Tiskanje

barka -e ž barka, ladja: Barka im. ed., ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ kakor ena barca im. ed. na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam ǀ en zholnar od veshe ſvojo barko tož. ed. ǀ eno barco tož. ed., ali zholn ǀ Krajl Eliogabolus … je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke tož. mn. ← it. barca ‛ladja, čoln’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bátəl, -tla, m. = čoln, Dalm.; — prim. it. battello.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. (nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brod [brọ̑d] samostalnik moškega spola

pas zemlje ob vodi; breg
kraj, kjer je voda tako plitva, da se da prebresti
splav, čoln za prevoz čez reko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

colni

GLEJ: čoln

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cun gl. čoln

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čaln gl. čoln itd. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeln gl. čoln ♦ P: 2 (TE 1555, TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeln gl. čoln itd. ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeln

GLEJ: čoln

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog (z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.-C.; — 3) das Weberschiffchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čoln -a m 1. ladja, barka: Ta zholn im. ed. pomeni tu Nebeſhku krajleustvu ǀ Barka, ali zhoun im. ed. Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ okuli zholna rod. ed. ſe obrazhajo ǀ Vni Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna rod. ed. spustil ǀ plava k' Turshkimu zholnu daj. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn tož. ed. na morij ǀ ſim ter ke zholn tož. ed. obrazha ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn tož. ed. Nojeſsau ſe povernil ǀ ta greshni Chaam enu cellu lejtu je v' zholni mest. ed. brumnu, inu zhiſtu shivil ǀ kadar bi Chriſtuſa Jeſuſa v'zholni mest. ed. nebilu ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu mest. ed. najdejo ǀ Delphini ſa zholnam or. ed. plavaio ǀ zholnij im. mn. ſo letu blagu zhakali ǀ zholnovi im. mn. po lufti ſe peleio ǀ ſvoje zholne tož. mn. oberne pruti Licij ǀ morje, kateru je hotelu vſe zholnove tož. mn. poshrejti 2. čoln: dua zholna tož. dv. ſo bili napolnili s' ribami

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čoln -a (čoln, čeln, čaln, čuln) samostalnik moškega spola

1. manjše odprto plovilo; SODOBNA USTREZNICA: čoln

2. veliko plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja

FREKVENCA: 250 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čȏłnəc, -nca, m. dem. čoln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čolnec -nca (čolnic) samostalnik moškega spola

manjšalnica od čoln; SODOBNA USTREZNICA: čolnič

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čȏłnək, -nka, m. dem. čoln; — das Weberschiffchen, Št.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čolnič -a (čolnič, čelnič) samostalnik moškega spola

1. manjšalnica od čoln; SODOBNA USTREZNICA: čolnič

2. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; SODOBNA USTREZNICA: čolniček

FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čuln gl. čoln itd. ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čún -a m čoln: puſztili bi csun vu mourje KŠ 1771, 426; Pri vszákoj velikoj ládji jeszo csúni KAJ 1870, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čun, čunic ipd. gl. čoln čolnec ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gōndola, f. benečanski čoln, die Gondel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

harma [hārma] samostalnik ženskega spola

dolenjsko čoln za prevoz čez reko; brod

PRIMERJAJ: mostovina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje (Prim.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ládja -e ž čoln, ladja: dabi ſze ládja pokrivala od válovja KŠ 1771, 26; okoli vöre ſzo ládje trtyé pretrpeli KŠ 1771, 635; I vöidoucsi zládje Peter KŠ 1771, 49; I gda bi on ſztoupo vu ládjo KŠ 1771, 26; Onedva ſzta pa preczi tá nihála ládjo KŠ 1771, 12; vido je drüga dvá brata vládji KŠ 1771, 12; I vido je dvej ládji ſztojécsivi KŠ 1771, 179; Ovo i ládje, kakſté velike ſzo KŠ 1771, 750; i trétyi táo ládj je ſzkvarjeni KŠ 1771, 781; Sztoupivſi pa vu edno ti ládj, ſtera je bila Simonova KŠ 1771, 179; I vſzáki ravnács i vſza na ládjaj bodoucsa vno'zina KŠ 1771, 799

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mostovina [mostovína] samostalnik ženskega spola

gorenjsko čoln za prevoz čez reko; brod

PRIMERJAJ: harma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nasẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. aufsitzen (o ptiču): na limanico n., Cig.; sich auf den Grund oder auf eine Sandbank setzen, aufstoßen, stranden (o ladji), Cig., DZ.; čoln je nasedel na sipo, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odrívati, -am, vb. impf. ad odriniti; 1) wegschieben; — o. (čoln) od kraja, Zv.; — omlačene snope odriva mlatič; — o. koga, wegdrängen, zu verdrängen suchen, Cig., Jan.; dolg o., eine Schuld abzustoßen suchen, Cig.; — abweisen, C.; — perhorrescieren, Jan.; — 2) im Absegeln, im Abfahren, im Aufbruch begriffen sein, Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

plávati, plȃvam, vb. impf. schwimmen; človek, riba, čoln plava po vodi; plavaj ali utoni = Vogel friss oder stirb, Cig.; — schweben: po zraku p.; p. na suhem, im Rausche hin und her wanken, Cig.; v veselju p., in Wonne zerfließen, Cig.; v žalosti p., in Trauer aufgelöst sein, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pljȗskati, -am, vb. impf. 1) einen dem Stammlaute ähnlichen Laut hervorbringen: patschen, plätschern; voda pljuska ob čoln; dež pljuska, Cig.; — 2) Maulschellen oder Ohrfeigen austheilen, ogr.-C.; za uho p. koga, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pontōn, m. mostovni čoln, der Ponton.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

privę̑znica, f. kol, na katerega se čoln privezuje, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

privóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) = pripeljati, Cig.; vsak večer privozil je ribič svoj čoln k bregu, Npr.-Erj. (Torb.); — gefahren kommen; v tem privozimo do cerkve, Erj. (Izb. sp.); hitro si privozil, Polj.; privozil je že do klanca, Levst. (Zb. sp.); — 2) durch Fahren erwerben, erfahren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razhrę́bati se, -am se, vb. pf. mit Geräusch zerfallen, zerbersten, Z.; ves čoln se je razhrebal, Bes.; — razhreban, zerklüftet, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

skopȋcema, adv. gehäuft: zdajci je bil čoln skopicema poln, Jurč.; — prim. kopica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

škaf -a m škaf: ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa rod. ed. uſtaneta ǀ popade shkaff tož. ed., inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam or. ed. pade vodo reslie ǀ nanaglom je desh shal, kakor de bi s' shkafam or. ed. lil ← srvnem. schāf, verjetno ← lat. scaphium ‛posoda, skodelica’ ← σκάφη ‛posoda, skleda, korito, čoln’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tŕčiti, tȓčim, vb. pf. 1) anstoßen; t. ob kaj, an etwas stoßen: z glavo ob zid, v zid t.; čoln je trčil ob skalo; — t. s kozarcem ob kozarec, beim Trinken anstoßen; t. s kom, mit jemandem anstoßen; — t. se, anstoßen; sich durch Anstoßen verletzen; — 2) klopfen: na prsa trikrat t., Burg.; — 3) trčen, benebelt, berauscht; — rappelig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zajeti; 1) schöpfen; vodo s košem, rešetom z. = etwas Vergebliches thun, sich vergeblich abmühen, Mur., Cig., Nov.; kolesa pesek zajemajo, die Räder sinken ein, mahlen (wenn sie in tiefem Sande gehen, der über den Felgen zusammenläuft), Cig.; Je nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); tudi z. se: pesto se zajemlje, Z.; — z. se, Wasser fangen, Z.; čoln se je zajemal, potoniti je nevarnost, Ravn.; — 2) umzingeln, Jan.; zveri z mrežami z., Cig.; — 3) borgen, C.; — 4) = zanimati, interessieren, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.