Tiskanje

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

a

Predlog

1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A

Predlog

1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola

ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola

1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola

1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

1.1 črke kake pisave

2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april

FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

àbiótski -a -o prid.

biol. ki je v zvezi z neživo naravo

SINONIMI:

biol. abiotični

GLEJ ŠE: biotski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ablacíjska moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abora [

] samostalnik ženskega spola

grušč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abotnica [ábotnica] samostalnik ženskega spola

abotnica, neumnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abrat [

] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abronka [ábronka] samostalnik ženskega spola

prve dlake na bradi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abscizíjska plást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

abscizíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

absolútna síla -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

absolútno níčna uprávna odlóčba -- -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

absolútno predpísana kázen -- -e -zni ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

absórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

absorpcíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

acêrvul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

Aconcagua

Predlog

Aconcague samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Andih

v prenesenem pomenu stena Aconcague

IZGOVOR: [akonkágu̯a], rodilnik [akonkágu̯e]

BESEDOTVORJE: aconcagovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

actio libera in causa -- -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec

FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aditívni rítem -ega -tma m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ad oculos [adókulos] prisl. (ọ̑)
knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adofs [

] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adruščica [adrūščica

] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adruška [adrūška

] samostalnik ženskega spola

koroško žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aerenhím -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afekt -a samostalnik moškega spola

zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aficírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

aficíran

-a -o:

aficirano področje

♦

med. aficiran organ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

afinitéta -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

afklar [āfklar

] samostalnik moškega spola

izdelovalec šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

afklarica [āfklarica

] samostalnik ženskega spola

izdelovalka šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

aftašica [āftašica

] (abtašica) samostalnik ženskega spola

opatinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aftra [āftra] samostalnik ženskega spola

uzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola

biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ágar -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

1.

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

Agova žena je ...

Zanima me, kako pravimo agovi ženi (turški oblastnik) in kako slovenimo npr. Hasan-aga: Hasan-aga ali aga Hasan.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

agresíja -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

ajd [ȁjd] samostalnik moškega spola

pogan, ajd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ajfrar [ájfrar] samostalnik moškega spola

gorečnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

àjoj in ajòj in àjôj medmet

1.

izraža, da govorec česa ne odobrava, se zgraža, negoduje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑joj

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

1.

ki je v zvezi z ajurvedo

1.1.

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcesórnost udeléžbe -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ákcija-esamostalnik ženskega spola

organizirana dejavnost s ciljem
- akcija za kaj/koga
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom, kako
- , akcija proti čemu
vojaška operacija
- akcije za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom
- , akcija proti komu/čemu
cenovno ugodnejša ponudba
- akcija za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akolit [akolȋt] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolitar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akolitar [akolȋtar] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aksa [āksa] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ȃkt1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktíva1 -e ž (ȋ)
1. ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktivo
2. voj. službujoča vojska:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívna imunizácija -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívni ognjeník -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívno personalitétno načêlo -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aktívno varoválo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

akviklúd -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ala1 [āla] samostalnik ženskega spola

riba jegulja, LATINSKO: Anguilla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alarmántno povdk. (ȃ) poud. ~ je, da se še ni oglasil |vznemirljivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: ↑albumin

alcen [alcẹ̑n] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: elcen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aldov [

] samostalnik moškega spola

nekrvna daritev, žrtev

PRIMERJAJ: kaldov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aldovavec [aldovȃvǝc] (aldovalec) samostalnik moškega spola

žrtvovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola

obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja

FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alfabetírati -am nedov. in dov.

kaj urejati, urediti po abecedi

SINONIMI:

abecedirati

GLEJ ŠE SINONIM: urejati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

ali2 členek

1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali

2. redko za pojasnjevanje prej povedanega

FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku: »The Brain Prize«

Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali je magistrski program »enovit« ali »enoviti«?

Kaj je pravilno: enovit magistrski program ali enoviti magistrski program?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicina https://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozu http://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?

Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilom

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali pišemo »pušenšank« ali »pušelšank«?

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali so imena abonmajev lastna ali občna?

V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ališče [alíšče] samostalnik srednjega spola

ribnik z jeguljami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alkálna strúpnica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alkur [

] samostalnik moškega spola

plavalni mehur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aloe nesklonljivo, samostalnik –

dragocena dišava iz agavi podobne tropske rastline z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja

FREKVENCA: 15 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola

1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja

1.1 dragocena dišava iz te rastline

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alogénsko tkívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alotíl -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični]

1.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski

1.1.

alpiniste

alpinizmu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alterírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo
♦ med. tkivo alterira se spremeni

alteríran

-a -o:

duševno alteriran človek

♦

glasb. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alteríranje (ȋ) neobč. spremeniti, menjati: kaj ~ glas, sodbo; Tkivo ~a se spremeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alternatíva -e ž (ȋ)
1. položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo
// ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
2. kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu; družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa; privlačna, uporabna brezplačna alternativa; dobrodošla razvojna alternativa
3. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: predstavniki alternative / razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative
// dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; država je alternativo pripravljena priznati za kulturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alternatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev; mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alternatívno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alternatívno predpísana kázen -- -e -zni ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo]

1.

ki je v zvezi z aluminijem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aluška [

] samostalnik ženskega spola

piščanček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ama1 [áma] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: dojnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amazọ̑nka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amfitécij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amišinja

Predlog

amišinje samostalnik ženskega spola

pripadnica protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [ámišinja], rodilnik [ámišinje]

BESEDOTVORJE: amišinjin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ámm; in êmm medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

2.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

amonál -a m (ȃ)
kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amonál -a m, snov. (ȃ) |razstrelivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski]

1.

ki je v zvezi z amortizacijo 2.

1.1.

amortizacijo 2.1.

2.

ki je v zvezi z amortizacijo 3.

ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija

2.

ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija

3.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortizacija

ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]

1.

blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe

3.1.

iz financ in računovodstva

4.

v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...

ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski]

del pridevniške zloženke v obliki n-amperski ki je v zvezi z določenim številom amperov

STALNE ZVEZE: amperska ura
ETIMOLOGIJA: ↑amper

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amplitúda -e ž (ȗ)
1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

amsterdamski

Predlog

amsterdamska amsterdamsko pridevnik

IZGOVOR: [ámsterdamski]

ZVEZE: amsterdamski vrh

PRIMERJAJ: Amsterdamska pogodba

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

1.

za katerega ni potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

Andechs

Predlog

1 Andechsa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Nemčiji

IZGOVOR: [ándeks], rodilnik [ándeksa]

BESEDOTVORJE: Andešan, Andešanka, Andešanov, Andešankin, andeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andel1 -dla (andel, handel) samostalnik moškega spola

1. dejanje, dejavnost, s katero se kaj uresniči

2. dejavnost, navadno gospodarska, za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: posel

2.1 kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje, kupčevanje

2.2 dogovor o spremembi lastništva česa s plačilom dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: kupčija

3. kar je, se dogaja in ni podrobneje poimenovano; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč

3.1 kar je, se dogaja in je natančneje določeno v sobesedilu

FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih

TERMINOLOGIJA: pravdni andel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andohtiv -a -o pridevnik

1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov

izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andohtljiv (andahtljiv, andohtljiv) pridevnik

PRIMERJAJ: andohtljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik

1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč

FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

andohtljivo (andohtlivu) prislov

1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe

2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

androga [andrọ́ga] samostalnik ženskega spola

morska riba ozimica, LATINSKO: Coregonus wartmanni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni]

ki je v zvezi z androgenom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín]

pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran]

pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]

odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ánorak -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen

ántianémik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

antibióza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

antirábičen -čna -o prid. (á)
med. ki deluje proti steklini: antirabično cepivo / antirabična postaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt]

1.

ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent

antofilít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

antverhar [āntverhar] samostalnik moškega spola

rokodelec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnar [apnár] samostalnik moškega spola

kdor žge apno; apnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnénčevo lepílo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apnénčevo vezívo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ápno -a s (á)
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ápno -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apno ► ˈjaːpnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apokalípsa -e ž (ȋ)
rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apokalípsa -e ž, pojm. (ȋ) |grozljivo opisovanje konca sveta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apokalíptičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče
// knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apokalíptičen -čna -o (í) poud. ~ prizor |strahoten, grozljivo veličasten|
apokalíptični -a -o (í) ~i jezdeci
apokalíptičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aporíja -e ž (ȋ)
filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apostelj [apọ̑stǝlj apọ̑stǝljna] samostalnik moškega spola

apostol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apotekar [apotẹ̑kar] samostalnik moškega spola

lekarnar, apotekar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na april: aprilsko zasedanje državnega zbora / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aprílski -a -o (ȋ) ~ velesejem; ~o vreme |spremenljivo, nestalno|
aprílskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aprilski ► apˈriːl’ski -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

APZ

Predlog

APZ-ja tudi APZ APZ samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

akademski pevski zbor

IZGOVOR: [ápẹzé], rodilnik [ápẹzêja] tudi [ápẹzé] in [ápəzə̀], rodilnik [ápəzə̀ja] tudi [ápəzə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ar vez.
1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8
3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ára3 -e ž (á)
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, naplačilo: dati, plačati, vzeti aro; vrniti dvojno aro; ara za njivo; pet tisoč evrov are

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arábski gúmi -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

1.

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo]

ki je iz arašidov 1.1. ali vsebuje arašide 1.1.; SINONIMI: kikirikijev

ETIMOLOGIJA: ↑arašid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arba [ārba] samostalnik ženskega spola

zunanje žensko spolovilo; vulva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arban [

] samostalnik moškega spola

stric, tj. očetov brat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola

biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arcat [ārcat

] samostalnik moškega spola

zdravnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ardeni

Predlog

Ardenov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

hribovje v Evropi

IZGOVOR: [ardéni], rodilnik [ardénou̯]

BESEDOTVORJE: ardenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ardenski

Predlog

ardenska ardensko pridevnik

IZGOVOR: [ardénski]

ZVEZE: ardenska ofenziva, ardenski govedar

PRIMERJAJ: Ardenski gozd

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ardičina

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ardigata

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arduš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arendavec [árendavǝc

] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arestant [arestȁnt

] samostalnik moškega spola

jetnik, zapornik, arestant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arga [ārga] samostalnik moškega spola

strahopeten človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

argol nesklonljivo, samostalnik ženskega spola

biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

argumentácija -e ž (á)
utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga
// dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti

1.1.

1.2.

2.

v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...

arhív -a m (ȋ)
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; hraniti v arhivu; pregledati in urediti arhiv; državni, pokrajinski arhiv; nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv; filmski arhiv zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi
// prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv
// zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh: fotografija je iz osebnega arhiva; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arhiválen -lna -o prid. (ȃ)
arhivski: uporabljati arhivalne vire; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arhiválije -ij ž mn. (á) |arhivsko gradivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arhivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati, prenesti v arhiv: arhivirati dokumentacijsko gradivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arhivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhivíranje (ȋ) |dati, prenesti v arhiv|: kaj ~ dokumentacijsko gradivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

arhívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arhívski -a -o (ȋ) ~o gradivo
arhívskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ariádnin Frazemi s sestavino Ariádnin:
Ariádnina nìt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

árijec -jca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arink [ārink] samostalnik moškega spola

morska riba sled, LATINSKO: Clupea harengus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arkáden SSKJ² pridevnik

1.

zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva

v katerem prevladuje (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje

1.1

v obliki za vrstni pridevnik arkadni,

zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva

za katerega je značilna (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

árktična frónta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

armada [armáda] samostalnik ženskega spola

vojska, armada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski]

ki je iz armiranega betona; SINONIMI: železobetonski

ETIMOLOGIJA: iz armirani beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arovica [árovica] samostalnik ženskega spola

kravja, kozja ipd. dlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ARS

Predlog

ARS-a tudi ARS ARS samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

Arhiv Republike Slovenije

IZGOVOR: [árs], rodilnik [ársa] tudi [árs]

BESEDOTVORJE: ARS-ov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja]

1.

iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’

artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski]

ki je v zvezi z artroskopijo 1.

ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

arzin [

] samostalnik moškega spola

laket, komolec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

àseksuálni àseksuálna àseksuálno pridevnik [àseksuálni]

1.

ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih

kot samostalnik v obliki aseksualni, aseksualna kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualec

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

asfȃlt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

asfáltni betón -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut

asla [ásla] samostalnik ženskega spola

tvor, ulje, absces

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

asperacíjsko načêlo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični]

1.

ki je v zvezi z astmo

2.

ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

astmátično primer. prisl. (á) ~ sopsti (nadušljivo)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

AstraZeneca

Predlog

AstraZenece samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

podjetje

v prenesenem pomenu, manj formalno cepivo podjetja AstraZeneca

IZGOVOR: [ástrazéneka], rodilnik [ástrazéneke]

BESEDOTVORJE: AstraZenecin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola

jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ata [áta] samostalnik moškega spola

oče, ata

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atapot [atapōt

] (otopot) samostalnik moškega spola

morska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atenuírano cepívo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét]

1.

športnik, ki se ukvarja z atletiko

2.

ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...

atomizátor -ja m (ȃ)
agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice, meglilnik: škropiti sadno drevje z atomizatorjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atomizátor -ja m

agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice

SINONIMI:

agr. meglilnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

atomizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala

atomizíran

-a -o:

postopki pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj so preveč atomizirani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivo
atomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Atopijski dermatitis
Pri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atraktívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) mikavno, privlačno, zanimivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín]

iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avantúrica samostalnik ženskega spola

ekspresivno

krajše vznemirljivo, nenavadno doživetje, zlasti ljubezensko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avbica avbice samostalnik ženskega spola

àːu̯ƀca, àːu̯fca

1. kapica

na mìːkna àːu̯ƀca

àːu̯ƀca ta màːwa

àːu̯ƀca za trọ́ːče

2. manjšalnica od avba ‘pokrivalo ljudske noše’

PRIMERJAJ: havbica

ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju

Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju

Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín]

iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije A vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin A

ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin

avstralski

Predlog

avstralska avstralsko pridevnik

IZGOVOR: [au̯strálski]

ZVEZE: avstralski dolar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avša [ȃvša] samostalnik ženskega spola

lahkomiselna ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtmant [āvtmant] samostalnik moškega spola

stotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ávtoléstev ávtoléstve samostalnik ženskega spola [áu̯toléstəu̯ áu̯toléstve]

gasilski tovornjak z raztegljivo lestvijo in košaro za gašenje, reševanje z višin

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑lestev

avtolíza -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

avtológen -gna -o prid. (ọ̑) med.
ki izvira iz lastnega telesa; avtogen: avtologne celice; zdravniki so se odločili za avtologno presaditev; avtologno tkivo / avtologno zdravljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ávtorstvo -a s (ā)
dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Avtor ženskega spola

Zanima me, kako je z navajanjem oz. povzemanjem, ko gre za avtorja ženskega spola. Ali je prav, da se zapiše ... Volk pravi, da je ... Ali je morda bolje, da zapišemo Volkova pravi ...? Se mi zdi prav, da se vidi, ali je avtor, ki ga citiramo, moškega ali ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ávtotoksín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ávtovakcína -e ž (ȃ-ȋ)
med. cepivo iz bakterij bolnika samega:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ávtovakcína -e ž, snov. (ȃȋ) |cepivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ávtovakcína -e ž

med. cepivo iz bakterij bolnika samega

SINONIMI:

med. avtogena vakcina

GLEJ ŠE SINONIM: cepivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

avžlokar [āvžlokar] samostalnik moškega spola

mitničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

az (as, az°) nesklonljivo, samostalnik –

ime črke A kot prve v azbuki ali abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A2 ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A3 ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A6 ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A2+ ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

A3+ ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

b

Predlog

1 b-ja tudi b b samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀ja] tudi [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bêja] tudi [bé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

B

Predlog

1 B-ja tudi B B samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀ja] tudi [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bêja] tudi [bé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bába -e ž (á)
1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baba [bába] samostalnik ženskega spola

stara ženska; baba
pomočnica pri porodih; babica

PRIMERJAJ: težkulja, všegarica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babica [bábica] samostalnik ženskega spola

stara ženska, ostarela mati
stara mati; babica
nakovalo za klepanje kose
pomočnica pri porodih; babica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin]

1.

ki je v zvezi z babico 1., pripada babici 1.; SINONIMI: neformalno, primorsko nonin

1.1.

babico 1.

2.

ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo

ETIMOLOGIJA: ↑babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babilónščina -e ž (ọ̑) |jezik|; poud. To je prava ~ |nerazumljivo govorjenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babina [bábina] samostalnik ženskega spola

stara ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški]

ki je v zvezi z babicami 2. ali babištvom

ETIMOLOGIJA: ↑babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bábji bábja bábje pridevnik [bábji]

1.

neformalno, slabšalno ženski

1.1.

neformalno

slabšalno

STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba

babuin

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babura [babȗra] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babuška, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

babuška [babȗška] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]

1.

trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj

1.1.

;

SINONIMI:

pegasti badelj

STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti

Badjurov

Predlog

Badjurova Badjurovo pridevnik

IZGOVOR: [badjúrou̯], ženski spol [badjúrova], srednji spol [badjúrovo]

ZVEZE: Badjurova nagrada

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bagatẹ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bagatélni delíkt -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahač [baháč] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baháški baháška baháško pridevnik [baháški]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahat, ekspresivno bahav

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav

ETIMOLOGIJA: ↑bahač

bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bahavec [báhavǝc] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bahavnik [báhavnik] (bahovnik) samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajavka [bájavka

] (bajalka) samostalnik ženskega spola

vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bajer [bājer] samostalnik moškega spola

ribnik, bajer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakalȃr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

báker bákra samostalnik moškega spola [bákər]

1.

kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku

STALNE ZVEZE: tolčeni baker
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakla -e samostalnik ženskega spola

1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla

2. plamen

FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: storiti koga k bakli v slami

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakláva -e ž, snov. (ȃ) |pecivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bakrenar [bakrẹ̑nar] samostalnik moškega spola

trgovec z bakrenimi izdelki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bákrov bákrova bákrovo pridevnik [bákrou̯ bákrova bákrovo]

1.

ki je v zvezi z bakrom 1.

1.1.

bakra 1.

baker 1.

ETIMOLOGIJA: ↑baker

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baksador [baksadōr

] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: bašador

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baláden -dna -o (ȃ) poud. ~o razpoloženje |grozljivo, mračno|
baládni -a -o (ȃ) ~ motiv
baládnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balena [baléna] samostalnik ženskega spola

morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea

PRIMERJAJ: fokina, keta, kit, košir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín, obrít na balín, obríti kóga na balín, ostríči kóga na balín, ostrížen na balín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski]

1.

ki je v zvezi z balinarji 1., 1.1. ali balinanjem 1., 1.1.

,

,

,

,

ETIMOLOGIJA: ↑balinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balínati balínam nedovršni glagol [balínati]

1.

ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko

2.

ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balin

balónar balónarja samostalnik moškega spola [balónar]

1.

kdor se ukvarja z balonarstvom

2.

manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno trenč, manj formalno trenčkot

ETIMOLOGIJA: ↑balon

balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski]

1.

ki je v zvezi z balonarji 1. ali balonarstvom

ETIMOLOGIJA: ↑balonar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balónast balónasta balónasto pridevnik [balónast]

ki spominja na balon 2. ali je tak kot pri balonu 2.

ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balónski balónska balónsko pridevnik [balónski]

1.

ki je v zvezi baloni 2.

2.

ki je v zvezi z balonom 1.

3.

ki je v zvezi z balonom 3.

4.

pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom

4.1.

5.

ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost

STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč
ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski]

1.

ki je v zvezi z balvanom 1.

2.

ki je v zvezi z balvanskim plezanjem

STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: ↑balvan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični]

1.

ki vsebuje balzamični kis

2.

ki spominja na balzam 3.

3.

ki vsebuje balzam 1.

STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati]

prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam

banálen banálna banálno pridevnik [banálən]

1.

ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija]

delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen

banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje]

delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija

ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati

banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati]

1.

delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen

banálno prislov [banálno]

1.

takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑banalen

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]

1.

stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

1.1.

2.

stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno

2.1.

STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen

banána -e ž (ȃ)
1. podolgovat, rumen tropski sadež: jesti banane; veliki šopi dišečih, zrelih banan / narezane, olupljene, pretlačene banane; ocvrte, pečene banane; palačinke z bananami / nasad banan bananovcev; plantaža banan
2. kar je podobno banani: jesti banano iz sladkorja / vožnja z (napihljivo) banano z napihljivo blazino v obliki banane za vožnjo po vodi / na izbiro je več vrst banan in drugih torbic torbic za dokumente, denar, ki se nosijo okrog pasu
3. priprava, ki se vtakne v vtičnico za povezavo porabnika z električnim omrežjem, elektr. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
4. šport. žarg. blokada žoge pri metu na koš: že v prvi akciji je dal, dobil banano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika, dáti kómu banáno, dobíti banáno, prilépiti kómu banáno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bánčnica -e ž (ȃ)
(vodilna) bančna uslužbenka: finančne posle v upravi je prevzela izkušena bančnica / goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banda [bȃnda] samostalnik ženskega spola

gneča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barantač [barantáč] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo; trgovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barantavec [barantȃvǝc] (barantalec) samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo, trgovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barantíja -e ž (ȋ) star.
1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije
2. barantanje: barantija za njivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barantíja -e ž, pojm. (ȋ) slabš. ~ za njivo |pogajanje (za ceno)|; pešaj. ~ s konji prekupčevanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bárba -e tudi bárba -a m, člov. (ȃ) žarg. kapitan; ~ Ivo stric Ivo
bárbov -a -o (ȃ), ●bárbin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barbadoški

Predlog

barbadoška barbadoško pridevnik

IZGOVOR: [barbádoški]

ZVEZE: barbadoški dolar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barbar [bȃrbar] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z barvanjem; barvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bardírati nedovršni in dovršni glagol

iz gastronomije

ovijati meso s slanino pred peko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka]

čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran]

ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus

ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik

barkador [barkadọ̑r] samostalnik moškega spola

ladijski kapitan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barọ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barométer -tra m (ẹ̄)
priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barométer -tra m (ẹ́) ~ kaže (na) spremenljivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barométer -tra m

priprava za merjenje zračnega tlaka

SINONIMI:

knj.izroč. tlakomer, knj.izroč. vremenik

GLEJ ŠE: aneroid

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)

Barrettov Barrettova Barrettovo; in barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: Barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)

barrique glej barík

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski]

ki je v zvezi z barom

STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol
ETIMOLOGIJA: ↑bar

bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski]

ki je v zvezi z barjem

STALNE ZVEZE: barska žaba
ETIMOLOGIJA: ↑barje

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar]

1.

kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv

2.

velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi

STALNE ZVEZE: bavarski barvar
ETIMOLOGIJA: ↑barva

bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik [bárvarski]

1.

ki je v zvezi z barvarji 1. ali barvarstvom

1.1.

barvarje 1.

barvarstvu

ETIMOLOGIJA: ↑barvar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast]

1.

privzdignjeno ki je iz baržuna 1. ali vsebuje baržun 1.; SINONIMI: žametast, žameten

2.

privzdignjeno ki spominja na baržun 1. ali je tak kot pri baržunu 1.; SINONIMI: žametast, žameten

3.

privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten

STALNE ZVEZE: baržunasti oslez
ETIMOLOGIJA: ↑baržun

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

basant [basānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: fazant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

basȋvọ, n. = basilo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bašador [bašadọ̑r

] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: baksador

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

baščenik [baščeník] samostalnik moškega spola

dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bát -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bátjuška -e m (ȃ)
spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka1: batjuška car; pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bavárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Bavarce ali Bavarsko: bavarski knez; bavarsko pivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bávtica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

báza1 -e ž (ā)
1. osnova, podlaga: materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; vse to so izvedli na prostovoljni bazi
// bistvena sestavina: lak na acetonski bazi
// na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza
2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke
// kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza; logistična, tehnična baza; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov
3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo; bibliografska, informacijska, relacijska baza; vpogled v bazo; osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

BCG BCG-ja [besežé -êja] m z -em (ẹ̑ ȇ) |cepivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beatles in beatle -a [bítəls; bítəl] m (ȋ; ī)
nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi; zakaj si tak beatles? v prid. rabi: ima beatles frizuro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bebec [bẹ̑bǝc] samostalnik moškega spola

neumnež, bebec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedljív -a -o [bədljiv-] prid. (ī í)
zastar. ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bədljìv, -íva, adj. wachsam, C.; — bedljivo spanje, häufig unterbrochener Schlaf, der Halbschlaf, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedro [bédro] samostalnik srednjega spola

bedro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

bélo

prisl.:

belo cvesti

belo se oblačiti

belo bleščeči biseri

belo oprana obleka

belo pogrnjena miza

/ piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen

●

belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli

-a -o sam.:

beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami

kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev

star. ta bela s koso smrt

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica

na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

v belo oblečen

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

gore so že v belem pokrite s snegom

pogledati z belim z beločnico; jezno

vipavsko belo belo vino

pog. liter belega in sodo belega vina

v daljavi je bilo videti nekaj belega

nevesta v belem v beli obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belakin [belakȋn] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belokožnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

béli cemènt -ega -ênta m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belìč Frazemi s sestavino belìč:
bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bóra in belíča, brez belíča [v žêpu], ne iméti niti belíča [v žêpu], ostáti brez belíča [v žêpu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belín -a m (ȋ)
1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin
♦ zool. glogov, kapusov belin
2. zastar. albin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belín -a m

dnevni metulj z belimi krili

SINONIMI:

ekspr. belinček

GLEJ ŠE SINONIM: albin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

belka [bẹ̑u̯ka] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belobrád in belobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belogrív -a -o prid. (ȋ ī)
ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belokožnik [belokọ̑žnik] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belakin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belouška [beloȗška] samostalnik ženskega spola

kača belouška, LATINSKO: Natrix natrix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo]

1.

ki je del beluša 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušni

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušni, špargljev

ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni]

1.

ki je v zvezi z belušem 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušev

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušev, špargljev

STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

benderčar [bendẹ̑rčar] samostalnik moškega spola

vojak, ki nosi zastavo; zastavonoša; praporščak

PRIMERJAJ: bendero

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

benedictus nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola

1. novozavezna Zaharijeva hvalnica ob obrezanju Janeza Krstnika

1.1 krščanska molitev na osnovi te hvalnice

FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berač [beráč] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beračica [beračíca] samostalnik ženskega spola

beračica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beravselj [berávsǝlj berávsǝljna] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berívo -a s (í)
kar je namenjeno za branje; čtivo: zabavno berivo; berivo za otroke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berívo -a s (í) redk. branje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berívo -a s

GLEJ SINONIM: čtivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

berljív -a -o prid.(ī í)
ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere

berljívo

prisl.:

berljivo napisan roman

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bernjač [bernjáč] samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bernjavec [bernjȃvǝc] (bernjalec) samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Beseda »android« in SSKJ

Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? / Philip K. Dick ; [prevedla Jan Jona Javoršek in Urša Vogrinc Javoršek]

Zakaj besede android ni v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Beseda »jetrnica« v pomenu 'tečnoba'

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Beseda »mučéle«

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

Špicov vrt je ruško pokopališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Beseda »sntntn« in slovarji

Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besédenje -a s (ẹ̑)
besedovanje: njegovo javno delovanje, besedenje in pisanje je bilo zmeraj razumno in prepričljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besedílo -a s (í)
1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru
// napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo
2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila
// besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Besedi »rekoč« in »rečeno« ter vejice

Obe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:

*Te cene so, milo rečeno, absurdne.

On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*

Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.

Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.

Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Besedna zveza »črnobela fotografija«

Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besednik [besẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

zagovornik pred sodiščem; odvetnik; besednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Besedni red: »bi bila lahko«

Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko. Recimo v primerih: Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporabo

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Besedni red v slovenščini

Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.

Primer:

Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?

Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Besedni zvezi »zračni tlak« in »zračni pritisk«

Spomnim se, da je bolje govoriti o zračnem tlaku kot o zračnem pritisku. Vendar v SP 2001 najdem pri besedi pritisk zapisan kvalifikator nestrok., zraven pa še pri zvezi zračni pritisk – strok. A to pomeni, da v nestrokovnih besedilih lahko uporabljam besedo pritisk? Ali bo zvenela pogovorno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Besednovrstna umestitev besede »natanko«

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Besednovrstno umeščanje zveze »kakor koli že«

V katero besedno zvezo se uvršča kakorkoli/kakor koli že?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besežé -êja m (ẹ̑ ȇ)
med. cepivo proti jetiki: cepljenje z besežejem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besežé -êja m z -em snov. (ẹ̑ ȇ) zdrav. |cepivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

besnívo prisl.

GLEJ SINONIM: besno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén]

iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten

betežnik [betežník] samostalnik moškega spola

bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran]

ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: zabetoniran

ETIMOLOGIJA: ↑betonirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati]

1.

delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona

2.

ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. betonieren, glej ↑beton

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

bezgavka [bǝzgȃvka] samostalnik ženskega spola

limfni organ v žrelu; mandelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezgetanje [bǝzgetȃnje] samostalnik srednjega spola

o lisicah gonjenje, parjenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo]

1.

ki je v zvezi z bezgom 1.

1.1.

bezga 1.

2.

ki je iz bezga 1.1. ali vsebuje bezeg 1.1.

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola

begunec
kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bežeč [bežȅč] samostalnik moškega spola

begunec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biba [bíba] samostalnik ženskega spola

plazilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bibliotéčen -čna -o [ijo] (ẹ̑) knjižničen
bibliotéčni -a -o (ẹ̑) ~o gradivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bibliotéški -a -o prid. (ẹ̑)
bibliotečen, knjižničen: biblioteško gradivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bibliotéški -a -o [ijo] (ẹ̑) bibliotečen, knjižničen: ~o gradivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biček [bȋčǝk] samostalnik moškega spola

jagenjček, mlad oven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíga -e ž (í)
pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov: peči bige / tržaške bige

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíga -e ž (í) |pecivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bik [bȉk

] samostalnik moškega spola

samec goveda; bik

PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo]

1.

ki je v zvezi z bikom 1., biki 1.

;

SINONIMI:

bikovski

2.

manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski

STALNE ZVEZE: bikova kri
ETIMOLOGIJA: ↑bik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski]

1.

ki je v zvezi z biki 1.

1.1.

bika 1.

biku 1.

;

SINONIMI:

bikov

2.

ki je v zvezi z biki 2.

3.

manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov

3.1.

manj formalno

STALNE ZVEZE: bikovska mati
ETIMOLOGIJA: ↑bik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíl2 -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom
1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; star., razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v parlamentu je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil
2. od nedovršnih glagolov izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila
3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti2, bi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bílaterálen bílaterálna bílaterálno pridevnik [bílaterálən]

1.

ki zadeva, vključuje dve, obe strani

2.

v obliki bilateralni ki je v zvezi z bilateralo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. bilateral, frc. bilatéral iz nlat. bilateralis, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + laterālis ‛stranski’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko, nájti rešílno bílko, okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke, oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke, rešílna bílka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíntje -a s (ī)
agr. boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: njivo so posadili z bintjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bio... ali bío... prvi del zloženk (ȋ)
1. nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik; bioklimatski, biomehanika, biotehnologija / mikrobiologija
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: biovrt in bio vrt, biokmetija in bio kmetija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíoadhezíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíoadhezívna farmacévtska oblíka -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíoadhezívni polimêr -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biocenóza -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíodízel -zla m (ȋ-ī)
ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: biodizel izdelujejo tudi iz živalskih maščob in odpadnih jedilnih olj; proizvodnja biodizla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíodízelski -a -o prid. (ȋ-ī)
nanašajoč se na biodizel: biodizelska elektrarna / biodizelsko gorivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíoenergétski bíoenergétska bíoenergétsko pridevnik [bíjoenergétski]

1.

ki je v zvezi z bioenergijo 1., 1.1.; SINONIMI: bioenergijski

1.1.

bioenergiji 1.

,

1.1.

;

SINONIMI:

bioenergijski

2.

ki je v zvezi z bioenergijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑bioenerget(ika)

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíoenergíjski bíoenergíjska bíoenergíjsko pridevnik [bíjoenergíski]

1.

ki je v zvezi z bioenergijo 1., 1.1.; SINONIMI: bioenergetski

,

,

;

SINONIMI:

bioenergetski

ETIMOLOGIJA: ↑bioenergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíoetanól -a m (ȋ-ọ̑) biokem.
etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: pridobivati bioetanol; proizvodnja bioetanola; avtomobil s pogonom na bioetanol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíogeokémično króženje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíogorívo in bío gorívo -a s (ȋ-í)
pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava rastlin za biogorivo; v pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíogorívo -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíokibernétika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo z inženirsko-tehnološkimi postopki: zanimala ga je povezava biologije in biokibernetike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biolóški sénzor -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biolóško primerljívo zdravílo -- -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biolóško testíranje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíoluminiscénca tudi bíoluminescénca -e ž (ȋ-ẹ̑)
biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíoluminiscénca -e [ijo] ž, pojm. (ȋẹ̑) biol. (živo svetlikanje)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biometríja -e ž (ȋ)
1. statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov: biometrija velja za zanesljivo obliko prepoznavanja posameznika
2. tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati: uporaba biometrije na letališčih; biometrija prstnih odtisov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biónt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

birič [birȉč] samostalnik moškega spola

birič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biriška [birȋška] samostalnik ženskega spola

biričeva žena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bȋrt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bís medmet

1.

navadno ponovljeno uporablja se, ko občinstvo po zaključku glasbenega nastopa poziva nastopajočega k izvedbi vsaj še ene skladbe

2.

kot samostalnik poziv občinstva po zaključku glasbenega nastopa, naj nastopajoči izvede vsaj še eno skladbo

2.1.

kot samostalnik

STALNE ZVEZE: bis člen
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. bis iz lat. bis ‛dvakrat’ - več ...

bis [

] samostalnik moškega spola

bivol

PRIMERJAJ: bivol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíseksuálni bíseksuálna bíseksuálno pridevnik [bíseksuálni]

1.

ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških

kot samostalnik v obliki biseksualni, biseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualec

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíser Frazemi s sestavino bíser:
bíti [právi] bíser [čésa], metánje bíserov [svínjam], metáti bísere svínjam, postáti [právi] bíser [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bíserček bíserčka samostalnik moškega spola [bíserčək]

1.

navadno ekspresivno biser, zlasti manjši

1.1.

2.

ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biser

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno biser

3.

ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biser

ETIMOLOGIJA: ↑biser

bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat]

ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: biserni

ETIMOLOGIJA: ↑biserni

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

1.

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

2.

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

biserovínast biserovínasta biserovínasto pridevnik [biserovínast]

1.

ki je iz biserovine ali vsebuje biserovino

1.1.

biserovino

biserovini

ETIMOLOGIJA: ↑biserovina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biskvít -a m (ȋ)
luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja: na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biskvít -a m, snov. (ȋ) |pecivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.