati, obravnavati pri kaki celoti: k navedenemu prištej še gnečo in kolone vozil; k drugim razlogom je treba prišteti še pomanjkanje strokovnih delavcev
3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: v ta krog filozofov je mogoče prišteti še Kanta / z oslabljenim pomenom tudi to knjigo lahko prištejemo med priročnike tudi ta knjiga je priročnik
● ekspr. to kar sam sebi prištej sam si kriv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prištéti -štêjem dov.
kaj k čemu povečati vsoto za določeni znesek
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: uvrstiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

prišteti ► ˈpr̥štėt pr̥šˈtėːjen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prištévati -am nedov. (ẹ́)
1. povečevati vsoto za določen znesek: k vsoti je prišteval še obresti
// mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prištevati in odštevati
2. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: prištevajo ga v skupino racionalističnih filozofov / z oslabljenim pomenom: tudi njega prištevajo k dobrim delavcem tudi on je dober delavec; prišteval se je med njegove prijatelje / telefon se prišteva k najpomembnejšim komunikacijskim sredstvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prištévati -am nedov.
kaj k čemu povečevati vsoto za določeni znesek
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: uvrščati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

prištevati ► pr̥šˈtėːvat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prómptno plačílo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

proporcionálen -lna -o prid. (ȃ)
sorazmeren, skladen1: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev
♦ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prótigarancíja -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

račún1 -a m (ȗ)
1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun
// nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju
2. pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo
// tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun
// v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun
// pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto evrov na račun / na račun jim je dal avtomobil
// pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun
3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem obdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun
4. v zvezi na račun izraža
a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja
b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice
5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na transakcijski račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun nekdaj ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; transakcijski račun ki imetniku omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam; žiro račun nekdaj bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

račún-asamostalnik moškega spola
  1. številsko razmerje, številsko stanje, položaj
    • račun koga/česa
    • , račun s čim
    • , račun v/na/pri čem, kje
  2. znesek
    • račun za kaj
    • , račun s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

račún -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

račun ► ˈračüːn raˈčüːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

račúnati -am nedov. (ȗ)
1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom
♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno
2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto evrov / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto evrov
3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal
4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval
5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

računati ► raˈčüːnat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razlíka -e ž (ȋ)
1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: razlika nastane, obstaja, se poveča; odpraviti razlike; spoznati, ugotoviti razlike; bistvena, majhna, opazna, velika razlika; razlika med človekom in živaljo; razlike med spoloma; razlika v barvi, obliki, velikosti; razlike v ceni, kakovosti izdelkov; razlike v izobrazbi, vzgoji; razlike v pogledih / pomenske in stilne razlike med besedami / časovna razlika; družbene, politične, socialne razlike; podnebne, temperaturne razlike; višinska razlika / razlika je, če dobiš dobro ali slabo oceno
2. znesek, za katerega je zmanjšan, presežen določeni, potrebni znesek: dobiti, izplačati razliko
3. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: izračunati razliko dveh števil; razlika in vsota
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža podkrepitev trditve: povabil je vse, brez razlike
5. publ., v prislovni rabi, v zvezi z razliko izraža omejevanje prej povedanega: brata sta si zelo podobna, z razliko, da je mlajši nekoliko večji
● on dela razlike ne ravna z vsemi enako; publ. v razliko od drugih moštev je naše dobro v primerjavi z drugimi moštvi; publ. za razliko od prve tekme so naši tekmovalci drugo tekmo dobili prvo tekmo so izgubili, v drugi pa so zmagali
♦ šport. izenačiti razliko v golih; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

regrés -a m (ẹ̑)
1. znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju; dobiti regres; minimalni regres; izplačilo regresa; višina, znesek regresa; plača, božičnica in regres
2. subvencija, ki jo komu da država, kaka organizacija, zlasti za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; dati, odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za nakup gnojil / regres za malico, vožnjo v šolo subvencija
3. pravn. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo
// povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša tisoč evrov
● knjiž. na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanja
♦ psih. regresija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

regrẹ̑s -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

regresírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati umetna gnojila; regresirati nakup semen / regresirati ceno, oskrbnino; regresirati obrestno mero / regresirati šolsko malico, šolnino subvencionirati
● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust
♦ pravn. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

regrésni zavézanec -ega -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

réntno zavarovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

reparticíjski dávek -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

reprezentánt reprezentánta samostalnik moškega spola [reprezentánt] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Repräsentant iz frc. représentant, iz ↑reprezentirati
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sámoobdavčítev -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sejnína -e ž (ī)
znesek, ki ga dobi udeleženec seje za nadomestilo, povračilo: izplačati sejnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skesnína -e [skəsnina] ž (ī)
pravn., nekdaj znesek, ki se plača za odstop od pogodbe; odstopnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ)
1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka
a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever
b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem
// ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
♦ polit. skrajna desnica, levica
3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč evrov
4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skúpen -pna -o prid. (ū)
1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo
2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

slíp -a m (ȋ)
1. fin. potrdilo o opravljenem brezgotovinskem plačilu s kartico: vzeti slip; preveriti znesek na slipu in na računu; podpis na slipu za gorivo / goljufije s slipi
2. teh. zaostajanje zlasti vrtilne hitrosti enega dela naprave, stroja v odnosu do drugega: štiriodstotni slip
♦ obl. zelo kratke in oprijete spodnje hlače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sódni penále -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

splôšna dávčna olajšáva -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sramôten -tna -o prid., sramôtnejši (ó)
ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: sramoten beg; kesati se sramotnega dejanja, ravnanja; tako malomarno delo je sramotno / skleniti sramoten mir; sramotna kapitulacija
// ki vzbuja prezir, obsojanje: ta poklic so imeli za sramoten; sramotna afera, zadeva; ekspr. kar dela z njo, je naravnost sramotno / ekspr. sramotno neznanje zelo veliko
● ekspr. kmetijo je prodal za sramoten denar pretirano majhen znesek; sramotni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; publ. nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata te sramote

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sramôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ beg; poud.: prodati kaj za ~ denar |za zelo majhen znesek|; ~o neznanje |zelo hudo|
sramôtni -a -o (ó) ~ oder
sramôtno -ega s, pojm. (ó) narediti kaj ~ega
sramôtnost -i ž, pojm. (ó) ~ njegovega dejanja; števn., poud. početi ~i |sramotna dejanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

srédstvo -a s (ẹ̑)
1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena
a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva
b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva
c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva
● ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo
č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva
2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev
3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva
♦ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jezikosl. manjšalna izrazna sredstva; kem. disperzijsko sredstvo; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; pravn. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

startnína in štartnína -e ž (ī)
1. znesek, ki se plača za najem taksija ne glede na prevožene kilometre: določiti startnino
2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanju: dobiti, plačati startnino; visoka startnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

startnína -e ž
šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanjupojmovnik
SINONIMI:
šport. igralnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

stáva -e ž (ȃ)
1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: stava še zmeraj velja; skleniti, sprejeti stavo; za stavo je spal zunaj; neveljavna, poštena stava / dobiti, izgubiti stavo
// kar dá, plača tisti, čigar trditev ni pravilna: plačati stavo; stavo so zapili; visoka stava
2. igra na srečo, pri kateri se z vplačilom določenega zneska pridobi pravica do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: stava je zaključena; stave na konjskih dirkah / športna stava
// znesek, ki se vplača pri tej igri: podvojiti, vplačati stavo
3. glagolnik od staviti: stava na tega konja se je izplačala / stava peči je počasi napredovala
4. nar. zahodnoštajersko skupina navadno osmih pokonci postavljenih snopov: veter je podrl stavo pšenice; postavljati snope v stave
5. jezikosl. vrstni red skladenjskih enot v stavku: navadna stava; obrnjena stava / napačna stava ločil napačen položaj v besedilu
● nar. koroško kupiti dve stavi zimskega perila garnituri; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; zastar. odgovarjati v kratkih stavah stavkih; kot za stavo dela kot za stavo hitro, pridno; sonce pripeka kot za stavo močno, zelo; vozi kot za stavo zelo hitro
♦ les. skupina navpično postavljenih, zgoraj navzkriž zloženih desk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stáva -e ž
znesek, ki se vplača pri igri na srečopojmovnik
SINONIMI:
zastavek1, zastar. vadlja
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik stava ločil
GLEJ ŠE SINONIM: garnitura
GLEJ ŠE: vsota, red1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

stáviti -im dov. in nedov. (á ȃ)
1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za sto evrov / pripravljen je bil staviti, da je res popolnoma je bil prepričan / kot podkrepitev: stavim, da tega še ne veš; glavo stavim, da je tako
2. z vplačilom določenega zneska pridobiti si pravico do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: velikokrat stavi, vendar navadno izgubi; staviti na dirkah
// odločiti se pri stavi za določenega zmagovalca, za določen rezultat: niso stavili na pravega konja / staviti na določene številke
3. star. postaviti: stavi najprej kovček na tla / nedov. po vsej okolici je stavil hiše gradil, zidal / pesniku so sredi mesta stavili spomenik / staviti pogoje
4. nedov., tisk. ročno ali strojno izdelovati stavek za tiskanje: staviti v ciceru; staviti, metirati in tiskati / staviti knjigo / ročno, strojno staviti
● zastar. koze staviti cepiti proti kozam; star. staviti upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. te misli stavi avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; staviti prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; star. staviti koga na laž dokazati mu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavil mu je na razpolago svoje stanovanje dal; star. staviti se v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; star. staviti se komu po robu postaviti se komu po robu
♦ jezikosl. napačno staviti ločila narediti jih na nepravem mestu v besedilu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stáviti -im dov. in nedov.
dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek
SINONIMI:
zastar. vadljati
GLEJ ŠE SINONIM: graditi, postaviti, postavljati
GLEJ ŠE: cepiti, tvegati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

staviti [stáviti stȃvim] nedovršni glagol
  1. postaviti, posaditi, položiti
  2. staviti, tj. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar ali plača določeni znesek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stornírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. fin. razveljaviti vknjižbo česa z drugo, nasprotno vknjižbo: stornirati znesek
2. pog. preklicati, odpovedati: stornirati naročilo, pogodbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stornírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; storníranje (ȋ) kaj ~ naročilo preklicati; ~ pogodbo odpovedati; fin. ~ znesek |razveljaviti vknjižbo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stróšek -ška m (ọ̑)
nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč evrov; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane
♦ adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; pravn. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka
// v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine
● ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

subvéncija -e ž (ẹ́)
denarna podpora, pomoč, navadno iz državnega proračuna: dobiti, odobriti subvencijo; prejemati subvencije; enkratna, stalna subvencija; dodelitev, izplačilo, ukinitev subvencije; višina, znesek subvencije; vloga, razpis za subvencijo / državna, evropska, občinska subvencija; izvozna subvencija; kmetijska subvencija; subvencija za samozaposlitev, zaposlitev brezposelnih / subvencija za malico, prevoz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

subvéncija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

škárje Frazemi s sestavino škárje:
držáti škárje in plátno v rôkah, iméti škárje in plátno v rôkah, škárje in plátno sta v rôkah kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

šolnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za obiskovanje šole: biti oproščen šolnine; odpraviti, plačati, pobirati šolnino; polovična šolnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

špedícija s fíksnim plačílom -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

špedícijska pogódba -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tabornína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za taborjenje: nizka tabornina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

táksa -e ž (ȃ)
predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa, pristojbina: odmeriti, zaračunati takso; plačati takso v gotovini, kolkih; pobirati, zvišati takso / carinska taksa ki se plača za opravila v zvezi s carinjenjem; ekološka taksa ki se plača zaradi obremenjevanja okolja; občinska taksa; poštna taksa; sodna taksa ki se plača v zvezi s sodnim postopkom; turistična taksa ki se plača za bivanje v turističnem kraju; upravna taksa ki se plača v zvezi z upravnim postopkom / taksa od vstopnine davek, davščina; takse prosti izdelki
♦ gozd. gozdna taksa vrednost neposekanih gozdnih dreves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

táksa -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tečajnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za obiskovanje tečaja: plačati tečajnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

térjati -am nedov. (ẹ̑)
1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis
2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati
3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

terjátven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na terjatev 3: terjatveno razmerje / terjatveni znesek
♦ fin. terjatveni saldo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

terjátven -a -o (ȃ)
terjátveni -a -o (ȃ) ~ znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tólar -ja m (ọ̄)
1. od 8. oktobra 1991 do 14. januarja 2007 denarna enota Republike Slovenije: plačevati s tolarji; milijon tolarjev; cena, znesek v tolarjih; varčevanje v tolarjih; zamenjava tolarjev z evri / slovenski tolar [SIT]
2. nekdaj avstrijski in nemški veliki srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja: plačati s tolarji; kot tolar velike oči / križati tolar križavec; šmarni tolar z Marijino podobo na eni strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tólikšen -šna -o zaim. (ọ̑)
1. izraža sorazmernost količine, mere s tem, kar določa sobesedilo: desetkrat, dvakrat tolikšen obseg; plačaj tolikšen znesek, kot je potrebno; nabavili so tolikšne količine hrane, kolikor so jih rabili; petkrat tolikšna razdalja; hiša je bila tolikšna, da so imeli vsi dovolj prostora; ladje so bile tolikšne kot veliki bloki; kolikršen bo vaš trud, tolikšno bo plačilo
2. nav. ekspr. izraža veliko količino ali mero: tolikšne priprave niso potrebne; pretreslo ga je tolikšno trpljenje; tolikšnega zanimanja niso pričakovali; med njima so tolikšna neskladja, da ne moreta živeti skupaj / po tolikšnem času se spet vidiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

transferírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. fin. prenesti devizna sredstva ali druge vrednosti na račun koga iz druge države: transferirati pokojnino; banka je znesek takoj transferirala / transferirati v tujino
2. zastar. premestiti: transferirati uslužbenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tránša -e ž (ȃ)
fin. delni znesek izdaje vrednostnih papirjev za kaj: dobiti, plačati prvo tranšo posojila za ceste / investicijske tranše; letna tranša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trȃnša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trasíranje meníce -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tŕgati -am stil. tŕžem nedov. (ŕ ȓ)
1. s sunkovitimi potegi, vlečenjem delati iz česa dva ali več delov: trgati nit, papir; trgati razvaljano testo; trgati na koščke; trgati volno v kosme; trgati tkanino po dolgem; trgati in striči / trgati šive, vezi; ekspr. pes je trgal verigo si je prizadeval pretrgati jo; ne trgaj knjige ne uničuj s trganjem
// s sunkovitimi potegi, vlečenjem ločevati od večje količine: trgal je papirčke in jih metal na tla / žival je z zobmi trgala meso
2. ekspr. delati, da kaj ni več strnjeno, celo: trgati obroč zasledovalcev; vozila so trgala sprevod / veter trga oblake / bliski so trgali temo / rafali so trgali tišino prekinjali / njeno pripovedovanje je trgal jok prekinjal
// ločevati, deliti: doline so trgale pokrajino / posestva ne bo pustil trgati deliti
3. z rabo, uporabo delati, da kaj ni več celo: trgati čevlje s hojo po ostrem kamenju; ker je fizično delal, je hlače hitro trgal
// delati, povzročati, da kaj ni več celo sploh: trnje mu je trgalo obleko / ekspr.: ostre skale so trgale čolnom dna; tanki so trgali asfalt / ekspr. volk je trgal svoj plen
4. s sunkovitimi potegi, vlečenjem odstranjevati iz česa, s česa: trgati gumbe s plašča; trgati liste iz zvezka; trgati plakate z zida / trgati kose mesa z ražnja / trgati jagode z grozda; v roki ima marjetico in trga list za listom puli
// s sunkovitimi potegi spravljati z drevesa, rastline: trgati češnje; trgati koruzne storže s stebla / trgati najlepše cvetove / popoldne bodo trgali jabolka, ribez obirali; letos so trgali v lepem vremenu imeli trgatev
// s sunkovitimi potegi ločevati od tal: trgati jurčke; trgati plevel, rože
5. s sunkovitimi potegi, vlečenjem spravljati iz prijema: trgati komu knjigo iz roke; trgal ji je otroka iz naročja; trgala je svojo roko iz njegove; pren., ekspr. trgati komu oblast iz rok
// ekspr. spravljati koga iz neprijetnega stanja: trgati ljudi iz brezčutnosti, nevednosti; počasi se je trgal iz revščine
6. ekspr. delati, povzročati:
a) da je kdo manj skupaj s kom: trgati očeta domu, družini; delo ga je trgalo od žene; trgati se od družbe
b) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je trgal od nje; v tujini se je trgal od domačih
c) da kdo manj dela kaj: trgati koga od dela; šport ga trga od študija
7. zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: vsak mesec mu trgajo od osebnih dohodkov; trgati komu petino plače
8. brezoseb. imeti sunkovite bolečine: trga ga po rokah, zobeh; trga jo v križu, rami
● ekspr. otrokov jok ji je trgal srce jo je čustveno zelo prizadeval; ekspr. kašelj mu je trgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. škripanje koles mu je trgalo ušesa, živce mu je bilo zelo neprijetno; ekspr. voda je trgala bregove s silo v kosih odstranjevala; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. dolga leta je trgal hlače na uredniškem stolu je bil urednik; pog. trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. pisatelj trga maske z obrazov malomeščanov kaže njihovo pravo, resnično bistvo; ekspr. trgati komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. noge komaj trga od tal zelo težko hodi; ekspr. trgati verige suženjstva osvobajati se suženjstva; ekspr. trgati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trgati ► ˈtr̥gat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tŕžna vrédnost kapitála -e -i -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

učnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za učenje, poučevanje: udeleženci tečaja plačajo učnino / nekdaj vajenec je plačeval mojstru učnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

učnína -e ž
znesek, ki se plača za učenje, poučevanjepojmovnik
SINONIMI:
zastar. ukovina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

Unicef
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Unicefa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
mednarodni sklad za pomoč otrokom
IZGOVOR: [únicef], rodilnik [únicefa]
BESEDOTVORJE: Unicefov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

uporabnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za uporabo česa: plačati, zaračunati uporabnino za instrumente, knjige

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

usrédstviti dovršni glagolETIMOLOGIJA: iz *sredstviti, iz sredstvo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ustrézni -a -o prid.
ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim
SINONIMI:
knj.izroč. adekvatni, zastar. ustrezljivi
GLEJ ŠE SINONIM: pravi2, pravilni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

utŕgati -am stil. utŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s sunkovitim potegom spraviti z drevesa, rastline: utrgati jabolko; utrgati list z veje / utrgal si je najlepši cvet
// s sunkovitim potegom ločiti od tal: utrgati jurčka; utrgati rožo
2. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo, skupaj: utrgati nit, vrv; jermen se je utrgal / lestenec se je utrgal; pes se je utrgal z verige
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek; odtegniti: utrgali so mu od plače; utrgati večji znesek
4. ekspr. vzeti, odvzeti: utrgali so mu del zemljišča / šola mu utrga veliko časa; lahko si utrga čas za to; utrgati si spanec
● ekspr. utrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

utrgávati -am nedov. (ȃ)
zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: utrgavati delavcem pri plači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

utrgováti -újem nedov. (á ȗ)
zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: utrgovati sodno določene zneske; utrgovati pri plači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vadlja ► ˈvaːdl’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vadljati [vadljáti vadljȃm] nedovršni glagol

staviti, tj. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vadljati ► ˈvadl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

valorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. ekon. določiti čemu vrednost (v denarju), ovrednotiti: valorizirati zaloge v skladiščih / valorizirati delo / valorizirati znesek na današnjo vrednost
2. knjiž. ovrednotiti, oceniti: valorizirati objavljene izsledke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vdovnína -e ž (ī)
pravn., nekdaj znesek, ki ga prejema vdova: izplačevati vdovnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vdovnína -e ž
pravn. znesek, ki ga prejema vdova
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

vdôvščina -e ž (ō)
1. star. vdovstvo: minilo je tretje leto njene vdovščine
2. pravn., nekdaj znesek, ki ga prejema vdova: prejemati vdovščino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vírman in virmán -a m (ȋ; ȃ) fin.
1. prenos sredstev z ene proračunske postavke na drugo: upravni organ je zagotovil potrebna sredstva z virmanom
2. pisno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; prenosni nalog: podpisati virman; z virmanom nakazati plačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

virmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
fin. prenesti določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika: virmirati milijon evrov
// prenesti sredstva z ene proračunske postavke na drugo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vlóžek -žka m (ọ̑) navadno s prilastkom
1. kar je v kaj vloženo: prstan s smaragdnim vložkom; zapolniti špranjo z vložkom iz penaste gume / grafitni vložek za svinčnik; higienski vložek vpojna blazinica, ki jo uporabljajo ženske v času menstruacije; lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; posteljni vložek podloga za ležanje, ki se vloži v posteljno ogrodje; (zidni) vložek element, ki se vloži v vijačno izvrtino zaradi trdne namestitve vijaka; vložek za električno žepno svetilko
2. nav. mn. priprava iz usnja, blaga, lepenke v obliki stopala, ki se vloži v obuvalo: vložki zmanjšujejo prostornost čevljev; nositi vložke / ortopedski vložki / vložki za čevlje
3. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo: dogajanje v komediji prekinjajo pevski in baletni vložki / pesemski vložek pesem, del pesmi, ki se vstavi v kako dramsko, operno delo
4. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog: za solidno hotelsko ponudbo je potreben velik denarni in stvarni vložek v objekt; finančni, kapitalski vložek v podjetje; investicijski, sponzorski vložek v raziskave; vložek države, občine; vložek podjetja v oglaševanje
5. obl. v osnovno tkanino za okras vložen kos druge tkanine: čipkast vložek za blazino; tančičen vložek pri obleki
6. igr. znesek, ki se vloži pri igri na srečo: podvojiti vložek; igrati za velike vložke / hazardni vložek
7. pravn. skupina listov v vpisniku z glavnimi podatki o vpisanem subjektu: vložki sestavljajo register / zemljiškoknjižni vložek
8. geol. tanjša plast druge kamnine v kamninski plasti: vložki apnenca v flišu
● ima precejšen vložek v banki precejšnjo vlogo
♦ elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke z izolirnim plaščem; gastr. jušni vložek kar se že pripravljeno da v juho; metal. vložek količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; rib. vložek v tekočo ali stoječo vodo spuščene ribe, raki, zlasti mladi, za povečanje količine teh živali v njej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vodníška tarífa -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vpisnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za vpis v šolo, organizacijo: določiti vpisnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vpláčati in vplačáti -am dov. (á á á)
narediti, da pride določena denarna vsota na kak račun: vplačati prvi obrok; vplačati za nov avtomobil / vplačati posojilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vplačljív -a -o (í; ȋ í í) znesek, ~ v dveh obrokih
vplačljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vračílo dávka -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vrédnost spórnega predméta -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vsakomésečen -čna -o prid. (ẹ̑)
ki se pojavi, poteka vsak mesec: vsakomesečni obiski; vsakomesečno popisovanje predmetov / vsakomesečni znesek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vsakomésečen -čna -o (ẹ̑) Sejem je ~
vsakomésečni -a -o (ẹ̑) ~ znesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vsôta -e ž (ó)
1. vrednost določene količine denarja, navadno namenjene za kaj: dati, dobiti, plačati, vrniti zahtevano vsoto; preseči dogovorjeno vsoto za določen znesek; majhna, velika, visoka vsota; ogoljufal ga je za precejšnjo vsoto / denarna vsota
♦ pravn. zavarovalna vsota ki jo ob sklenitvi zavarovanja določi zavarovalec in od nje plačuje zavarovalno premijo
2. skupna količina vseh zneskov: vsota prihrankov, stroškov
// ekspr. skupna količina, množina več posameznih stvari sploh: vsota značilnih lastnosti česa; vsota življenjskih izkušenj, porazov; družba ni samo vsota poljubnih posameznikov
3. mat. število, ki se dobi pri seštevanju: izračunati vsoto; vsota treh števil; vsota in razlika / številčna vsota vsota vseh številk kakega števila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vstopnína -e ž (ī)
denarni znesek, ki se plača za udeležbo na prireditvi, vstop v lokal: plačati, pobirati vstopnino; visoka vstopnina; denar za vstopnino / za to prireditev ni vstopnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vštétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od všteti: vštetje vseh dolgov v končni znesek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vtoževána vsôta -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vtoževáni znések -ega -ska m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vzdrževalnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za vzdrževanje: pobirati vzdrževalnino; vzdrževalnina za avtomobil, lokal / živeti od vzdrževalnine; letna, mesečna vzdrževalnina v domu
// preživnina: dobivati, plačevati vzdrževalnino; vzdrževalnina za otroka, razvezanega zakonca; sodno priznana vzdrževalnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vzéti vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ́ á)
1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela / vzeti bolniku kri z brizgalko; vzeti vzorce kamnin / vzeti kamen v roko; vzeti otroka v naročje / kot povabilo vzemite, prosim, še kakšen piškot
// narediti, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: vzeti na pot najnujnejše stvari / vzemite s seboj dovolj denarja; vzeti koga s seboj na potovanje / vzel je starše k sebi naredil, da živijo pri njem
// prevzeti, dvigniti: plačano blago lahko vzamete pri prodajalcu; ker je bil bolan, je njegovo plačo vzela žena / vzeti dopust poleti
2. narediti, da pride kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: vzeti darilo, podkupnino; nerad je vzel denar od staršev; vzemi, če ti je kaj všeč; z veseljem, hvaležno vzeti kaj
b) kar je na razpolago: vzel je obleko, ki je bila pripravljena / pog.: vzeti kruh pri peku kupiti; za tako ceno bo avtomobil vzel; vzeti kuhinjo na kredit / ekspr. kje naj vzamem toliko denarja dobim
c) kar se ne da: vlomilec je vzel samo denar; s silo vzeti / kot grožnja otrokom če ne boš priden, te bo vzel bavbav / evfem. v gneči je vzel denarnico ukradel / star. vzeti mesto, trdnjavo z obleganjem zavzeti, osvojiti
č) zaradi pravil igre: vzeti z višjo karto
// najeti: če bo že pozno, vzemi taksi; vzeti sobo za en mesec / vzeti posojilo / vzeti odvetnika, zagovornika; morala bo vzeti koga za pomoč
3. navadno z dajalnikom narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: vse so mu vzeli, kar je imel; ker je prepisoval, mu je učiteljica vzela zvezek / vzeti komu vozniško dovoljenje / vzeti komu čin, naslov / vzeti komu pravico do uporabe česa / vzeti komu delo, prostost, svobodo / vzeti komu čast, ugled / neuspeh mu je vzel veselje do risanja; vzeti komu voljo do dela; ekspr. vzeti dekletu nedolžnost / ekspr.: priprave so jim vzele dosti časa za priprave so porabili; prehlad mu je vzel glas zaradi prehlada ni mogel glasno govoriti; vzeti komu življenje ubiti ga
4. povzročiti, narediti, da je česa manj ali ni več: vzel je še eno pest in mera je bila točna; vzeti od celote / vzeti gnilo sadje proč odstraniti / narasla voda je vzela most odnesla; otr. ni, ni, muca je vzela / suša je vzela ves pridelek uničila; sonce je vzelo sneg stalilo; ekspr. griža je vzela dosti otrok zaradi griže je umrlo / kot vzklik: vrag te vzemi; hudič naj vzame vse skupaj
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vzela; brezoseb. od lani jo je precej vzelo
5. s prislovnim določilom narediti, da kdo, kaj kam pride z določenim namenom: vzeti jed na krožnik / vzeti koga v avtomobil / koklja je vzela piščanca pod perut / spomladi so vzeli šiviljo na dom / vzel je pesem v revijo jo v njej objavil
6. narediti, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejeti:
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju so vzeli več novih delavcev; v šolo so vzeli le učence z odličnim uspehom / zaradi bolezni ga niso vzeli k vojakom; vzeli so jo med redovnice / vzeti koga v svojo družbo / vzeti koga na stanovanje; vzeti začetnika v službo / elipt. glede na vaše izkušnje vas bomo vzeli sprejeli v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: vzeti bolnika v oskrbo; vzeti obleko v popravilo; vzeti otroka v rejo / vzeti v obravnavo začeti obravnavati; vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// v zvezi z za narediti, da pride kdo z osebkom v kak odnos: vzeti za botro; vzeti koga za družabnika, hlapca / vzeti koga za svojega posvojiti ga; vzeti za moža omožiti se, poročiti se s kom
// poročiti se s kom: vzel je lepo vdovo; vzela ga je, čeprav je precej starejši od nje; pred pustom se bosta vzela / knjiž. vzeti v zakon
7. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj z določenega mesta: vzeti denar iz denarnice, knjigo s police / vzeti roke iz žepa / vzeti dol, ven; pog. vzeti potico ven iz pečice
// narediti, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: vzeti repo iz zasipnice; vzeti denar iz banke / vzeti avtomobil iz popravila; vzeti obleko iz čiščenja / vzeti film s programa prenehati ga predvajati; vzeti revijo iz prodaje prenehati jo prodajati
// narediti, da kdo ni več kje vključen: zaradi slabega uspeha so ga vzeli iz šole; zaradi bolezni vzeti otroka iz vrtca
8. s prislovnim določilom oskrbeti se s čim iz kakega vira: obleke so vzeli iz vojaških skladišč / pog. v knjižnici bom vzel nove knjige si jih izposodil / pisatelj je vzel izraze iz kmečkega govora; vzeti primere iz vsakdanjega življenja / ekspr. le od kod vzame toliko moči za življenje dobi
9. pog. narediti kaj za predmet dela: pri čiščenju je vzela dve stopnici naenkrat
// v zvezi z za uporabiti: za pripravo jedi vzeti uležano meso / za merilo je zmeraj vzel ceno kruha
// predelati (pri pouku): pri zgodovini so vzeli preseljevanje narodov; v šoli tega še nismo vzeli / šol. žarg. vzeti naprej seznaniti učence z novo snovjo
10. narediti, da pride kaj v telo: vzeti sirup proti kašlju; zjutraj in zvečer vzeti tableto / vzeti kapljice za oči nakapati si jih v oči
11. s prislovnim določilom načina pokazati, občutiti določen odnos do česa: vse vzame s smešne strani; ne vzemi navodila preveč dobesedno; vzeti ponudbo resno / če vzamemo v celoti, se je stanje izboljšalo / če tako vzamem, mi je kar dobro izraža pridržek, omejitev trditve; življenje je, če se tako vzame, podobno loteriji; ga dobro poznate? Kakor se vzame
// z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: vzeti kaj za resnico; vzeti trditev za sporno; vzeti stvari take, kot so; to ravnanje je vzel kot nehvaležnost
12. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: če vzamemo, da je hitrost avtomobila sto kilometrov na uro, je potrebna tolikšna zavorna razdalja / vzemimo, da bodo prišli vsi / no, vzemimo, da imaš prav izraža omejitev prepričanosti o čem
// v velelniku, v členkovni rabi izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: vse panoge so v težkem položaju, vzemite gradbeništvo / zakaj se ne ukvarja s športom, vzemimo na primer s kolesarjenjem
13. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vzel je zalet in skočil; star. vzeti slovo (od koga, česa) posloviti se
14. v zvezi z nase narediti kaj za svoje z vsemi posledicami: vzeti nase krivdo, sramoto
// narediti, da je osebek deležen česa: vzeti nase tudi bridkost in trpljenje / vzeti nase odgovornost za dober potek del
15. ekspr., v zvezi vzeti v roke izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: pri tej hiši bi bilo dobro, da bi kdaj vzeli metlo v roke; rada vzame pletenje v roke / čevlje je takoj vzel v roke jih začel popravljati; šele zvečer je lahko vzel knjige v roke začel brati, se učiti / preden ga je vzel v roke inštruktor, ni znal voziti ga je začel učiti
// izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: predsednik je zadevo sam vzel v roke / vzeti usodo v svoje roke
● nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel bo umrl; pog., ekspr. podjetje je vzel hudič podjetje je propadlo; ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. vzeti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; on je tak, kot bi ga vzel iz škatlice brezhibno, lepo oblečen, urejen; besedo mi je vzel iz ust, z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; vznes. Bog ga je vzel k sebi v krščanskem okolju umrl je; star. vzeti otroka k prsim podojiti ga; ekspr. strah mu je vzel besedo od strahu ni mogel govoriti; ekspr. nenavadna lepota jim je vzela dih, sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; vzeti komu glavo obglaviti ga; pog., ekspr. vzeti konec umreti, poginiti, ubiti se; pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. močna svetloba mu je vzela oči, vid ga je oslepila; evfem. vzel jo je imel je z njo spolni odnos (brez njene privolitve); ekspr. vzeti koga na muho, piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; lov. žarg. to žival moramo čim prej vzeti na muho odstreliti; pog. vzeti petsto evrov na račun vzeti del plačila vnaprej; pog. v trgovini vzeti na račun tako, da se dolžni znesek zapiše ter plača pozneje; ekspr. vzeti na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; ekspr. vzeti problem pod drobnogled natančno in vsestransko ga proučiti; ekspr. vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; vzeti koga pod roko in se sprehajati dati svojo roko pod njegovo, navadno v višini komolca; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; publ. pri tej stvari je treba vzeti v obzir vse okoliščine upoštevati; ekspr. vzeti koga v precep spraviti ga v položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče; pog. vzeti staro pohištvo v račun upoštevati ga kot del plačila; vzeti v roke ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. ne ve, kako naj se stvari loti, ker nima česa vzeti v roke nima na razpolago ustreznih pripomočkov, sredstev; ekspr. vzeti pamet v roke začeti premišljeno ravnati; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna; ekspr. včasih besed ne more vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjame jim popolnoma; pog. tega mi ne smete vzeti za zlo zameriti; knjiž. te podatke je treba vzeti z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; vzeti naposodo izposoditi si; pog. vzeti obleko noter zožiti; Bog je dal, Bog je tudi vzel v krščanskem okolju izraža sprijaznjenje z izgubo; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti
♦ ekon. vzeti bankovec iz obtoka; igr. vzeti z mondom; mat. vzeti popravo zvišati zadnjo pridržano decimalko za eno; med. vzeti bris; pravn. vzeti prstni odtis; šah. vzeti figuro izločiti jo iz igre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaárati -am dov.
kaj plačati del zneska ali znesek naprej
SINONIMI:
knj.izroč. naplačati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

zahtévati -am nedov. in dov. (ẹ́)
1. izražati odločno hotenje
a) da osebek kaj dobi: zahtevati denar, odškodnino, orožje; zahtevati svoje stvari nazaj; zahtevati od potnikov potne liste / koliko zahtevaš za avtomobil / šla je v tajništvo in zahtevala direktorja / ta učitelj od učencev veliko zahteva
b) z glagolskim samostalnikom da kdo kaj naredi: zahtevati izpolnitev obljube; občinstvo je zahtevalo ponovitev; zahtevati znižanje dajatev; zahtevajo, da predsednik odstopi; od otroka ne moreš zahtevati, da je pri miru / zahtevam, da mi vrneš denar
c) da kdo ravna, se vede tako, kot izraža dopolnilo: zahtevati mir, red / zahtevati poslušnost, pozornost
2. nav. 3. os. izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo: zadeva zahteva hitro rešitev; spolzka cesta zahteva previdno vožnjo; dogodki zahtevajo, da se moramo takoj odločiti / gradnja ceste zahteva velike stroške je zelo draga; ravnal je, kot sta zahtevala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; dolžnost, vest zahteva, da ukrepate; raziskava bo zahtevala veliko dela in časa zanjo bo potrebno / to delo zahteva celega človeka zanj je potrebno veliko časa in zavzetosti / nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev v njej je bilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zajédek -dka m (ẹ̑)
knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo: plačal je ves zajedek in zapitek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zajédek -dka m (ẹ̑) poud. |znesek, ki se plača za jedačo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zakupnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zamudnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača, če se kaj naredi pozneje, kot je določeno: prepozno je vrnil knjige, zato je plačal zamudnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zapádli dávčni dôlg -ega -ega -á m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zapítek -tka m (ȋ)
znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo: plačati, poravnati zapitek / imeti dovolj denarja za zapitek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zapítek -tka m
znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačopojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. ceha1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

zaračúnati -am dov. (ȗ)
napisati, povedati dolžni znesek za kaj: zaračunati popravilo motorja; zaračunati naročniku prevoz; zaračunati storitev po ceniku; kosilo so jim preveč zaračunali / nobene stvari mu ni naredil zastonj, vse mu je zaračunal; zaračunati zamudne obresti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaračúnati -am dov.
komu kaj napisati, povedati dolžni znesek za kaj
SINONIMI:
pog. računati, zastar. zaračuniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

zaračunati ► zaraˈčunat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaračunávati -am nedov. (ȃ)
pisati, govoriti dolžni znesek za kaj: zaračunavati storitve po ceniku; zaračunavati premalo, preveč / zaračunavati zamudne obresti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zastávek1 -vka m (ȃ)
1. kar se zastavi: vrniti zastavek; posojati na zastavke; vzeti uro kot zastavek
2. igr. predmet, ki ga mora udeleženec dati pri igri na zastavo: igralec da, izgubi zastavek
3. znesek, ki se vplača pri igri na srečo; stava: visoki zastavki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zavadljati se ► zaˈvadl’at se -an se dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zavaroválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zavarovanje: zavarovalni pripomočki; zavarovalna vrv / zavarovalna dejavnost / zavarovalna pogodba / zavarovalni agent, zastopnik; zavarovalna doba čas trajanja zavarovanja in jamstva pri prostovoljnem zavarovanju; čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve, ki se upošteva pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju; zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi; zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja
♦ pravn. zavarovalni primer primer, glede na katerega se zavaruje; zavarovalna vsota vsota, ki jo ob sklenitvi zavarovanja določi zavarovalec in od nje plačuje zavarovalno premijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zavaroválna vsôta -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zavarovalnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zavarováti -újem tudi zavárovati -ujem dov. (á ȗ; á)
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj (bolj) varno pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati rastlino pred mrazom; zavarovati poslopje z visokim zidom; zavarovati se pred udarci; zavarovati si glavo s čelado / drevo jih je zavarovalo ob nevihti, pred nevihto / tema je zavarovala beg
// s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj za uporabnika (bolj) varno: zavarovati balkon z ograjo; zavarovati planinsko pot
2. z določenim dejanjem, ravnanjem narediti koga (bolj) varnega pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati dekle pred nadležnim moškim; varnostniki so zavarovali predsednika / zavarovati komu hrbet
// z določenim dejanjem, predpisom narediti kaj (bolj) varno pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati domača podjetja pred premočno tujo konkurenco; zavarovati redke rastline z zakonom; zavarovati posojilo z zastavitvijo česa / pravno zavarovati iznajdbo
3. z določenim dejanjem, predpisom narediti, da se kaj (bolj) ohrani: zavarovati svoje koristi, pravice / zavarovati anonimnost
4. skleniti pravno razmerje, ki zavezuje določeno organizacijo, da upravičencu povrne škodo v dogovorjenem primeru: zavarovati avtomobil, potnike, premoženje / zavarovati kaj na določen znesek; življenjsko se zavarovati tako, da se ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja, izplača določena vsota
// skleniti pravno razmerje, v katerem upravičenci združujejo denarna sredstva za denarne dajatve in druge pravice iz pokojninskega, invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva: lastnik podjetja ni zavaroval vseh delavcev / invalidsko, pokojninsko zavarovati; socialno se zavarovati
♦ alp. zavarovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečiti, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; pravn. zavarovati sledove narediti, da ostanejo določen čas nespremenjeni; šah. zavarovati kralja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

znések -ska m (ẹ̑)
določena količina, množina denarja: dvigniti znesek z bančnega računa; izterjati, plačati, vrniti dolžni znesek; zmanjšati znesek na polovico; majhen, velik, visok znesek / pavšalni, skupni znesek / denarni znesek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

znések -ska m (ẹ̑) vrniti izposojeni ~; visok ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

znések -ska m
določena količina, množina denarja, izražena s številkopojmovnik
SINONIMI:
denarni znesek, denarna vsota, vsota denarja, vsota, zastar. iznos, knj.izroč. suma, ekspr. vsotica
GLEJ ŠE: odbitek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

znẹ̑sek – glej nésti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

znések odmérjenega dávka -ska -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

življênje -a s (é)
1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju
// kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v zastrupljenih rekah odmira; življenju nevarne snovi / usedline s sledovi življenja / ekspr. jama ni bila brez življenja živih bitij
2. stanje živega bitja: biti, ostati pri življenju; znamenja življenja / volja do življenja je premagala smrt; biti sposoben za življenje / greniti si življenje z ljubosumjem; tvegati življenje; ekspr.: rešiti si golo življenje; streči po življenju; igrati se z življenjem / izgubiti življenje umreti; ekspr. življenje se mu izteka kmalu bo umrl / pesn. mirno naj ti plove čolnič življenja
// s prilastkom, v različnih religijah nadaljevanje kakega stanja po smrti v s čutom nezaznavni stvarnosti: posmrtno življenje / v krščanstvu: nadnaravno življenje; večno življenje
3. s prilastkom bivanje, obstajanje človeka
a) glede na njegovo biološko danost: čustveno, duševno, intelektualno življenje / fantovsko življenje / spolno, telesno življenje / družinsko, zakonsko življenje; samsko življenje; skupno življenje moškega in ženske
b) glede na njegovo ravnanje: garaško, ekspr. grešno življenje; začeti novo življenje / ekspr. sladko življenje prijetno, zlasti spolno / ekspr. ženska dvomljivega življenja
c) glede na njegovo dejavnost, udejstvovanje na določenem področju: begunsko, vojaško življenje / družabno, privatno življenje
č) glede na njegovo materialno stanje: skromno, udobno življenje
d) glede na pestrost dogajanja: mirno, pusto življenje človeka
e) glede na vrednost, ki je odraz določenih življenjskih prizadevanj, razmer: brezskrbno, lahko življenje; ekspr. pasje življenje brezdomcev / ekspr. življenje iz dneva v dan brezciljno, brezskrbno
// bivanje, obstajanje človeka sploh: smisel življenja; pravica, veselje do življenja; njegovi pogledi na življenje in smrt / življenje vaše matere je v nevarnosti
4. doba bivanja, obstajanja človeka od rojstva do smrti: življenje se podaljšuje; bolezen mu je skrajšala življenje; v svojem dolgem življenju je marsikaj doživel / za vse življenje si je dogodek vtisnil v spomin; v svojem življenju še ni imel takega stanovanja / vse življenje je še pred teboj / star. od iznajdbe ni imel za življenja prav nič v času življenja / ekspr.: pomlad življenja mladost; jesen življenja starost
5. ekspr., v povedni rabi kar daje bivanju, obstajanju človeka smisel, vrednost: delo, kariera, otroci so njegovo življenje / brez tebe ni življenja; ti si življenje mojega življenja
6. ekspr. moč1, živahnost, zdravje: življenje je kar kipelo iz nje; mladi so polni življenja / roke so ji brez življenja visele ob telesu brez sposobnosti gibanja, čutenja
7. publ. človek, oseba, zlasti kot udeleženec nesreče, vojnega spopada: življenja padajo v vsaki vojni / rešili so pet otroških življenj otrok
8. s prilastkom način obstajanja živega, stvarnega in duhovnega sveta določenega območja kot celota: navade mestnega življenja; spremembe življenja na vasi; življenje v zaporih; ekspr. čutiti utrip sodobnega življenja / nomadsko, poljedelsko življenje nekaterih narodov / ekspr.: pomensko življenje jezika; življenje besed
9. celota dogajanja
a) zlasti družbenega, medčloveških odnosov, stikov: izhajati iz življenja; biti sredi, publ. v areni življenja; tako je v vsakdanjem življenju; ekspr.: polnost življenja; viharji, vrvež življenja / gojenci so v zavodu izolirani od življenja / zdaj šele vstopaš v življenje; publ. utirati si pot v življenje / ekspr. film želi prikazati živo življenje; pesnik je bil zvest življenju / povezanost šole z življenjem; ekspr. stati z obema nogama v življenju / življenje teče dalje / v povedni rabi: nazadnje pa ostaneš sam, tako je (pač) življenje izraža sprijaznjenost, vdanost; pog., ekspr. to ni življenje, to je hudič; jaz vem, kaj je življenje imam veliko raznovrstnih, zlasti neprijetnih življenjskih izkušenj
b) ekspr. glede na nemir, gibanje, (hitro) se spreminjajoče življenjske okoliščine: opazovati življenje glavne ulice / v hišah ni bilo opaziti življenja / mesta so polna življenja / jate lastovk dajejo ruševinam nekaj življenja
c) ekspr. glede na različne možnosti zabave, preživljanja prostega časa: naužiti se življenja; privoščiti si življenje; lakota po življenju / nočno življenje mesta / kjer je on v družbi, tam je življenje je veselo, zabavno
10. življenjske razmere, življenjsko okolje: po končanem šolanju se vračajo v prejšnje življenje; privajati se na življenje v kolektivu / življenje se normalizira, ker vode upadajo; ekspr. življenje ga tepe; urediti si življenje po svoje; čutiti težo življenja / ekspr.: življenje ga je skovalo v moža; življenje jo je uničilo
11. ekspr., s prilastkom dejavnost, delovanje: poživiti društveno, kulturno, versko življenje; razgibano družbeno življenje
12. skupek pomembnih podatkov o obstajanju, delovanju koga: odlomek iz življenja pisatelja
13. ekspr. prepričljivost, verjetnost: šele oder da besedilu življenje; pisatelj je gradivu vdihnil življenje
14. ekspr. izražanje izrazitih potez, čustev, razpoloženj, podobnih kot v resničnosti: podobe na stenah so brez življenja / v prej tope oči je šinilo nekaj življenja
15. ekspr. kar se rabi za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb: življenje je drago; zasluži komaj za življenje; sredstva za življenje
● ekspr. molči, če ti je življenje drago, ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je; ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; knjiž., ekspr. v mladi ženi vzkali življenje mlada žena zanosi; ekspr. veseliti se življenja rad živeti; publ. ta avtomobilska guma nima dolgega življenja dolge dobe trajanja; knjiž. dala je otroku življenje rodila ga je; ekspr. dali so življenje za domovino umrli zanjo, zlasti v boju; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; ekspr. postavljati življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. skleniti svoje življenje umreti; ekspr. sam si je skrajšal, vzel življenje naredil je samomor; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; ekspr. vzeti komu življenje usmrtiti ga; ekspr. biti ob življenje umreti; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. spremeniti sklepe v življenje uresničiti jih; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi, če bi umrl; vznes. biti v cvetu življenja mlad; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. to ti naj bo šola za življenje zaradi tega boš postal zrelejši, pametnejši; ekspr. bojevati se na življenje in smrt zelo, močno; teči kot za življenje zelo hitro; kakršno življenje, taka smrt
♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. latentno ali prikrito življenje organizmov v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; pravn. nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Število zadetkov: 395