..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
admirál2 -a m živ. (ȃ) |metulj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z ~om; poud. biti glavni ~ moštva |biti najboljši igralec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ága 1., f. = živ plot, SlGor.-C.; — iz nem. Hag.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
agúti -ja m z -em živ. (ȗ) |južnoameriški glodavec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ájdovček -čka m živ. (á) jesenski jurček
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ák1 m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' čudák, prvák; živ. racák
2. 'nosilnik lastnosti' drevák
3. 'enota tolikerih delov' deseták, stoták, tisočák
4. člov. 'stopnjevanost' možák
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
akíta ínu -e ~ tudi akíta ínu -a ~ m živ. (ȋ ȋ; ȋ ȋ) |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
aktánt -a m živ. (á; ȃ á) jezikosl. delovalnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
álbatros -a m živ. (ȃ) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..(á)lec -lca [u̯c] m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'vršilec' brálec, malikoválec; živ. sesálec
2. [lc, v nekaterih primerih tudi u̯c] 'vršilnik' kazálec, mešálec, sesálec; prim. ..lec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
álfa rómeo ~ -a m, tudi živ. (ȃ ọ̑) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
àli2 in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členova) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd;
ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine;
jaz ali ti, eden mora odnehati;
recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primerub) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige;
naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug;
pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli2. star., v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
a5,
toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali;
stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil;
ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ali2 člen.
1. vpraš. ~ ga ne poznaš; To je tvoj sin, ~ ne; No, ~ bo kaj; Bog ve, ~ je ta človek še živ
2. nik., poud.: Lažnivost, ~ je to vrlina |ni vrlina|; ~ sem te že kdaj nalagal |še nikoli te nisem|
3. spodbuj., poud. Presneti otrok, ~ (ne) boš jedel |jej vendar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
aligátor -ja m z -em živ. (ȃ) |krokodil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
álk -a m živ. (ȃ) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
amerikánec -nca m z -em živ. (ȃ) |kar izvira iz Amerike|: ~ imenitno teče |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
amí -ja m z -em tudi živ. (ȋ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
amonít -a m živ. (ȋ) |okamneli glavonožec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
anahronízem -zma m (ī) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem;
družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ánec -nca m. prip. obr. (á; ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' očánec; živ. lipicánec
2. člov. 'prebivalec' Amerikánec, Liliputánec, Peruánec
3. živ. 'nedoraslo bitje, mladič' piščánec
4. 'nosilnik lastnosti' grbánec, gubánec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
angórec -rca m z -em živ. (ọ̑) vet. žarg. angorski kunec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
anófeles -a m živ. (ọ̑) |komar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
antropoíd -a m živ. (ȋ) antr. |človeku sorodna opica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
antropomórf -a m živ. (ọ̑) antr. |človeku podobna opica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ar -ja m. prip. obr. (á) člov.
1. 'vršilec' kúhar, púntar
2. 'opravkar' eléktrikar, računálnikar, žénskar, tórbar, lasúljar; živ. mravljínčar, mrhovínar
3. 'prebivalec' barákar, mostíščar
4. 'član, pripadnik' króžkar, čitálničar, desníčar
5. 'nosilec lastnosti' frákar; živ. bíčkar, vreténčar
6. 'stopnjevanost' debelúhar, možákar, pametnjákar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
arbón -a m živ. (ọ̑) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
arbún -a m živ. (ȗ); gl. arbon
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
arheópteriks -a m živ. (ọ̑) praptič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
árnik -a m živ. (ȃ) knj. pog. slanik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ás1 -a m živ. (ȃ) pikov ~; člov., poud. smučarski ~ |vrhunski športnik|; poud. Ti si pa ~ |velik spretnež|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
áskaris -a m živ. (ȃ) človeška glista
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
áspis -a m živ. (ȃ) |kača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..áš m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' sektáš, ustáš
2. člov. 'opravkar' bombáš, košarkáš, nogometáš
3. člov. 'član, pripadnik' frakcionáš, glagoljáš, orjunáš
4. živ. 'nosilec lastnosti' cevkáš, sedláš
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
áudi -ja [au̯] m z -em tudi živ. (ȃ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
avstralopítek -a m živ. (ȋ) antr. |izumrli človečnjak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bác -a m z -em živ. (ȃ) pokr. ovca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bácek -cka m živ. (ȃ) pokr. |ovčji mladič, jagnje|bácka -e ž (ȃ) pokr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
baedeker -ja [béd] m z -em živ. (ẹ̑); gl. bedeker
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bȃjar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bakteriofág -a [ijo] m živ. (ȃ) |virus|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín,
obrít na balín,
obríti kóga na balín,
ostríči kóga na balín,
ostrížen na balín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
barbón -a m živ. (ọ̑) žival. |morska riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bárvar -ja m z -em člov. (ȃ) ~ blaga; živ. |pes|bárvarka -e ž, člov. (ȃ)bárvarjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bastárd -a m živ. (ȃ) biol. ~ osla s kobilo križanec; člov., slabš. |nezakonski otrok; izrodek, izvržek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bávh -a m živ. (ȃ) pokr. kor. (belkast) vol
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bazilísk -a m, člov. (ȋ) |bajeslovno bitje|; živ. |kuščar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bédeker -ja m z -em živ. (ẹ̑) neobč. turistični vodnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
beemvé -êja m z -em tudi živ. (ẹ̑ ȇ) |avtomobil znamke BMW|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bekón -a m živ. (ọ̑) |prašič|; snov. prodati več ton ~a |mesa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bélček -čka [tudi u̯č] m, člov. (ẹ̑) manjš.; ljubk. ~ in črnček |otrok bele rase|; slabš. |belogardist, domobranec|; živ. jahati ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bélec -lca [tudi u̯c] m z -em člov. (ẹ̑) črnci in ~i; slabš. |belogardist, domobranec|; živ. jahati na ~ubélka -e [tudi u̯k] ž, člov. (ẹ̑) poroka črnca z ~o; pasti ~o |belo žival|bélčev -a -o [tudi u̯č] (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
belemnít -a m živ. (ȋ) |okamnina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bélgijec -jca m z -em živ. (ẹ́) |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
belín -a m živ. (ȋ) |metulj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
belínček -čka m živ. (ȋ) manjš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bencínar -ja m z -em tudi živ. (ȋ) avt. žarg. |vozilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
berbêrec -rca m z -em živ. (ȇ) |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bêrkširec -rca m z -em živ. (ȇ) vet. žarg. prašič (berkširske pasme)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bernardínec -nca m z -em živ. (ȋ) |pes|bernardínčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bevskáč -a m z -em živ. (á) slabš. |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bícek -cka m živ. (ȋ) pokr.; ljubk. |ovčji mladič, jagnje|bícka -e ž (ȋ) pokr.; ljubk.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bíčkar -ja m z -em živ. (ȋ) razmnoževanje ~ev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bìk bíka m živ. (ȉ í) rediti ~e; biti rojen v znamenju ~a; člov., poud. |močen moški|; slabš. Temu ~u se ne da nič dopovedati |neumnemu, omejenemu človeku|; zmer. Ti ~ prekleti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Bìk Bíka m, tudi živ., zem. i. (ȉ í) |ozvezdje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bíkec -kca m z -em živ. (ȋ) manjš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
biologȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta,
bíti Ádamov sín,
bíti aprílski,
bíti blagoslovljêna,
bíti bógu za hŕbtom,
bíti bòlj pápeški kot pápež,
bíti bòlj pápeški od pápeža,
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti bòlj počásne pámeti,
bíti brez belíča [v žêpu],
bíti brez bôra in belíča,
bíti brez bôra in božjáka,
bíti brez božjáka,
bíti brez božjáka in bóra,
bíti brez fícka [v žêpu],
bíti brez gláve in répa,
bíti brez hrbteníce,
bíti brez prebíte páre,
bíti brez répa in gláve,
bíti brez sápe,
bíti brez vestí,
bíti cókla razvôja,
bíti cókla za kóga/kàj,
bíti copáta,
bíti čésa kot tóče,
bíti čésa na kôše,
bíti čístih rôk,
bíti člôvek s téga svetá,
bíti čŕn kot nóč,
bíti désna roka kóga,
bíti do góbca v dréku,
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti do kolén v dréku,
bíti do úst v dréku,
bíti do vratú v dréku,
bíti do vratú v gódlji,
bíti dôbra dúša,
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
bíti dólg kot prékla,
bíti drúga violína,
bíti dúša čésa,
bíti fíga móž,
bíti glávni adút,
bíti hítre jéze,
bíti hláden do kóga,
bíti hrbteníca čésa,
bíti igráča [kóga/čésa],
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka [kóga/čésa],
bíti igráčka [kómu] kàj,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti imenován s právim iménom,
bíti iz drugáčnega testá,
bíti iz ístega testá,
bíti iz mesá in krví,
bíti iz móde,
bíti jeklénih žívcev,
bíti jezíček na téhtnici,
bíti junák dnéva,
bíti kàj za pod zób,
bíti kàj/kdó na kvadrát,
bíti kàkor ámen [v cérkvi],
bíti kàkor ámen [v očenášu],
bíti kàkor húda úra,
bíti kàkor iz cúkra,
bíti kàkor iz másla,
bíti kàkor iz svínca,
bíti kàkor kladívo,
bíti kàkor lesníka,
bíti kàkor mrlíč,
bíti kàkor na íglah,
bíti [kàkor] na šivánkah,
bíti [kàkor] na tŕnju,
bíti [kàkor] v málih nebésih,
bíti kàkor v meglì,
bíti kàkor žívo srebró,
bíti kákšen kólešček kjé,
bíti kanónfuter,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti kísel kàkor vrísk,
bíti kóga/čésa kot kobílic,
bíti kóga/čésa kot mrávelj,
bíti kóga/čésa kot rúsov,
bíti kómu máčeha,
bíti kómu pri sŕcu,
bíti kómu tŕn v očéh,
bíti kómu tŕn v pêti,
bíti kómu za pavlího,
bíti kómu za petámi,
bíti kómu za rítjo,
bíti kós kómu/čému,
bíti kóst v gŕlu kóga,
bíti kot ámen [v cérkvi],
bíti kot ámen [v očenášu],
bíti kot dèž v prátiki,
bíti [kot] dím [za kóga],
bíti kot èn móž,
biti [kot] igráča [kómu kàj],
bíti kot iz másla,
bíti [kot] iz stêkla,
bíti kot iz škátlice,
bíti [kot] iz tŕte izvít,
bíti [kot] iz želéza,
bíti [kot] lánski snég,
bíti [kot] máli bóg,
bíti kot mésečnica,
bíti kot mésečnik,
bíti kot míla jéra,
bíti [kot] mílni mehúrček,
bíti kot mrlìč,
bíti kot na dláni,
bíti [kot] na íglah,
bíti [kot] na lúni,
bíti [kot] na tŕnih,
bíti [kot] na tŕnju,
bíti [kot] na žerjávici,
bíti kot naročèn [za kóga/kàj],
bíti kot odpŕta knjíga,
bíti kot okamenél,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti kot osát,
bíti kot pès in máčka,
bíti kot rít in srájca,
bíti kot sánje,
bíti kot slépa kúra,
bíti [kot] strašílo,
bíti [kot] strašílo za v prosó,
bíti kot ustvárjen za kóga/kàj,
bíti kot v čebelnjáku,
bíti [kot] v devêtih nebésih,
bíti kot v fílmu,
bíti kot v mravljíšču,
bíti kot v nebésih,
bíti kot v pánju,
bíti kot v právljici,
bíti [kot] v ráju,
bíti kot v sánjah,
bíti [kot] v sêdmih nebésih,
bíti kot vróče žémlje,
bíti [kot] vróče žémljice,
bíti kot žívo srebró,
bíti krátke pámeti,
bíti krátkih beséd,
bíti krváv pod kóžo,
bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm,
bíti kúrje pámeti,
bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa],
bíti [málo] čez lés,
bíti már kot [za] lánski snég,
bíti máslo kóga,
bíti med ángelčki,
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti med kladívom in nakoválom,
bíti med krilátci [bôžjimi],
bíti med svôjimi štírimi sténami,
bíti [mehek] kot máslo,
bíti méhkega srcá,
bíti močán adút,
bíti módre krví,
bíti mólzna kráva,
bíti móž beséda,
bíti na bóbnu,
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím,
bíti na césti,
bíti na césti kot kónjska fíga,
bíti na čŕni lísti,
bíti na désno rôko,
bíti na dláni,
bíti na dnù,
bíti na dôbri póti,
bíti na káhli,
bíti na kócki,
bíti na kôncu svetá,
bíti na kôncu z žívci,
bíti na kônju,
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti na múhi [kóga],
bíti na nàjbóljši póti,
bíti na nítki,
bíti na ónem svétu,
bíti na píki,
bíti na prágu čésa,
bíti na prágu smŕti,
bíti na prágu življênja,
bíti na prestólu,
bíti na psù,
bíti na répu [čésa],
bíti na rešêtu,
bíti na róbu obúpa,
bíti na róbu prepáda,
bíti na slépem tíru,
bíti na stráni,
bíti na stráni kóga/čésa,
bíti na stránskem tíru,
bíti na tánkem lédu,
bíti na tapéti,
bíti na tí s kóm,
bíti na zatóžni klópi,
bíti nágle jéze,
bíti napét kot maréla,
bíti napét kot lók,
bíti narejèn iz ístega testá,
bíti nasmeján do ušés,
bíti náše gôre líst,
bíti ne od múh,
bíti nepopísan líst [papírja],
bíti ob dóber glás,
bíti ob glávo,
bíti ob pámet,
bíti obút,
bíti od dánes do jútri,
bíti od hudíča,
bíti [od] krúha pijàn,
bíti od múh,
bíti od rôk,
bíti od vrága,
bíti odrínjen na stránski tír,
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj],
bíti oródje [čésa, za kàj],
bíti oródje [kóga/čésa],
bíti oródje v rôkah kóga/čésa,
bíti óstrega jezíka,
bíti pávliha,
bíti pijàn kot čebèr,
bíti pijàn kot čèp,
bíti po ênem kopítu,
bíti po ístem kopítu,
bíti po júsu,
bíti pod copáto,
bíti pod častjó kómu kàj,
bíti pod drobnoglédom [kóga],
bíti pod gásom,
bíti pod krítiko,
bíti pod lúpo kóga,
bíti pod nesréčno zvézdo,
bíti pod oróžjem,
bíti pod pepélom,
bíti pod rúšo,
bíti podóben kàkor gróš gróšu,
bíti pójem [kóga/čésa],
bíti póln múh,
bíti ponedéljkarski,
bíti ponedéljkov,
bíti potísnjen v kót,
bíti [práva] cvétka,
bíti práva enciklopedíja,
bíti [právi] ángel,
bíti [právi] ángelček,
bíti [právi] bíser [čésa],
bíti [právi] cvét čésa,
bíti [právi] mójster za kàj,
bíti právi sín kóga/čésa,
bíti právi sín svôje dôbe,
bíti právi sín svôjega očéta,
bíti právo odkrítje,
bíti prázen dím,
bíti pred vráti,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj],
bíti pri korítu,
bíti pri rôki,
bíti pròst kot ptíček na vêji,
bíti pŕva violína,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti rédkih beséd,
bíti rojèn pod nesréčno zvézdo,
bíti rojèn pod sréčno zvézdo,
bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni,
bíti s téga svetá,
bíti sám svój gospód,
bíti [si] na nòž,
bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju,
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bíti si s kóm kot bráta,
bíti si v laséh,
bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé],
bíti smétana [čésa],
bíti sól zêmlje,
bíti stárega kóva,
bíti súh kot prékla,
bíti svêtla tóčka,
bíti šè móker pod nósom,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti [šè] v povôjih,
bíti [šè] v žívem spomínu,
bíti šèle v povôjih,
bíti šírši kot dáljši,
bíti tábula ráza,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [tàm] za devêtimi gorámi,
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti têžek kot cènt,
bíti tího kot rìt,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
bíti topóvska hrána,
bíti tŕd ôreh za kóga,
bíti tŕdega srcá,
bíti trínajsto práse,
bíti v Ádamovem kostímu,
bíti v Ádamovi obléki,
bíti v blagoslovljênem stánju,
bíti v cvétju,
bíti v část svôjemu iménu,
bíti v dôbri kóži,
bíti v dréku,
bíti v drúgem stánju,
bíti v drúgem stánu,
bíti v gódlji,
bíti v káši,
bíti v kóži kóga,
bíti v Krístusovih létih,
bíti v [lépem] móčniku,
bíti v létih,
bíti v nàjbóljših létih,
bíti v oblákih,
bíti v pólnem cvétu,
bíti v pólnem razcvétu,
bíti v povôjih,
bíti v pŕvih vŕstah,
bíti v rdéčih števílkah,
bíti v ríti,
bíti v róžicah,
bíti v sítu in rešêtu,
bíti v slábi kóži,
bíti v slépi úlici,
bíti v slonokoščénem stôlpu,
bíti v [svôjem] elemêntu,
bíti v škrípcih,
bíti v škrípcu,
bíti v [velíki] části,
bíti v [velíkih] častéh,
bíti v [vesélem] pričakovánju,
bíti v začáranem krógu,
bíti v zláti sredíni,
bíti vážen kot maréla,
bíti vèč díma kot ôgnja,
bíti vêlik kalíber,
bíti vêlik otròk,
bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj,
bíti [vès] ponedéljkov,
bíti [vès] ponedéljski,
bíti vést kóga/čésa,
bíti vklénjen v kládo,
bíti vógelni kámen [čésa[,
bíti vólk na kàj,
bíti [vróče] kot v kôtlu,
bíti vsáke bíre,
bíti [vsèh] múh póln,
bíti z êno nôgo kjé,
bíti z êno nôgo v grôbu,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
bíti za dirigéntskim púltom,
bíti za èn drèk,
bíti za kríži,
bíti za lúno,
bíti za med stáro želézo,
bíti za [na] odpàd,
bíti za pečjó,
bíti za pêto koló,
bíti za rešêtkami,
bíti za rítjo kómu,
bíti za v kòš,
bíti za v stáro želézo,
bíti za vsákim gŕmom,
bíti zapéčkar,
bíti zapéčkarski,
bíti zapísan smŕti,
bíti zapísan v zvézdah,
bíti zastavonóša kóga/čésa,
bíti zavít v meglò,
bíti zavít v temò,
bíti zelèn od zavísti,
bíti [zeló] v módi,
bíti zláta dúša,
bíti žé pri krúhu,
bíti žé v létih,
bíti želéznih žívcev,
bíti žídane vólje,
bíti žív in zdràv,
bíti žíva enciklopedíja,
bíti žívo srebró,
bódi v cvétju,
bodíte v cvétju,
bôjna sekíra je zakopána,
čez glávo je kjé čésa,
čìč je nìč,
gláva [kóga] je kot sód,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iz té móke ne bo krúha,
jè cél církus,
je kóga/čésa kot kobílic,
je kóga/čésa kot mrávelj,
je kóga/čésa kot rúsov,
káča [je] v žêpu,
kàj je [kot] bòb ob sténo,
kàj je [kot] bòb v sténo,
kàj je kot na dláni,
kàj je kot pribíto,
kàj je [práva] zláta jáma za kóga,
kàj je šála,
kàj je [šè]v oblákih,
kàj je za kóga/kómu špánska vás,
kàj ni igráča [kómu],
kàj ni šála,
kdó/kàj ni on múh,
kóga je kàj v hláčah,
kóga je kóliko v hláčah,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
krí ni vôda,
kríž je [s kóm/čím],
[lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti,
[lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti,
málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém,
med bráti [je kàj vrédno],
možgáni kóga so kot rešêto,
ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé],
ne bíti igráča [kómu kàj],
ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
ne bíti igráčka [kómu kàj],
ne bíti iz cúkra,
ne bíti iz želéza,
ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno],
ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím,
ne bíti od múh,
ne bíti po júsu,
ne bíti pod častjó kómu kàj,
ne bíti pri čísti,
ne bíti s téga svetá,
ne bíti [si] na čístem s kóm/čím,
ne bíti [šè] za med stáro šáro,
ne bíti šè za [na] odpàd,
ne bíti [šè] za v kòš,
ne bíti v dôbri kóži,
ne bíti vréden píškavega oréha,
ne bíti vréden póčenega gróša,
nékaj gnílega je v dežêli Dánski,
ni prostóra za kóga/kaj kjé,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
otròk je na póti,
po tóči zvoníti je prepôzno,
pokázati kómu, po čém je mást,
pôsel je pôsel,
pravíci je zadoščêno,
sám góbec je kóga,
sáma kóst in kóža je kóga,
sáma ušésa so kóga,
sáme beséde so kóga,
sáme kostí so kóga,
sáme očí so kóga,
samó beséde so kóga,
spánec je bóljši kot žgánec,
sréča je míla kómu,
stráh za stólček je kóga,
škárje in plátno sta v rôkah kóga,
tá je [pa] bôsa,
tá je pa debéla,
tá je [pa] dôbra,
tá je [pa] jálova,
tá je [pa] kosmáta,
tá je [pa] lépa,
[takó, da] bo vólk sìt in kôza céla,
tí si [pa] búča,
tí si práva búča,
tó je [kot] hláden túš,
tó je víšja matemátika,
tó je za kóga/kómu špánska vás,
tó mu je túrško,
tó ni šála,
tó ni víšja matemátika,
tó níso máčje sólze,
tó níso máčkine sólze,
tó so búče,
tó so záme špánski kráji,
trébuh je kot sód,
vèč želéz je v ôgnju,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec,
vêlik kríž je s kóm/čím,
vrág je kjé,
vsák dán je nedélja [za kóga; kjé],
vsè je [kot] bòb ob sténo,
vsè je [kot] bòb v sténo,
vsè je na glávi,
vsì kríži so dôl,
življênje kóga je na nítki,
žóga je bilà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bívol -a m živ. (ȋ) |govedo z velikimi rogovi|bívolica -e ž (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bizéljčan -a m živ., snov. (ẹ̑) piti ~a |vino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bízon -a m živ. (ȋ) |severnoameriško divje govedo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
blístavec -vca m z -em živ. (í) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bóber -bra in bôber -bra m živ. (ọ́; ó) |vodni glodavec|; snov., prakt.sp. kučma iz ~a iz bobrovega krzna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bokožívčnik -a m živ. (ȋ) |mehkužec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bókser -ja m z -em živ. (ọ̑) |pes|bókserka -e ž (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bólen -a m živ. (ọ̑) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bolj2 prisl. 1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli;
postarale so ga bolj izkušnje kakor leta;
govori bolj sebi kakor drugim;
pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki
● vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni;
to je bolj slab gospodar;
postave je bolj očetove;
denarja je bolj malo;
mož je že bolj v letih;
bolj po starem je oblečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bonít -a m živ. (ȋ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bordójec -jca m z -em, tudi živ., snov. (ọ̑) piti ~ |vino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
borzój -a m z -em živ. (ọ̑) ruski hrt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bosánec -nca m z -em živ. (á; ȃ) neknj. pog. bosenski konj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bradavíčar -ja m z -em živ. (ȋ) |kuščar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brahiopód -a [ijo] m živ. (ọ̑) ramenonožec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brák -a m živ. (ȃ) |pes|bráka -e ž (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brámor -ja m z -em živ. (á) pregnati ~e z njive; neživ., pojm. zdraviti volu ~ |vnetje v gobcu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brancín -a m živ. (ȋ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta,
iméti kóga ràd kot bráta,
kàkor bràt in sêstra,
kot bràt in sêstra,
med bráti [je kàj vrédno],
spoštováti kóga kot bráta,
tôpli bràt,
vínski bràt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brávec -vca m z -em živ. (á) star. ovenbrávka -e ž (á) star. ovca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bréncelj -clja m z -em živ. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brézec -zca m z -em živ. (ẹ̑) |vol; konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brézovček -čka m živ. (ẹ́) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brezvreténčar -ja in brezvretênčar -ja m z -em živ. (ẹ̑; ȇ) nevretenčar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bŕglez -a m živ. (ȓ) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brglún -a m živ. (ȗ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
briárd -a [ija] m živ. (ȃ) |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
briozój -a [ijo] m z -em živ. (ọ̑) žival. mahovnjak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brizgáč -a m z -em živ. (á) žival. |iglokožec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brkáč -a m z -em člov. (á) poud.: |brkat moški|; živ. som ~brkáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brlógar -ja m z -em živ. (ọ̑) |žival|brlógarjev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brôjler -ja m z -em živ. (ó) piščanec pitanec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brontozáver -vra m živ. (á) pal. |plazilec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brundáč -a m z -em živ. (á) otr. |medved|brundáčev -a -o (á) otr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bŕz -a -o; bolj ~ (ȓ) neobč. hiter, nagel: ~a hojabŕzi -a -o (ȓ) nevtr. ~ vlakbŕzi -ega m, tudi živ. (ȓ) prakt.sp. voziti se z ~im z brzim vlakombŕzost -i ž, pojm. (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bŕzec -zca m z -em tudi živ. (ȓ) knj. pog. brzi vlak; živ. |hrošč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
buggy -ja [bági] m z -em tudi živ. (ȃ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
búick -a [bujk] m, tudi živ. (ȗ); gl. bujk
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bújk -a m, tudi živ. (ȗ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
búldog -a m živ. (ȗ) čistokrven ~; člov., nizk. |neroden, neprijeten človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
bulteriêr -ja [ije] m z -em živ. (ȇ) |pes|bulteriêrka -e [ije] ž (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
buratín -a m živ. (ȋ) gled. |lutka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
burgúndec -dca m z -em živ., snov. (ȗ) |vino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
burjevéstnik -a m živ. (ẹ̑) |ptič|; člov. |glasnik (oktobrske) revolucije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cádillac -a [kadilak] m, tudi živ. (ȃ); gl. kadilak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cájzeljc -a m s -em živ. (ȃ) pokr. čižek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
capljáč -a m s -em živ. (á) manjš. možicelj ~ |igrača|; člov., slabš. Cankarjevi ~i |posnemovalci|capljáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cárar -ja m s -em živ. (á; ȃ) |ptič|cárarjev -a -o (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cárjevič2 -a m s -em živ. (á; ȃ) |jabolko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cecátnik -a m živ. (ȃ) pokr. vzh. (sesajoči) mladič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cefalopód -a m živ. (ọ̑) žival. glavonožec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cèk1 céka m živ. (ȅ ẹ́) pokr. klòp
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cekínček -čka m (ȋ) manjš.; poud. žvenket ~ov |cekinov|; živ. |metulj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
celák -a m živ. (á) redk. žrebec; člov., redk. celozemljak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cepetávček -čka m, člov. (ȃ) manjš.; ljubk. jokajoč ~ |otrok|; živ., poud. možiček ~ |igrača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ceponóžec -žca m s -em živ. (ọ̑) |planktonski rakec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cévkar -ja m s -em živ. (ẹ̑) žival. |mnogočlenar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cevkáš -a m s -em živ. (á) žival. |ožigalkar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cevozóbec -bca m s -em živ. (ọ̑) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
chevrolét -a [ševrolet] m, tudi živ. (ẹ̑) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
chrysler -ja [krájzler] m s -em tudi živ. (á) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cípelj -plja m s -em živ. (í; ȋ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
citroén -a m, tudi živ. (ẹ̑) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
citrónček -čka m živ. (ọ̑) |metulj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
clío -a [klijo] m s -em/-om [em] tudi živ. (ȋ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
concórde -da [konkord-] m, tudi živ. (ọ̑) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
crysler -ja [krájzler] m s -em tudi živ. (ȃ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cúcek -cka m živ. (ȗ) slabš. |pes|; člov., slabš. biti ~ |pohleven, bojazljiv|; zmer. ~ ponižni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cvetožêr -a in cvetožér -a m živ. (ȇ; ẹ̑) ličinke ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cvílež -a m s -em pojm. (ȋ) star. cviljenje; števn., živ., poud. ~i ob svinji |prašički|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cvílimóžek -žka m živ. (ȋọ̑) |igrača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cvŕček -čka m živ. (ȓ) |muren|; redk. čriček
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čadè -éta in čáde -ta m živ. (ȅ ẹ́; ȃ) pokr. (črnkast) vol
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čebélar -ja [če in čə] m s -em živ. (ẹ̑) |metulj; ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
četveroškŕgar -ja m s -em živ. (ȓ) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
činčíla -e m živ. (ȋ) |glodavec|; snov., prakt.sp. činčilje krzno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čivkáč -a m s -em živ. (ȃ) poud. |čivkajoč ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čížek -žka m živ. (ȋ) |gozdni ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
člénar -ja m s -em živ. (ẹ̑) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
člénkar -ja m s -em tudi živ. (ẹ̑) nov. |avtobus z deljeno karoserijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
členonóžec -žca m s -em živ. (ọ̑) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
člôvek -éka m ed. in dv. (ó ẹ́) 1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava;
človek se rodi, umrje;
te živali se bojijo človeka;
anatomija človeka;
razlika med človekom in živaljo 2. oseba ne glede na spol ali oseba moškega spola: neki človek stoji pred vrati;
ta človek ni priljubljen;
našel sem človeka, ki me razume;
bližal se je neki bradat, visok človek;
pri mizi je prostora še za dva človeka / ekspr. ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve / kot nagovor: človek, kaj pa misliš; ali te ni sram, človek božji / človeka vredno življenje // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: dober človek to rad stori; boj se hinavskega človeka; pameten, pošten človek; star človek tega ne more razumeti / star. popotni človek popotnik / v povedni rabi: čustven, izobražen človek je; saj ni ravno lahkomiseln, slab človek; postal je čisto drug človek // s prilastkom oseba kot nosilec časovno, krajevno ali kako drugače povezane skupine: mišljenje evropskega, renesančnega človeka; biti kmečki, mestni človek; slovenski človek / gledališki, poslovni človek / skrb za delovnega človeka 3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti: bodi človek in ne živina;
to je človek, to je mož;
ni vreden, da se imenuje človek;
v vsakem človeku je nekaj človeka 4. nar., s svojilnim zaimkom (zakonski) mož: kje pa je tvoj človek 5. v zaimenski rabi izraža nedoločeno, katerokoli osebo: hudo je, če človek nima strehe;
človek mora potrpeti, pa gre;
star. tej ženski ni da bi človek verjel / človek bi rad vedel, kaj bo iz tega; človeku je žal, da nismo vsega opravili / človek bi dejal, da to ni res / ekspr. živ človek ga ni več videl nihče
● v tujini je srečal domačega človeka pripadnika iste države, rojaka; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to je naš človek privrženec, somišljenik; prvi človek po bibliji Adam; naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. človek človeku volk ljudje lahko namerno zelo škodujejo drugim ljudem
♦ antr. pleistocenski človek; človeku podobne opice; igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest; pravn. pravice človeka pravice, ki pripadajo človeku ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost; prim. ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čmŕlj -a m s -em živ. (ŕ)čmŕljev -a -o (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čópar -ja in čôpar -ja m s -em živ. (ọ̑; ȏ) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čópec -pca in čôpec -pca m s -em živ. (ọ̑; ó; ȏ) poud. |čopar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čôvčôv -a m živ. (ȏȏ) |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
črevoškŕgar -ja m s -em živ. (ȓ) |morska žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čríček -čka m živ. (ȋ) ~i čirikajo; nestrok. |strok. muren|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
črnávs -a m, člov. (ȃ) slabš. |črnolas človek|; živ., poud. |črna žival|črnávslja -e ž, člov. (ȃ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čŕnec -nca m s -em člov. (ȓ) ameriški ~i; živ. |konj|čŕnka -e ž, člov. (ȓ)čŕnčev -a -o (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čŕnko -a, °-ta m živ. (ŕ) ljubk. |črn konj|; člov., poud. |črnec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
črnoglávček -čka m živ. (ȃ) manjš. |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čŕv -a m živ. (ȓ) ~ leze; poud. ~ ljubosumnosti |ljubosumnost|; poud. biti za koga samo ~ |nepomemben, neznaten|; pojm. imeti ~a na prstu |vnetje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
črvìč -íča m s -em živ. (ȉ í) manjš. ~ v jabolku; člov., ljubk. zibati malega ~a |otroka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
črvíček -čka m živ. (ȋ) manjš. ~ v sadežu; člov., ljubk. osiroteli ~ |otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čúdež -a m (ȗ) 1. rel. dogodek, ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni: godili so se čudeži;
storiti čudež;
verovati v čudeže / ekspr. storim, kar morem, čudežev pa ne znam delati; pren. čudež umetniškega ustvarjanja // ekspr. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: če se ne zgodi čudež, je izgubljen; čudež je, da še živi; pismo je le po čudežu prišlo na cilj / v povedni rabi čudež je bil(o), da je ostal živ 2. ekspr. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: ta stroj dela čudeže;
operacija je bila pravi čudež moderne medicine / luč, ta najpreprostejši in najskrivnostnejši čudež 3. zastar. začudenje, presenečenje: od čudeža godcem roke so zastale (F. Prešeren)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čúdež2 povdk. (ȗ) poud. ~ je bilo, da je ostal živ |nenavadno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čúdo1 -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑) 1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili;
želim si to čudo, da bi začel delati;
o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla // star. čudež: delati čuda 2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu;
ta človek je pravo čudo, vse si zapomni;
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči;
na največje čudo otrok se je zvezda utrnila;
v veliko čudo vseh je zmagal;
v strahu in čudu so se spogledali 4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek;
čudo božje, kaj si še živ;
čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čúk -a m živ. (ú; ȗ) ~ skovika; člov., poud. |čudak, omejenec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čúkec -kca m s -em živ. (ȗ) manjš. ~ je zletel iz dupla; člov., ljubk. |otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čúrimúri -ja m s -em živ. (ȗȗ) ljubk. |muren|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dáimler -ja [ajm] m z -em tudi živ. (ȃ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dákel -kla m živ. (á) jazbečar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dalmatínec -nca m z -em živ. (ȋ) |vino; pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dámjak -a m živ. (ȃ) |jelen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dámjek -a m živ. (ȃ); gl. damjak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dán1 dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi:, rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni;
od takrat je minilo štirinajst dni;
pridem čez dva dni, čez teden dni;
pred (nekaj) dnevi je odšel;
večkrat na dan se oglasi;
prvi, zadnji dan v mesecu, tednu;
dela vsak dan, vsak drugi dan;
dan pozneje se je zgodilo;
dan pred praznikom;
nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija; star. na dan 27. junija
♦ rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem// s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan; vsak petek je semanji, tržni dan; uradni dan določen za uradovanje s strankami / delovni dan delovnik / rojstni dan / informativni dan dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi; dan odprtih vrat predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan// s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan; dan zmage; dan žena; dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 19902. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. noč: dan je že;
dan se daljša, krajša;
dan se dela dani se;
dan raste postaja daljši;
deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan;
jesenski, pomladni dan;
kot noč pa dan sta zelo različna / ves dan je hodil okrog; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo; še za dne je prišel domov ko je bil še dan; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo / ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan! 3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi;
burni, veseli dnevi;
to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi / slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen; dneve mladosti je preživel na deželi // omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš; ni hotel z resnico na dan povedati resnice; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno, tja v en dan tjavendan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dávež -a m z -em živ. (ȃ) |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
debelokljún1 -a m živ. (ú; ȗ) poud. debelokljunec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
debelokljúnec -nca m z -em živ. (ȗ) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
debelokóžec -žca m z -em živ. (ọ̑) |žival|; člov., poud. |neobčutljiv človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dejáven -vna -o
povdk. izraža, da kdo tvorno opravlja, izpolnjuje kako delo, kake naloge SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024
deklè -éta s, člov., im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi živ. (ȅ ẹ́) mlado ~; Predstavil je svoje ~; poud. Je še ~ |neporočena|; Ima dve ~eti hčeri; poud. obdariti ~eta |ženske|; olepš. pocestno ~ vlačuga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
delfín -a m živ. (ȋ) ~i se poganjajo za ladjami; tudi živ., pojm., šport. plavati ~ |plavalni slog|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Delfín -a m, tudi živ., zem. i. (ȋ) |ozvezdje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
derbíst -a m, člov. (ȋ) srečanje ~ov; živ. |konj|derbístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
desetákar -ja m z -em živ. (ȃ) jelen ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
deseterák -a m živ. (á) jelen ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
deseteronóžec -žca m z -em živ. (ọ̑) raki ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dète2 medm. (ȅ) star. izraža začudenje; beži, eja: dete, da je ta človek še živ? dete, dete, kako si preudaren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
détel -tla m živ. (ẹ́) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dežévnik -a [də] m živ. (ẹ́; ẹ̑) ~i v zemlji; jata ~ov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dihanje -a (dihane, dihanje) samostalnik srednjega spola1. zajemanje zraka v pljuča in njegovo iztiskanje iz njih; SODOBNA USTREZNICA: dihanje
2. ekspresivno rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa; SODOBNA USTREZNICA: dih
3. v zvezi dajati/delati dihanje povzročiti, da kdo postane ponovno živ; SODOBNA USTREZNICA: oživiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dihúr -ja m z -em živ. (ú; ȗ) |žival|; snov., prakt.sp. dihurje krznodihúrjev -a -o (ú; ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dímek -mka m živ. (ȋ) pokr. |temnosiv vol|dímka -e ž (ȋ) pokr. |temnosiva krava|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
díngo -a m živ. (ȋ) |divji pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dinozáver -vra m živ. (á) pal. |plazilec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
diplodók -a m živ. (ọ̑) pal. |plazilec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
diplokók -a m živ. (ọ̑) biol. |bakterija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dirjáč -a m z -em živ. (á) redk. dirkalni konj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dirkáč -a m z -em člov. (á) avtomobilski ~; živ. |dirkalni konj|dirkáčica -e ž, člov. (á)dirkáčev -a -o (á)dirkáčičin -a -o (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dirkálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) dirkač; živ. |dirkalni konj|dirkálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) dirkačicadirkálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
divjákovec -vca m z -em živ. (á) |rastlina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dlákar -ja m z -em živ. (ȃ) lov na ~e; ličinke ~ev |žuželk|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dlèsk1 dlêska m živ. (ȅ é) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dnévnik -a m (ẹ̑) pisati ~; uredništvo ~a; živ. (metulji) ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dóberman -a m živ. (ọ́; ọ̑) |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dočakati -am dovršni glagol1. kdo; česa, kaj, na kom, s prisl. določilom načina s čakanjem priti do česa, doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: dočakati
2. kdo; česa, koga/kaj ostati živ do določenega dogodka, dobe; SODOBNA USTREZNICA: dočakati, doživeti
FREKVENCA: 67 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
doklèr in dókler in dòkler vez. (ȅ; ọ̑; ȍ) v časovnih odvisnih stavkih 1. z nedovršnim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega: dokler je zakon v veljavi, se ga je treba držati;
revež bo, dokler bo živ;
dokler smo imeli denar, smo kupovali knjige;
tega ne bi dovolil, dokler bi imel še kaj oblasti nad njo
● upamo, dokler živimo; preg. dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel v sreči ima človek dosti prijateljev2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: gledal je za njo, dokler ni izginila za hišo;
varuj otroka, dokler se ne vrne mati / ni miru, dokler vse ne spi / brez nikalnice:, star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce; zastar. bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka, in ugasne (F. Prešeren)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
doklę̑r,* dókler, conj. 1) solange: delaj, dokler hočeš, arbeite, so lange du willst; dokler je govoril, je bilo vse tiho; dokler bom živ, mein Leben lang; dokler te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit; dokler ne spiš, solange du wachest, C.; — 2) dokler ne — (s perfektivnimi glagoli), bis; ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš, ich bleibe bei dir, bis du einschläfst; dokler ne dodelamo, bis wir fertig sind; Kak lepo se rosa bliska, Dokler jutra hlad ne mine, Preš.; — (tudi brez nikalnice): bodi ondukaj, dokler ti rečem, Krelj; počakaj, dokler ustrelim srno, LjZv.; — 3) = ker, Meg., Boh., Kast., Met., Jsvkr.; (prim. nem. dieweil).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati
5. kdo; kogatož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti
6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati
7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
doleteti ► dȯˈleːtėt -ˈletiːn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgodlákar -ja [u̯g] m z -em živ. (ȃ) |žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgodlákec -kca [u̯g] m z -em živ. (ȃ) poud. |žival z dolgo dlako|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgokljún1 -a [u̯g] m živ. (ȗ) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgonóžec -žca [u̯g] m z -em živ. (ọ̑) poud. |žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgoprogáš -a [u̯g] m z -em člov. (á) šport. žarg. |tekač|; živ., šport. žarg. konj ~dolgoprogášica -e [u̯g] ž, člov. (á) šport. žarg. |tekačica|dolgoprogášev -a -o [u̯g] (á) šport. žarg.dolgoprogášičin -a -o [u̯g] (á) šport. žarg.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgorépec -pca [u̯g] m z -em živ. (ẹ̑) raki ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgorílec -lca [u̯g u̯c] m z -em živ. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgoúhec -hca [u̯g] m z -em živ. (ȗ) poud. |zajec|dolgoúhčev -a -o [u̯g] (ȗ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dolgoúšec -šca [u̯g] m z -em živ. (ȗ) redk. dolgouhecdolgoúščev -a -o [u̯g] (ȗ) redk. dolgouhčev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
doseči -sežem (doseči, deseči) dovršni glagol1. nedov., kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
3. kdo; kaj z iztegnjeno roko priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
4. kdo; s prisl. določilom časa biti, obstajati do časa, kot ga izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
5. kdo; kaj ostati živ do konca trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: preživeti, doživeti
6. kdo; s prisl. določilom kraja, s prisl. določilom časa s premikanjem priti kam do določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: dospeti
7. kdo/kaj; koga/kaj, do koga, s prisl. določilom načina z dejavnostjo, prizadevanjem priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
8. kdo/kaj; kaj, (s čim) popolnoma, do konca razumeti, spoznati; SODOBNA USTREZNICA: doumeti
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničenje dejanja ali udeleženost pri dejanju, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 154 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
douglas -a [dáglas] m, tudi živ. (ȃ) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dragón -a m živ. (ọ̑) |jadrnica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
drekobŕbec -bca m z -em živ. (ȓ) žival. govnač; člov., nizk. |neprijeten, zoprn človek|drekobŕbčev -a -o (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dreskáč -a m z -em živ. (á) žival. carar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
driopítek -a [ijo] m živ. (ȋ) antr. |izumrla opica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dromedár -ja m z -em živ. (á) |velblod|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
drózd -a m živ. (ọ̑) pokr. drozg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
drózg -a m živ. (ọ̑) ~ prepeva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
drozgáč -a m z -em živ. (á) žival. carar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
drsálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) nastop ~ev; živ. |žuželka|drsálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)drsálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
drúgec -gca m z -em živ. (ú; ȗ) |čebelji roj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
drúgoligáš -a m z -em živ. (ú/ȗá) šport. žarg. |tekmovalec v drugi ligi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
drvolázec -zca m z -em živ. (ȃ) |afriška gozdna žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúgong -a m živ. (ȗ) |morski sesalec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúh1 -á m živ. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȗ ȃ) zadovoljiti potrebe ~a; ~ časa; ~ in tvar; člov. ~i dvajsetega stoletja; publ. z novico razburiti ~e ljudi; zli ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúhec1 -hca m z -em živ., pojm. (ȗ) manjš.; šalj. |duh, razum|; člov., šalj. verjeti v zle ~e |duhove|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúhek1 -hka m živ., pojm. (ȗ) manjš.; šalj. |duh, razum|; člov., šalj. sami nemirni ~i |duhovi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúlar -ja m z -em živ. (ȗ) |ptič|: črni, severni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúplar -ja m z -em živ. (ȗ) s trkanjem po deblu pregnati ~a; člov. ~i gredo na lov polharjidúplarjev -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúrak -a m, tudi živ., pojm. (ȗ) |igra s kartami|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dúšek -ška m, tudi živ. (ú; ȗ) star. požirek; zastar. vdih; poud. dati ~a čemu |sproščeno kaj izraziti|; star. priti do ~a zajeti sapo; oddahniti se; poud. izpiti kaj na ~, v ~u |ne da bi se vmes oddahnil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvajseterák -a m živ. (á) |jelen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvanajsták1 -a m živ. (á) ustreliti ~a |jelena|; člov., zgod. posvet ~ov |mestnih svetovalcev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvanajsterák -a m živ. (á) |jelen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvójec -jca m z -em tudi živ. (ọ̑) |čoln|: ~ s krmarjem; tekmovati v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvoklópnik -a m živ. (ọ̑) žival. |rak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvókrílec -lca m z -em živ. (ọ̑ȋ) |žuželka|; peljati se z ~em z dvokrilnikom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvónóžec -žca m z -em živ. (ọ̑ọ̑) |žival|; člov., poud. puhloglavi ~i |ljudje|dvónóžčev -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvópárkljar -ja m z -em živ. (ọ̑ȃ) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvoróg -a m živ. (ọ̑) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvóspôlnik -a m živ. (ọ̑ȏ) biol.dvóspôlnica -e ž (ọ̑ȏ) biol.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
dvóškŕgar -ja m z -em živ. (ọ̑ȓ) |glavonožec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
džíp -a m, tudi živ. (ȋ) |avtomobil|: vojaški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ek1 -ka m. prip. obr.
1. 'dejanje' dogódek, prispévek
2. 'rezultat dejanja' cúrek, izvléček, ostánek
3. člov. 'nosilec lastnosti' četvérček, dvójček, ljúbček
4. 'nedoraslo bitje, mladič' člov. fántek; živ. medvédek, prašíček
5. 'manjšalnost' dómek, gríček, gúmbek
6. člov. 'manjšalnost, ljubkovalnost' bedáček, čŕnček, edínček; nečlov. bôbek, grôbek
7. člov. 'slabšalnost' človéček, zdravníček, oficírček
8. 'snov' prášek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
éktoparazít -a m živ. (ẹ̑ȋ) biol. zunanji zajedavec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
éland -a m živ. (ẹ̑) |antilopa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ému -ja tudi emú -ja m z -em živ. (ẹ̑; ȗ) |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
enakokrílec -lca m z -em živ. (ȋ) |žuželka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
éndoparazít -a m živ. (ẹ̑ȋ) (notranji zajedavec)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ênocéličar -ja m z -em živ. (é/ȇẹ̑) razmnoževanje ~ev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
enoróžec -žca m z -em živ. (ọ̑) samorog
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ênospôlnik -a m živ. (é/ȇȏ) biol.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..fág drugi del podr. zlož. (ȃ) |žreti, požirati| živ. 'vršilec' antropofág, bakteriofág
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fák medmet [fák] 1. vulgarno izraža, da je govorec nad čim neprijetno, negativno presenečen, česa ne odobrava1.1. vulgarno izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. kot členek, vulgarno uvaja v izjavo, zlasti o čem, kar govorec dojema kot neugodno, negativno
FRAZEOLOGIJA: Fak no. ETIMOLOGIJA: ↑fuck
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fantíček -čka m (ȋ) ekspr. fantek, fantič: živahni fantički so se prekopicavali po travi;
v naročju je držala debelušnega fantička;
njen najmlajši je bil živ, neugnan fantiček / kot nagovor čakajte me, fantički / ima ljubkega fantička in precej starejšo hčer majhnega sina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa] 1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fazán -a m živ. (ȃ) |ptič|fazánka -e ž (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fének -nka m živ. (ẹ̑) puščavska lisica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
féniks -a m živ. (ẹ̑) bajesl. |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fermáč -a m s -em živ. (á) lov. žarg. ptičar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ferrári -ja [era] m s -em tudi živ. (ȃ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fíat -a [ija] m, tudi živ. (ȋ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fíčko -a, °-ta m, tudi živ. (ȋ) knj. pog. |avtomobil znamke Fiat|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fíčo -a, °-ta m, tudi živ. (ȋ) knj. pog. |avtomobil znamke Fiat|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fíkcija fíkcije samostalnik ženskega spola [fíkcija] kar je izmišljeno in ne ustreza resnici, v resničnosti ne obstaja
STALNE ZVEZE: pravna fikcija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fiktion in frc. fiction iz lat. fictiō ‛tvorba, oblikovanje, izmišljotina’, iz fingere ‛upodobiti, ustvariti, izmisliti si’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fižólar -ja m s -em člov. (ọ̑) slabš. |kdor pogosto je fižol|; živ. |hrošč|fižólarka -e ž, člov. (ọ̑) slabš.fižólarjev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
flagelát -a m živ. (ȃ) biol. bičkar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
flamíngo -a m živ. (ȋ) žival. plamenec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fókselj -na [sə] m živ. (ọ̑) neknj. pog. foksterijer
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
foksterijêr -ja m s -em živ. (ȇ) |pes|foksterijêrka -e ž (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fólksvágen -gna m, tudi živ. (ọ̑á) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fórd -a m, tudi živ. (ọ̑) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
francóz -a m, tudi živ. (ọ̑) |orodje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
frátrc -a m s -em živ. (ȃ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
frfotáč -a m s -em živ. (á) poud. metulj ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
frišen -šna prid. 1. svež, hladen:
prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen:
sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
frízijec -jca m s -em živ. (í) |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
fúks -a m živ. (ȗ) |konj|fúksa -e ž (ȗ) |kobila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gàd gáda m živ., im. mn. gádje in gádi (ȁ á) |kača|; člov., poud. Sami stari ~je so se zbrali |podjetni, neugnani ljudje|gádovka -e ž (á)gadíca -e ž (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gádovec -vca m z -em (á) |rastlina|; tudi živ., snov. |vino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gāj -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
galéb -a m živ. (ẹ̑) jata ~ovgalébica -e ž (ẹ̑)galébka -e ž (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
galébček -čka m živ. (ẹ̑) manjš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
galopêr -ja m z -em živ. (ȇ) |dirkalni konj|galopêrka -e ž (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gáms -a in gàms gámsa m živ. (á; ȃ á; ȁ á) trop ~ovgámsovka -e ž (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gavrán -a tudi gávran -a m živ. (ȃ; ȃ) pesn. krokar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gavún -a m živ. (ȗ) |morska riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gékon -a m živ. (ẹ̑) |kuščar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gépard -a m živ. (ẹ̑) |zver|gépardka -e ž (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gibón -a in gíbon -a m živ. (ọ̑; ȋ) |opica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gladkodlákar -ja m z -em živ. (ȃ) |pes|gladkodlákarjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo,
belíti si glávo [s čím],
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti ob glávo,
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
čez glávo je kjé čésa,
čez glávo zrásti kómu,
délo je zráslo kómu čez glávo,
dobíti jíh po glávi,
dobíti króglo v glávo,
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu,
gláva [kóga] je kot sód,
gláve bódo letéle,
glávo za glávo,
iméti čésa čez glávo,
iméti čésa prek gláve,
iméti glávo in rèp,
iméti glávo kot čebèr,
iméti glávo kot sód,
iméti glávo na právem kôncu,
iméti glávo na právem méstu,
iméti glávo za kàj,
iméti kàj na glávi,
iméti kàj [vèč] solí v glávi,
iméti máslo na glávi,
iméti pólno glávo čésa,
iméti prázno glávo,
iméti rèp in glávo,
iméti slámo v glávi,
iméti sršéne v glávi,
in če se [vsì] na glávo postávijo,
íti z glávo skozi zíd,
izgubíti glávo,
kàj je ráslo kómu čez glávo,
kàj je zráslo kómu čez glávo,
kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo,
kàj (vsè) je postávljeno na glávo,
kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu,
kómu se je posvetílo v glávi,
kot kúra brez gláve,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà kómu v glávo,
krí je udárila kómu v glávo,
króna ne bo pádla kómu z gláve,
krónana gláva,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
nakopáti kómu kàj na glávo,
nakopáti kómu [právega] vrága na glávo,
nakopáti si kàj na glávo,
ne belíti si gláve [s čím],
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi,
ne iméti ne gláve ne répa,
ne iméti ne répa ne gláve,
ne razbíjati si gláve [s čím],
ne védeti, kjé se drží gláva kóga,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
nosíti glávo napródaj,
nosíti glávo v tórbi,
nosíti kàj na glávi,
obŕzdati vróče gláve,
od gláve do nôg,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
odnêsti célo glávo,
ohladíti vróče gláve,
opráti kómu glávo,
pámetna gláva,
plačáti z glávo,
pognáti kómu króglo v glávo,
pognáti si króglo v glávo,
pomáhana gláva,
posípati si glávo s pepélom,
postáviti kàj na glávo,
postáviti se na glávo,
postáviti vsè na glávo,
potrésti si glávo s pepélom,
prázna gláva,
rásti kómu čez glávo,
razbíjati si glávo [s čím],
ríniti z glávo skozi zíd,
rínjenje z glávo skozi zíd,
sedéti kómu na glávi,
síliti z glávo skozi zíd,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vróča gláva,
vsè je na glávi,
z glávo skozi zíd,
zahtévati glávo kóga,
zméšati kómu glávo,
zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
glaváč -a m z -em člov. (á) slabš. |debeloglav človek|; zmer. ~ trmasti; živ. kiti ~iglaváčev -a -o (á) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
glavóč -a m z -em živ. (ọ̑) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
glavonóžec -žca m z -em živ. (ọ̑) raziskovati ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
glavorépec -pca m z -em živ. (ẹ̑) |kača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče-Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.-C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
globóček -čka m živ. (ọ̑) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
glodálec -lca [u̯c] m z -em živ. (ȃ) glodavecglodálka -e [u̯k] ž (ȃ) glodavkaglodálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
glodávec -vca m z -em živ. (ȃ) škodljivi ~iglodávka -e ž (ȃ)glodávčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
glodávs -a m živ. (ȃ) slabš. |glodavec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gnezdáč -a m z -em živ. (á) star. golič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gnezdílec -lca [u̯c] m z -em živ. (ȋ) |ptič|gnezdílka -e [u̯k] ž (ȋ)gnezdílčev -a -o [u̯č] (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gnézdnik -a m živ. (ẹ̑) star. pitati ~e goliče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gnú -ja m z -em živ. (ȗ) |antilopa|gnújev -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gobán -a in gobàn -ána m živ. (ȃ; ȁ á) brezov ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
góbar -ja m z -em člov. (ọ̑) ~i v gozdu; živ. |metulj|góbarica -e ž, člov. (ọ̑)góbarjev -a -o (ọ̑)góbaričin -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
góbavec -vca m z -em člov. (ọ́) iznakaženost ~a; živ. gobargóbavka -e ž, člov. (ọ́) zdraviti ~e; nečlov. |krastača|góbavčev -a -o (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
góbčar -ja m z -em živ. (ọ̑) |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
góbec Frazemi s sestavino góbec:
bíti do góbca v dréku,
dáti [jíh] kómu na góbec,
dáti [jíh] kómu po góbcu,
dáti kómu êno na góbec,
dobíti êno na góbec,
dobíti êno po góbcu,
dobíti jíh na góbec,
dobíti jíh po góbcu,
držáti góbec,
iméti góbec,
iméti góbec kot kráva rép,
naložíti [jíh] kómu na góbec,
naložíti [jíh] kómu po góbcu,
sám góbec je kóga,
zamašíti kómu góbec,
zapréti góbec,
zaslúžiti si êno na góbec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gódenčič -a tudi gôdenčič -a [də] m z -em živ. (ọ́; ó) |goden ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
godnják -a m živ. (á) |goden ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
godrnjáč -a m z -em člov. (á) poud. |kdor (rad) godrnja|; živ., poud. |medved|godrnjáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.godrnjáčev -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gojīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gôlec1 -lca [u̯c] m z -em člov. (ó; ȏ) poud. |gol človek|; živ. ~i v gnezdu goličigôlčev -a -o [u̯č] (ó; ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gólf2 -a m, tudi živ. (ọ̑) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
golìč -íča m z -em živ. (ȉ í) ~i v gnezdu; člov., poud. |mlad, nedorasel človek|golíčev -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
goličávar -ja m z -em živ. (ȃ) |gams|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
golíček -čka m živ. (ȋ) manjš.; ljubk. ~i v gnezdu |ptički|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
golób -a m živ., im. mn. tudi golóbje (ọ̑) krmiti ~e; poud. ~ miru |simbol|golobíca -e ž (í) gruljenje ~e; člov., poud. |mlada, ljubka ženska|golobíčin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
golóbček -čka m živ. (ọ̑) manjš.; člov., ljubk. Pridite, ~i moji |otroci|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
golobìč -íča tudi golóbič -a m z -em živ. (ȉ í; ọ̑) manjš. godni ~igolobíčica -e ž (í) manjš. drobna ~; člov., ljubk. |mlada, ljubka ženska|golobíčka -e ž (í; ȋ) manjš. bela ~; člov., ljubk. |mlada, ljubka ženska|golobíčičin -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
golobíčar -ja m z -em živ. (ȋ) |fižol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
golojájčar -ja m z -em živ. (ȃ) rastl.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
golorépec -pca m z -em živ. (ẹ̑) žival.golorépka -e ž (ẹ̑) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gôlšar -ja [u̯š] m z -em živ. (ȏ) sivi ~ |golob|; člov., poud. ~i med drugimi bolniki |golšavci|gôlšarica -e [u̯š] ž, člov. (ȏ) poud. |golšavka|; nečlov. |riba|gôlšarjev -a -o [u̯š] (ȏ)gôlšaričin -a -o [u̯š] (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gonìč -íča m z -em člov. (ȉ í) ~i s čredami; živ. |pes|goníčev -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gonjáč -a m z -em člov. (á) ~ konj; ~i na lovu; živ. psi ~i goničigonjáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gorénjec2 -jca m z -em živ. (ẹ́) knj. pog. gorenjski nagelj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gosák -a m živ. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
goséničar -ja m z -em (ẹ̑) traktor ~; živ. kapusov ~ |žuželka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gostítelj -a m z -em člov. (ȋ) prijazen ~; živ., biol. ~ zajedavcevgostíteljica -e ž, člov. (ȋ) ustrežljiva ~; publ. država ~ |gostiteljska država|gostíteljev -a -o (ȋ)gostíteljičin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
góščar -ja m z -em člov. (ọ̑) voj. žarg. |partizan|; živ. |gams|góščarka -e ž, člov. (ọ̑) voj. žarg. |partizanka|góščarjev -a -o (ọ̑) voj. žarg.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
govenšček
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
govnáč -a m z -em živ. (á) |hrošč|; člov., nizk. Le kaj si domišlja ta ~ |neprijeten, zoprn človek|govnáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
govnobŕbec -bca m z -em živ. (ȓ) |hrošč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
góž1 -a m z -em živ. (ọ́; ọ̑) |kača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grabežljívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |grabežljiv človek|; živ. |žival|grabežljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.grabežljívčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gráhar -ja m z -em živ. (ȃ) |hrošč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
graptolít -a m živ. (ȋ) pal. |fosil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gŕbavček -čka m, člov. (ŕ) manjš.; živ. konjiček ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grebeníčar -ja m z -em živ. (ȋ) |pes z grebenico|; člov. |kdor grebeniči, groba trte|grebeníčarjev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grenčák -a m živ. (á) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gríf -a m živ. (ȋ) |bajeslovna žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grifón -a m živ. (ọ̑) |bajeslovna žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grìl gríla tudi gríl -a m živ. (ȉ í; í; ȋ í) neknj. ljud. ščurek; pokr. muren
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grílček -čka m živ. (ȋ) manjš.; pokr. murenček; žival. |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grívar -ja m z -em živ. (ȋ) |golob|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grívec -vca m z -em živ. (ȋ) poud. |oven|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grízli -ja m z -em živ. (ȋ) |medved|grízlijev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gŕlec -lca m z -em živ. (ȓ) |samec|gŕlica -e ž (ŕ)gŕlčev -a -o [lə] (ŕ)gŕličin -a -o (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grmôvnik -a m živ. (ó) |polž|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grobár -ja m z -em člov. (á) služba ~a; živ. navadni ~ |hrošč|grobárka -e ž, člov. (á)grobárjev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
grúj -a m z -em živ. (ȗ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gúdek -a m živ. (ȗ) manjš., pokr. vzh. prašiček
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gulívec -vca m z -em živ. (ȋ) lov. |jelen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gúmar1 -ja m z -em tudi živ. (ȗ) prakt.sp. voz z gumijastimi kolesi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gúpi -ja m z -em živ. (ȗ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gvanák -a m živ. (ȃ) |žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
háflinger -ja m s -em živ. (ȃ) vet. |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
háložan -a m živ., snov. (á) |vino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hanoveránec -nca m s -em živ. (ȃ) |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hárcer -ja m s -em živ. (á) |kanarček|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
háski -ja m s -em živ. (ȃ) |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
havánec -nca m s -em živ. (ȃ) |kunec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
herbivór -a m živ. (ọ̑) biol. rastlinojedec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hermafrodít -a m živ. (ȋ) dvospolnikhermafrodítka -e ž (ȋ) dvospolnica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hermelín -a m živ. (ȋ) nastavljati ~om pasti; snov., prakt.sp. plašč iz ~a |iz krzna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
heterozigót -a m živ. (ọ̑) biol. |heterozigotni organizem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hipárion -a [ijo] m živ. (á; ȃ) pal. |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hipogríf -a m živ. (ȋ) |grško bajeslovno bitje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hipokámp -a m živ. (ȃ) |grško bajeslovno bitje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hitón -a m (ọ̑) |grško oblačilo|; živ., žival. |morski mehkužec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hlápec2 -pca m s -em živ. (ȃ) ~ na latah v kozolcu (zdevalni) stol; sezuvati čevlje s ~em z zajcem; mizarski ~ primež
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
holándec -dca m s -em živ. (ȃ) papir. |stroj|; strojn. |vezna cev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hovhòv1 -ôva m živ. (ȍ ó; ȏ) otr. |pes|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hrástar -ja m s -em živ. (ȃ) pokr. kosec, hrestač
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hŕček -čka m živ. (ȓ) gojiti ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hrestáč -a m s -em živ. (á) |ptič|hrestáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hròšč hrôšča m s -em živ. (ȍ ó) ličinka ~a; koloradski ~; tudi neživ., knj. pog. |avtomobil znamke Volkswagen|; rač. žarg. računalniški ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hrôšček -čka m živ. (ó; ȏ) manjš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hŕt -a m živ. (ȓ ŕ; ȓ) |pes|hrtíca -e ž (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hrvàt -áta m živ., snov. (ȁ á) pokr. točiti ~a vino s Hrvaškega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hŕzavec -vca m s -em živ. (ŕ) poud. |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
hudoúrnik1 -a m živ. (ȗ) |ptič|hudoúrnica -e ž (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
húlman -a m živ. (ȗ) |indijska opica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..i2 m. prip. obr., člov. 'ljubkovalnost' ôči, táti, dédi, Fránci, Tóni; živ. kúži, múci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
íbis -a m živ. (ȋ) žival. sveti ~ |ptič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..íc m. prip. obr. (í; ȋ) člov. novíc, možíc; živ. pedíc
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ìč -íča m. prip. obr. (ȉ í; í)
1. člov. 'vršilec' gonìč, mlatìč
2. člov. 'nosilec lastnosti' golìč, mladìč, slabìč; nečlov. belìč
3. člov. 'nedoraslo bitje, mladič' fantìč; živ. kozlìč, oslìč
4. člov. 'manjšalnost' deklìč; živ. črvìč
5. člov. 'ljubkovalnost' fantìč, otročìč; nečlov. grozdìč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ič1 m. prip. obr.
1. člov. 'vršilec' dédič, ríbič
2. člov. 'nosilec lastnosti' náglič
3. živ. 'nedoraslo bitje, mladič' medvédič
4. 'manjšalnost' národič
5. 'ljubkovalnost' hlébčič
6. 'slabšalnost' článčič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
iglokóžec -žca m z -em živ. (ọ̑) žival.iglokóžčev -a -o (ọ̑) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ihtiozáver -vra [ijo] m živ. (á) pal. |plazilec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..(í)lec -lca m. prip. obr. (ȋ)
1. [u̯c] člov. 'vršilec' gasílec; živ. gnezdílec
2. [lc] 'vršilnik' drobílec, nosílec; prim. ..lec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
iljúšin -a m živ. (ȗ) |rusko letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Ime poklica v ženskem spolu – TAJNIK VI. v vzgoji in izobraževanjuV vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe.
Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ín1 m. prip. obr. (ȋ)
1. člov. 'vršilec' potepín, pozvačín, trpín
2. člov. 'nosilec lastnosti' bogatín, dolgín, domačín, mladín; živ. belín, kosmatín, modrín
3. 'snov' morfín, kofeín
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
inčún -a m živ. (ȗ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
indijánček -čka m živ. (ȃ) |slaščica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Industrija srečanjZa dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ínec -nca m. prip. obr. (ȋ)
1. člov. 'član, pripadnik' benediktínec, elizabetínec
2. živ. 'moški par ženskemu' mravljínec
3. 'snov' dalmatínec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
..ír -ja m. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilec' kurír, kurbír; živ. skovír
2. člov. 'nosilec lastnosti' hudír
3. člov. 'opravkar' bankír, brigadír, helebardír, hotelír, juvelír, mušketír
4. 'opravilnik' kosír, vodír
5. 'dejanje' eksercír
6. 'prostor, mesto' osír
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
írs -a m živ. (ȋ) pokr. kor. |rdečkastorjav vol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
iskáč -a m z -em člov. (á) iskalec; živ. |pes|iskáčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
íti Frazemi s sestavino íti:
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
do žívega gré kómu kàj,
dóber glás gré o kóm/čém,
fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat,
gré kot Ílija,
gré kot šembílja,
in karavána gré dálje,
íti bòb iz krópa pobírat,
íti čému do dnà,
íti gôr k Jánezu,
íti [hudíču] v rìt,
íti k hudíču,
íti k vrágu,
íti kàkor po lóju,
íti kàkor po ólju,
íti kàkor tát,
íti kómu kàj adíjo,
íti kómu na jétra,
íti kómu na lím,
íti kómu na límanice,
íti kómu v pást,
íti kot Elíja,
íti kot namázano,
íti kot po máslu,
íti kot po žnórci kàj,
íti kot po žnóri kàj,
íti kot svéže žémlje,
íti kot vróče žémlje,
íti kot vróče žémljice,
íti med ángelčke,
íti med krilátce,
íti na bóben,
íti na jók in sméh kómu,
íti na kóga/kàj kot múha na méd,
íti na kopríve,
íti na lépše,
íti na lím,
íti na mínus dvá déci,
íti na nòž,
íti na róko kómu,
íti na rováš kóga/čésa,
íti na strán,
íti na vsè ali nìč,
íti na žívce kómu,
íti od Póncija do Piláta,
íti okóli ríti v žèp,
íti po copátah,
íti po zlù,
íti pod nòž,
íti pod odêjo,
íti pod rúšo,
íti pod vlák,
íti pred mátičarja,
íti pred oltár s kóm,
íti prek(o) trúpel,
íti proti tóku,
íti rákom žvížgat,
íti rákom žvížgat in ríbam góst,
íti rákom žvížgat in žábam góst,
íti rákovo pót,
íti ríčet píhat,
íti s kúrami spát,
íti s trebúhom za krúhom,
íti se Francóza,
íti se skriválnice [s kóm/čím],
íti se slépe míši [s kóm/čím],
íti [túdi] na kônec svetá,
íti v Canósso,
íti [v denár] kot méd,
íti [v denár] za méd,
íti v dím,
íti v fránže,
íti v horizontálo,
íti v Kanóso,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
íti v kŕtovo deželo,
íti v léta,
íti v lúknjo,
íti v ôgenj za kóga,
íti v Pánčevo,
íti v pást,
íti v [prodájo] kot méd,
íti v [promèt] za méd,
íti v ríčet,
íti v stáro želézo,
íti v trí pírovske,
íti v uhó,
íti v ušésa,
íti v vás h kómu,
íti v žéhto,
íti z glávo skozi zíd,
íti z lévo rôko v désni žèp,
íti za kóga po kôstanj v žerjávico,
íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom],
íti za nóhte kómu,
íti za nósom,
íti za račún brez krčmárja,
kàj gré v uhó,
kàj gré v ušésa,
krí je šlà kómu v glávo,
lasjé so šlì pokônci kómu,
naj gré tá kélih trpljênja mímo,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
pójdi(te) se solít,
pójdi(te) v ríčet,
za stólček gré kómu,
zvonôvi gredó v Rím
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
izpeljánček -čka m živ. (á) manjš. |ptič|; člov., poud. |mladenič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
izpeljánec -nca m z -em živ. (á) |ptič|; člov., poud. |mladenič|izpeljánčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
izrojênec -nca m z -em člov. (é) slabš. Ti ljudje so ~i |nemoralni, pokvarjeni|; živ. živalski ~izrojênka -e ž, člov. (é) slabš.izrojênčev -a -o (é) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
izvídnik -a m, člov. (ȋ) izkušen ~; živ., voj. žarg. izvidniško letaloizvídnica -e ž, člov. (ȋ)izvídničin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
izvóšček -čka m, člov. (ọ̑) ~u plačati vožnjo; nečlov., tudi živ. najeti ~, ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jadrálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) tekmovanje ~ev; živ. ptiči ~ijadrálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) športna ~; nečlov. |žaba|jadrálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jágenjček -čka [gə] m živ. (ȃ) manjš. ovca z ~om; ljubk. |jagnje|; poud. vse življenje biti pravi ~ |zelo pohleven, ubogljiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jáguar -ja m z -em živ. (ȃ) krvoločen ~; tudi neživ. |avtomobil|jáguarjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jáhanec -nca m z -em živ. (á; ȃ) |konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ják1 -a m živ. (ȃ) |tibetansko govedo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jálovec -vca m z -em živ. (á) biti ~ |neploden samec|; člov., slabš. |neploden moški|jálovka -e ž (á) |neplodna samica|; člov., slabš. |neplodna ženska|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jámar -ja m z -em člov. (ȃ) raziskovanje ~ev; živ. |pes|jámarka -e ž, člov. (ȃ)jámarjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jánjček -čka m živ. (ȃ) manjš.; ljubk. |jagenjček|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jánjec -jca m z -em živ. (ȃ) |oven|; pokr. dol. gojiti ~e ovce
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jánževec -vca m z -em tudi živ., snov. (á; ȃ) |vino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
japónec -nca m z -em tudi živ. (ọ̑) avt. žarg. |avtomobil japonske znamke|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
járček1 -čka m živ. (á; ȃ) manjš.; ljubk. |koštrunček|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jármovec -vca m z -em živ. (á) |vol|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jástog jástoga samostalnik moškega spola [jástok jástoga] 1. velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jástog -a m živ. (ȃ) |rak|; snov. kuhan ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jástreb -a m živ. (ȃ) let ~a; pokr. kragulj; člov., slabš. |grabežljiv človek|; publ. |odločen, nepopustljiv politik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jázbec -a [bə] m z -em živ. (ȃ) spati kot ~; člov., slabš. |čudak, samotar|jázbečevka -e [bə] ž (ȃ)jázbečev -a -o [bə] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jázbečar -ja [bə] m z -em živ. (ȃ) |pes|jázbečarka -e [bə] ž (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|jédka -e ž, člov. (ẹ̑)jédčev -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jêklo Frazemi s sestavino jêklo:
tŕd kot jêklo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jêlen -éna m živ. (é ẹ́) sledovi ~ov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jelénček -čka m živ. (ẹ̑) manjš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jélševec -vca [u̯š] m z -em živ. (ẹ́) |rak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Je mar »ajdova kaša« pravilno tvorjen izraz?Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.
Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno.
Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.
Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.
In sem povprašal prijatelje.
"Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal.
"Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila.
Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.
Kaj pa Vi menite?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jeréb -a m živ. (ẹ̑) |ptič|: gozdni, skalni ~jerébovka -e ž (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jeruzalémčan -a m živ., snov. (ẹ̑) |vino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jesénček -čka m živ. (ẹ́) manjš. |jeseni rojena žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jesénec -nca m z -em živ. (ẹ́) |jeseni rojena žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jeséter -tra m živ. (ẹ́) |morska riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jeti [jẹ́ti jámem]
in [jīm]
dovršni glagolzačeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jézdec2 -a [də] m z -em živ. (ẹ̑) ~i pri pisalnem stroju; voj. pregraditi ulico s španskimi ~i |z ovirami|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jéž1 -a m z -em živ. (ẹ́; ẹ̑) ~ se zvije v klobčič; morski ~ morski ježek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jéžek -žka m živ. (ẹ́; ẹ̑) manjš. mladi ~i; morski ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ježerílec -lca [u̯c] m z -em živ. (ȋ) |črevesni zajedavec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jéževec -vca m z -em živ. (ẹ́; ẹ̑) žival.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jírs -a m živ. (ȋ); gl. írs
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jóhnson -a [džon] m živ. (ọ̑) teh. žarg. |motor za čoln|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jóker -ja [džo] m z -em živ. (ọ́; ọ̑) |igralna karta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jórkširec -rca m z -em živ. (ọ̑) vet. žarg. |prašič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
júgo2 -a, °-ta m, tudi živ. (ȗ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
júnček -čka m živ. (ú) manjš. vpreči ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
júnec -nca m z -em živ. (ú) par ~ev; člov., poud. |močen moški|; nizk. |nespameten, neumen človek|júnčev -a -o (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Júpiter2 -tra m, tudi živ., zem. i. (ȗ) |planet|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
júr1 -ja m z -em živ. (ú) poud. nabirati ~e |jurčke|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
júr2 -ja m z -em živ. (ú) knj. pog. tisočak, tisoč tolarjev; člov., poud. |neroden, nespameten človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
júrček1 -čka m živ. (ȗ) nabirati ~e |gobe|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
júrček2 -čka m živ. (ȗ) manjš., knj. pog., poud. plačati deset ~ov |tisočakov, tisoč tolarjev|; člov., poud. |neroden, nespameten človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
káčar -ja m s -em člov. (ȃ) |lovilec kač|; živ. |ptič|káčarjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kačón -a m živ. (ọ̑) poud. |kača|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kadét2 -a m, tudi živ. (ẹ̑) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kádilak -a m, tudi živ. (ȃ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Kaj je ustrezneje: »bivanjska kvaliteta« ali »kvaliteta bivanja«?
Prosim za vaše mnenje glede pravilnosti zapisa "bivanjska kvaliteta", ki je uporabljen v besedilu "politično in kulturno središče Vipavske doline z visoko bivanjsko kvaliteto v mestu in na podeželju". V SSKJ take besedne zveze namreč nisem našla in zato sklepam, da je pravilno zapisati "kvaliteta bivanja".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kakadú -ja m s -em živ. (ȗ) |avstralska papiga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Kako poimenujemo samice/samce nekaterih živali?Večinoma živali poimenujemo bodisi s samostalnikom moškega spola (morski pes, pav, komar ipd.) bodisi s samostalnikom ženskega spola (vešča, morska krava, mačka ipd.). V mnogih primerih se zdi preoblikovanje v nasprotni spol, s ćimer bi poimenovali samico ali samca iste živalske vrste, zelo zahtevno, zato se ga pogosto izogibamo.
Zanima me, ali je sploh pravilno ˝na silo˝ preoblikovati imena nekaterih živali v nasprotni spol in ali obstaja priročnik oziroma slovar, zbirka ali karkoli podobnega, s čimer bi si lahko v takšnih primerih pomagali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kalamár -a m, snov. (ȃ) mn. jesti ~e; živ., števn., rib. žarg. loviti ~e lignje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
káli in ká-li člen. (ā) star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne, ali káj: menda spiš, kali;
najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj// najbrž, menda: resnica bo kali ta, da ni več živ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kalín -a m živ. (ȋ) |ptič|; člov., zmer. Ti ~ ti zviti |premeten človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kaméleon -a tudi kaméleon -óna m živ. (ẹ̑; ẹ̑ ọ̑) |plazilec|; člov., slabš. malomeščanski ~ |prilagodljiv človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kanárček -čka m živ. (ȃ) žvrgolenje ~ov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kanibál -a m, člov. (ȃ) ljudožerec; živ. |žival|kanibálka -e ž, člov. (ȃ) ljudožerka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kápar -ja m s -em živ. (ȃ) ličinka ~a; pojm. škropiti drevje proti ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kápelj -na in kápelj -plja [pə] m, druga oblika s -em živ. (á; ȃ; á; ȃ) |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
káplja -e ž (á) 1. tekočina v obliki kroglice: kaplja kane, pade;
debele, drobne, težke, velike kaplje;
kaplja olja;
podobna sta si kot kaplja kaplji / deževne kaplje; potne kaplje; rosne, vodne kaplje / voda se nabira kaplja za kapljo; ekspr. ljudje so prihajali po kapljah v presledkih drug za drugim; vlaga sili iz zidu v kapljah; ekspr. popiti do zadnje kaplje vse// madež, lisa, ki ga povzroči takšna tekočina: na cesti so se poznale velike kaplje / strjena kaplja krvi / obrisati kaplje z okna
● pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: privoščiti si vsaj kapljo vina;
zadnja kaplja krvi ji je izginila z obraza / boriti, braniti se do zadnje kaplje krvi dokler bo še kdo živ; pri izviru ni bilo niti kaplje vode prav nič; pren., knjiž. rad bi zaužil vsaj kapljo sreče 3. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino; kapljica: v tej gostilni imajo dobro kapljo / vinska kaplja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
karaván -a m, tudi živ. (ȃ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kardinál -a m, člov. (ȃ) |cerkveni dostojanstvenik|; živ. |jabolko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
karibú -ja m s -em živ. (ȗ) |jelen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kárželj -žlja m s -em tudi živ. (á) |goba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kasáč -a m s -em živ. (á) |dirkalni konj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kastrát -a m, člov. (ȃ) skopljenec; živ. |žival|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kastríranec -nca m s -em člov. (ȋ) skopljenec; živ. |žival|kastrírančev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Kategorija živosti pri hrani moškega spolaZanima me, ali se kategorija živosti upošteva, ko govorimo o hrani moškega spola, ki ime deli z živaljo, iz katere je pripravljena, na primer losos, ligenj, rakec ... Kakšna je pravilna oblika tožilnika ednine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1535 zadetkov.