Tiskanje

adofs [

] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

adruščica [adrūščica

] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

adruška [adrūška

] samostalnik ženskega spola

koroško žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aerofág -a m (ȃ)
med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aerofagíja -e ž (ȋ)
med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola

1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica

2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aftra [āftra] samostalnik ženskega spola

uzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aksa [āksa] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aksolótel -tla m (ọ́; ọ̑) žival. |ličinka močerada|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aktínija -e ž (í)
zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aktínija -e ž (í) žival. morska vetrnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ala1 [āla] samostalnik ženskega spola

riba jegulja, LATINSKO: Anguilla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

albín -a m (ȋ)
biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

albín -a m

biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta

SINONIMI:

biol. albino, biol. beličnik, zastar. belin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

albȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

albínka -e ž (ȋ)
biol. ženska ali žival, ki ji primanjkuje pigmenta, beličnica: fotografiral je albinko / tudi mama mladička je albinka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

albínka -e ž

biol. ženska ali žival ženskega spola, ki ji primanjkuje pigmenta

SINONIMI:

biol. beličnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

alcen [alcẹ̑n] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: elcen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alkur [

] samostalnik moškega spola

plavalni mehur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpáka1 -e ž (ȃ)
1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake
// tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake
2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; v prid. rabi: alpaka volnena tkanina za plašče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

aluška [

] samostalnik ženskega spola

piščanček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

améba -e ž (ẹ̑) žival. (menjačica)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ameboíden -dna -o (ȋ) žival. |podoben amebi|
ameboídni -a -o (ȋ) ~a oblika
ameboídnost -i ž, pojm. (ȋ) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amfíbija -e ž (í)
1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij
2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije
// teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amfíbija -e ž (í) žival. dvoživka; teh. |vozilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amfíbijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na amfibijo: amfibijska žival / amfibijski tank; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad napad z amfibijskimi vozili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

amniót -a [ijo] m (ọ̑) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

androga [andrọ́ga] samostalnik ženskega spola

morska riba ozimica, LATINSKO: Coregonus wartmanni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

anténa -e ž (ẹ̑) televizijska ~; žival. tipalnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

antilópa -e ž (ọ̑)
hitra savanska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

antilọ̑pa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

arink [ārink] samostalnik moškega spola

morska riba sled, LATINSKO: Clupea harengus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

arovica [árovica] samostalnik ženskega spola

kravja, kozja ipd. dlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Asamec

Predlog

Asamca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik etnične skupine v Butanu

v množini Asamci etnična skupina v Butanu

IZGOVOR: [asáməc], rodilnik [asámca]

BESEDOTVORJE: Asamec, Asamka, Asamčev, Asamkin, asamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

asara – samostalnik –

del žgalnega oltarja v jeruzalemskem templju, kjer so Jahveju darovali žrtveno žival

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola

jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

atapot [atapōt

] (otopot) samostalnik moškega spola

morska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtohtóna živál, rastlína -e -i, -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

avtotomíja -e ž, pojm. (ȋ) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

babion

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

babura [babȗra] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babuška, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

babuška [babȗška] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bajkalski

Predlog

bajkalska bajkalsko pridevnik

IZGOVOR: [bajkálski]

ZVEZE: bajkalski tjulenj, bajkalska čeladnica

PRIMERJAJ: Bajkalsko jezero

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balena [baléna] samostalnik ženskega spola

morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea

PRIMERJAJ: fokina, keta, kit, košir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

balena -e (balena, belena) samostalnik ženskega spola

1. največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami; SODOBNA USTREZNICA: kit

1.1 velika morska žival

2. morska pošast

FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Bámbi -ja m z -em žival. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Bambijev učinek
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

barbón -a m živ. (ọ̑) žival. |morska riba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

basant [basānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: fazant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bastárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bavkati [bȃvkati bȃvkam] nedovršni glagol

oglašati se s kratkim laježem; bevkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bazálna plôščica -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bazilisk

Predlog

baziliska samostalnik moškega spola

žival

bajeslovna žival

IZGOVOR: [bazilísk], rodilnik [bazilíska]

BESEDOTVORJE: baziliskov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje
// ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo
// ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo
2. ekspr. zaničevanja vreden: bedna kreatura / bedni izgovori; to je bedna laž
3. pog. slab, zanič: beden film, komad / beden komentator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bégati -am nedov. (ẹ̑)
1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina
2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami

begajóč

-a -e:

begajoč pogled

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; béganje (ẹ̑) Žival ~a po kletki; begati koga Sanje ga ~ajo; ~ mladini duha, misli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.

2.

kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.

3.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.

4.

kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bekasína -e ž (ȋ) žival. kozica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belakin [belakȋn] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belokožnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bélče -ta [tudi beu̯če] m (ẹ̑)
nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bélček -čka [tudi beu̯čək] m (ẹ̑)
1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka
2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bélec -lca [za žival tudi beu̯ca] m (ẹ̑)
1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
3. pog., slabš., zastar. belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belec

Predlog

belca samostalnik moškega spola

človek svetle/bele polti

žival belkaste barve

IZGOVOR: [béləc], rodilnik [bélca] tudi [béu̯ca]

BESEDOTVORJE: belčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bélec -lca [tudi u̯c] m z -em člov. (ẹ̑) črnci in ~i; slabš. |belogardist, domobranec|; živ. jahati na ~u
bélka -e [tudi u̯k] ž, člov. (ẹ̑) poroka črnca z ~o; pasti ~o |belo žival|
bélčev -a -o [tudi u̯č] (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belíca -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek
1. belkasta žival: kokoš belica
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
♦ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belíčen -čna -o (í ȋ í; ȋ) ~ človek; ~a žival
belíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belíčnik -a m (ȋ)
1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bélika -e ž bela žival: Za nyôv ide bêlika KAJ 1870, 171

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belínka -e ž (ȋ)
zastar., rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belínka -e ž (ȋ) redk. (belkasta) žival

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bélka -e [za žival tudi beu̯ka] ž (ẹ̑)
1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
♦ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belka [bẹ̑u̯ka] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belokožnik [belokọ̑žnik] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belakin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima bele noge: belonoga žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belorép in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ki ima bel rep: belorepa žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

belouška [beloȗška] samostalnik ženskega spola

kača belouška, LATINSKO: Natrix natrix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

béstija -e ž (ẹ̄) knjiž.
1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski
2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bêštija in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog.
1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti
2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot vzklik beštija, sem jaz kriv?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bēštija -e ž,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

beštija -e ž velika divja žival: je Kakor en medved, sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia, je Kakor ena shivina, ena bestia im. ed., inu dokler vezhkrat ſim leve, inu medvede premagal, ſe troshtam tudi to beshtio tož. ed. v'zhloveski shtauti premagat (I/2, 21) ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino, eno ſtrashno beshtio tož. ed. (V, 605) ← it. bestia ‛žival, surovež’ < lat. bēstia ‛žival, zver’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola

1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna

2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver

3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist

4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija

FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bezgȃvka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bezgetanje [bǝzgetȃnje] samostalnik srednjega spola

o lisicah gonjenje, parjenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bezgovnica [bǝzgọ̑vnica] samostalnik ženskega spola

past za ptice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola

begunec
kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bezoár -ja m z -em (ȃ) žival. |tvorba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíba -e ž (ī)
otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

biba [bíba] samostalnik ženskega spola

plazilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í)
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila1, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíčati -am nedov.

kaj tepsti z bičem

SINONIMI:

nar. gajžlati

GLEJ ŠE SINONIM: kritizirati
GLEJ ŠE: tepsti, vznemirjati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

biček [bȋčǝk] samostalnik moškega spola

jagenjček, mlad oven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]

1.

odrasel samec goveda

2.

znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom

2.1.

3.

ekspresivno zelo velik in močen moški

4.

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel

STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...

bìk bíka m (ȉ í)
1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦ zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: za bike je značilna trmoglavost; kozorog, oven, škorpijon in bik
● rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
♦ astron. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga
3. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik
// slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bik

Predlog

bika samostalnik moškega spola

žival

horoskopsko znamenje

oseba, rojena v horoskopskem znamenju bika

IZGOVOR: [bìk], rodilnik [bíka]

BESEDOTVORJE: bikov

ZVEZE: rdeči biki

PRIMERJAJ: Bik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bik [bȉk

] samostalnik moškega spola

samec goveda; bik

PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bȋlje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

biótski okóljski dejávnik -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

birjot [bīrjot

] samostalnik moškega spola

konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bis [

] samostalnik moškega spola

bivol

PRIMERJAJ: bivol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bistrovid [bistrovȉd] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: ostrovid

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bísus2 -a m, snov. (ȋ) žival. |izloček žleze|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bítje2 -a s

s prilastkom, ekspr. človek, žival kot nosilec kake lastnosti

SINONIMI:

ljubk. bitjece, ekspr. reč, ekspr. stvar, knj.izroč. stvor

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

breztelesno bitje

družbeno bitje

nadnaravno bitje

živo bitje

GLEJ ŠE SINONIM: obstoj, življenje
GLEJ ŠE: enoceličar, enoceličar, človek, bog1, mnogoceličar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

bítje-asamostalnik srednjega spola

kar je živo
- bitje česa
oseba, žival
- bitje česa

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

bitje z/s
, bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bivalíšče -a s (í)
kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče
♦ pravn. obtoženec je neznanega bivališča
// knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]

1.

večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus

2.

znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom

2.1.

STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bivol

Predlog

bivola samostalnik moškega spola

žival

kitajsko horoskopsko znamenje

oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju bivola

IZGOVOR: [bívol], rodilnik [bívola]

BESEDOTVORJE: bivolov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bivol [bívol] samostalnik moškega spola

divje govedo, bivol

PRIMERJAJ: bis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bizina [bīzina] samostalnik ženskega spola

riba beluga, LATINSKO: Huso huso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bȋzon -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blates [blátes

] (blatez) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blateš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blateš [bláteš

] (blatež) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blates

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

blekariti ► blėˈkaːrėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bleketati [bleketáti bleketȃm] nedovršni glagol

bleketati, blejati, meketati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bọ́ber1 -bra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bôbrov bôbrova bôbrovo tudi bóbrov bóbrova bóbrovo pridevnik [bôbrou̯ bôbrova bôbrovo] tudi [bóbrou̯ bóbrova bóbrovo]

1.

ki je v zvezi z bobrom, bobri

ETIMOLOGIJA: ↑bober

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bodálnica -e ž (ȃ) žival. ~e komarjev |čeljusti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bodicijes [

] (bodeči jež) samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: jež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bodíka2 -e ž (í) žival. |riba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bodljáj -a m (ȃ)
kratka, ostra bolečina: začutil je oster bodljaj v prsih
// vbod s koničastim predmetom: dražiti žival z bodljaji; zadal je zveri nekaj nevarnih bodljajev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

boh [bȍh] samostalnik moškega spola

s prašiča odrto, nerazrezano podkožno maščobno tkivo; boh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bojazljív -a -o prid.(ī í)
ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival
// ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled

bojazljívo

prisl.:

bojazljivo se je stisnil k očetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bolánbôlna -opridevnik

nezdrav
- kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
- , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan za čim
ekspresivno prizadet, vznemirjen
- kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bolar [bólar] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba som, LATINSKO: Silurus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

boléhati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati na mrzlici za mrzlico / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo

bolehajóč

-a -e:

bolehajoča žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bọ́lha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bolha [bóu̯ha] samostalnik ženskega spola

žival bolha, LATINSKO: Pulex irritans

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bolt [bọ̄lt

] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: boltek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

boltek [bọ̄ltǝk

] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: bolt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bȏłzen, -zni, f. die Spalte, die Ritze: žival (= bečele) sili skoz bolzni, Levst. (Beč.), Lašče; — prim. bezen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bositi [bosīti bosím] nedovršni glagol

odstranjevati podkev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brahiopód -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Brahmov

Predlog

Brahmova Brahmovo pridevnik

IZGOVOR: [bráhmou̯], ženski spol [bráhmova], srednji spol [bráhmovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín]

1.

morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...

brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.-Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini-Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brav [brȃv] samostalnik moškega spola

zaklano ovčje, ovnovo truplo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brav -a samostalnik moškega spola

ekspresivno domača žival, ki se redi zaradi gospodarskih koristi; SODOBNA USTREZNICA: živinče

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bravar [bravár] samostalnik moškega spola

ovčji pastir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brdce [bŕdce] (brsce) samostalnik srednjega spola

zatič pri ribiški mreži

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bregomačka [bregomȃčka] (brgamačka) samostalnik ženskega spola

žival svizec, LATINSKO: Marmota marmota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bregovnica [bregọ̑vnica] (brigovnica) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregulja1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bregulja1 [bregúlja] (brigulja) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregovnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bregulja2 [brẹ̑gulja] samostalnik ženskega spola

navadno množina lastovka, ki živi ob bregovih rek; bregulja, LATINSKO: Riparia riparia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim] in [brejīti brẹ́jim] nedovršni glagol

povzročati brejost, obrejevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brêjnica in brejníca -e ž (ȇ; í)
vet. breja žival:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brêjnica -e in brejníca -e ž (ȇ; í) breja žival

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brencelj [brẹ́ncǝlj brẹ́ncǝljna] samostalnik moškega spola

brencelj, žival iz družine LATINSKO: Tabanidae

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brenčati [brenčáti brenčím] nedovršni glagol

brenčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brezčòntnik -a m brezkostnik, žival, ki nima kosti: Brezhrbetnici ali brezčotnici AI 1878, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brezhr̀betnik -a m brezhrbteničar, žival, ki nima hrbtenice: Brezhrbetnici, ali brezčontnici AI 1878, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brezkríl -a -o (ȋ í í; ȋ)
brezkríli -a -o (í; ȋ) žival. ~ kivi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brezkrílen -lna -o (ȋ)
brezkrílni -a -o (ȋ) žival. ~e žuželke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

breznóžen -žna -o prid. (ọ̄)
breznog: breznožna žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brezók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~a žival

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brezvreténčar in brezvretênčar -ja m (ẹ̑; ȇ)
nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice; nevretenčar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brgles [bȓgles] (brglez) samostalnik moškega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brgon [brgọ̑n] samostalnik moškega spola

z lepilom namazana palica (za lovljenje ptic)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brinovka [brínovka] samostalnik ženskega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

briozój -a [ijo] m z -em živ. (ọ̑) žival. mahovnjak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brizgáč -a m z -em živ. (á) žival. |iglokožec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brkáč -a m (á)
1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil; stari brkač
2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brlog [brlȍg] samostalnik moškega spola

brlog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brlógar -ja m (ọ̑)
žival, ki biva v brlogu: lisice, jazbeci in dihurji so brlogarji
♦ pal. (medved) brlogar jamski medved

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brlógar -ja m z -em živ. (ọ̑) |žival|
brlógarjev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bŕna1 -e ž (ŕ)
etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bŕna1 -e ž

nardp. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival

SINONIMI:

nardp. gambela, nardp. kamela, nardp. košuta, nardp. rusa1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

brodaška [

] samostalnik ženskega spola

žival krastača, LATINSKO: Bufo bufo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brojica [brọ̑jica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brolica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brolica [brọ̑lica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brojica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brzda [bŕzda] samostalnik ženskega spola

železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

brzde brzd (bruzde, brzde) množinski samostalnik ženskega spola

kovinski del pri uzdi, ki ga ima žival, navadno konj, v gobcu; SODOBNA USTREZNICA: brzda

FREKVENCA: 20 pojavitev v 11 delih

FRAZEOLOGIJA: držati kaj v brzdah, staviti/položiti komu brzde v usta

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bubuj [bubúj] samostalnik moškega spola

ptica sova uharica, LATINSKO: Strix bubo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bučela [bučẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: čebela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

búdra -e ž (ȗ) žival. morski prašiček

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

buk [bȗk] samostalnik moškega spola

o kravi čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Bukéfal -a m, im. tudi Bukéfalos žival. i. (ẹ̑) |konj Aleksandra Velikega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bulovž [búlovž] samostalnik moškega spola

koroško ptičja kletka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

bùm posnem. medm.

1.

posnema (močen) pok

SINONIMI:

bumf, krak3, paf, pif, pok2, puf2, pumf, tresk

2.

posnema (zamolkel) glas pri udarcu, udarjanju

SINONIMI:

buh2, bumf, bunk, cmok2, cof2, čof, lop, plesk2, plosk3, tresk

GLEJ ŠE SINONIM: bumf

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

búmerang -a m (ȗ)
metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj: zadeti žival z bumerangom; polemika je kakor bumerang

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

búmerang -a m (ȗ) |metalno orožje|: zadeti žival z ~om; vrniti se kot ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

burkla ► ˈbüːrkl’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

búrovž -a m (ú)
1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem
2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl
3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

carar [cárar] samostalnik moškega spola

ptica drozg, carar, LATINSKO: Turdus viscivorus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cefalopód -a m živ. (ọ̑) žival. glavonožec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cel -a -o (cel, cejl) pridevnik

1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen

2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten

2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa

2.2 ki zajema vse člane kake skupine

3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves

4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel

FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih

TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Cêrber -ja m s -em žival. i. (ȇ) |grška bajeslovna žival|
Cêrberjev -a -o (ȇ); prim. Kerber

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ceta -e samostalnik ženskega spola

velika morska žival

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cevkáča -e ž (á) žival. |ožigalkar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cévkar -ja m s -em živ. (ẹ̑) žival. |mnogočlenar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cevkáš -a m s -em živ. (á) žival. |ožigalkar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cevosŕčnica -e ž (ȓ) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cevozóbec -bca m s -em živ. (ọ̑) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Chapmanov

Predlog

Chapmanova Chapmanovo pridevnik

IZGOVOR: [čêpmenou̯], ženski spol [čêpmenova], srednji spol [čêpmenovo]

ZVEZE: Chapmanova/chapmanova zebra

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cíbetovka -e ž (ȋ) |žival|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cibika [cȋbika] samostalnik ženskega spola

majhna, mlada kokoš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cigavt [cȋgavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cikavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ciim -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko divja žival, domnevno štirinožna ptica

FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cikavt [cȋkavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cigavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

címetast -a -o prid.(ī)
po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve

címetasto

prisl.:

cimetasto rjava obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cipa [cípa] samostalnik ženskega spola

neka ptica, verjetno cipa, LATINSKO: Anthus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]

1.

morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...

cizek [cȋzǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz družine ščinkavcev, verjetno lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis, ali čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: čiček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cmintar [cmīntar

] samostalnik moškega spola

poljska miš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

còf2 medm. (ȍ)
posnema glas pri topem udarcu: cof, je oplazil žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

copátar -ja m (ȃ)
1. izdelovalec copat: copatarji prodajajo na sejmu svoje izdelke
// mož, ki se v vsem podreja ženi; copata: doma je velik copatar
2. ekspr. žival s širokimi, mehkimi šapami, zlasti medved:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cŕka -e ž (r̄) pog.
1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko?
// onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka
2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cŕka -e ž (ŕ; ȓ) neknj. pog. poginula žival; člov., zmer. ~ stara

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]

1.

neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

privzdignjeno blagopokojen

2.

neformalno ki je zelo utrujen, izmučen

FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

crkovína -e ž (í) nav. slabš.
1. meso poginule živali: zver je žrla kos crkovine
// poginula žival: zakopati crkovino
2. nizko meso slabe kakovosti: rad bi dober kos, pa imajo samo takole crkovino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cúcek Frazemi s sestavino cúcek:
kot polít cúcek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cucek [cȗcǝk] samostalnik moškega spola

kužek, cucek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cvep [cvēp] samostalnik moškega spola

ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek

PRIMERJAJ: popek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cvílež -a m (ȋ)
cviljenje: mišji, svinjski cvilež / cvilež koles
// ekspr. žival, ki cvili: okoli svinje se gnete deset drobnih cviležev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cvrčati [cvrčáti cvrčím] nedovršni glagol

oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati
oddajati glasove pri cvrenju, praženju; cvrčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cvrček [cvȓčǝk] samostalnik moškega spola

ptica repnik, LATINSKO: Fringilla cannabina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čamer [čámǝr] samostalnik moškega spola

bik

PRIMERJAJ: bik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čánkar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čaplja [čȃplja] samostalnik ženskega spola

ptica štorklja, LATINSKO: Ciconia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čebela [čǝbẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: bučela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čebelar [čǝbelár] samostalnik moškega spola

čebelar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čebélji škodljívec -ega -vca m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku, šuméti kot v čebelnjáku, vréti kot v čebelnjáku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čebelnjak [čǝbelnják] samostalnik moškega spola

čebelnjak

PRIMERJAJ: panjevica, uljnjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čeda [čẹ́da] samostalnik ženskega spola

čreda

PRIMERJAJ: čreda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čednik [čẹ́dnik] (črednik) samostalnik moškega spola

kravji pastir; črednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čehljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čehljati konja po vratu; čehljal se je po glavi in begal z očmi po ljudeh; v zadregi se čehlja za ušesom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čehljati ► ˈčexl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čelák, m. ein Mann mit großer Stirn, C.; tudi: žival s širokim čelom, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čerulek [čerūlǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica, morda LATINSKO: Burhinus oedicnemus, ali navadni kamenjar, LATINSKO: Srepsilas interpres

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

česravec [česrȃvǝc] (česralec) samostalnik moškega spola

hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom; mlinar, LATINSKO: Polyphylla fullo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četrták -a m (á)
nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: srebrne dvajsetice in zelenkasti četrtaki
// ruski novec za četrt rublja: njemu je dal rubelj, njej pa samo četrtak
♦ les. žagan les s kvadratnim prerezom; moral; vet. žival s štirimi stalnimi sekalci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četŕtiti -im nedov. (r̄ ȓ)
razkosavati zaklano žival na četrti: četrtiti vola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četvériti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
razkosavati zaklano žival na četrti: na dvorišču so četverili zaklane prašiče in vole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četveriti ► ˈčetvẹːrt četˈvẹːrėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četveronóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima štiri noge: četveronoga divjačina, žival / njegov četveronogi prijatelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četveronóg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑)
četveronógi -a -o (ọ́; ọ̑) ~a žival

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četveronóžec -žca m (ọ̑)
žival, ki ima štiri noge: urnega četveronožca ni zadel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četveronóžec -žca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četveronóžen -žna -o (ọ́; ọ̑) četveronog
četveronóžni -a -o (ọ́; ọ̑) ~a žival
četveronóžnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

četveroškŕgar -ja m s -em živ. (ȓ) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čiček [čīčǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz rodu ščinkavcev, verjetno čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: cizek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

činkati [čȋnkati] nedovršni glagol

oglašati se kot ščinkavec, čivkati
razširjati novico med ljudmi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

činklja [čȋnklja] samostalnik ženskega spola

neka riba, verjetno činklja, LATINSKO: Misgurnus fossilis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
označiti žival z mikročipom: čipirati pasje mladiče; v zavetišču po novem ob sterilizaciji in kastraciji mačke tudi čipirajo

čipíran

-a -o:

čipirana žival

register čipiranih mačk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]

1.

stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1.

1.2.

2.

vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost

ETIMOLOGIJA: ↑čist

čistopásemski -a -o [sə] (ȃ) neobč. čistokrven: ~a žival

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čivkati [čȋvkati] nedovršni glagol

čivkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

člénar -ja m (ẹ̑)
nav. mn., zool. žival s členastim telesom:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

člénar -ja m s -em živ. (ẹ̑) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

členonóžec členonóžca samostalnik moškega spola [členonóžəc]

iz zoologije manjša žival s členastim telesom in členastimi nogami; primerjaj lat. Arthropoda

ETIMOLOGIJA: iz členonog iz ↑člen + ↑noga

členonóžec -žca m s -em živ. (ọ̑) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čmrlj [čmŕlj] samostalnik moškega spola

žival iz rodu čmrljev, LATINSKO: Bombus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čofinek [čofȋnǝk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čofitelj [čofítǝlj čofítǝljna] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čóhati -am in čoháti -ám nedov. (ọ̑; á ȃ)
1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohati kravo, psa za ušesi; svinja se čoha ob pregrado / nizko: ne čohaj se kar naprej! čohati se pod pazduho
● nizko ne čohaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo
2. s čohalom čistiti: neprestano krtači in čoha svoje konje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čoháti -ám nedov.

1.

kaj drgniti, praskati po koži, zlasti žival

SINONIMI:

čehati, ekspr. čehljati, ekspr. čohljati

2.

kaj s čohalom čistiti

SINONIMI:

nar. štrgljati, nar. štrigljati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

čohljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohljati psa po glavi; čohlja si brado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čohovina [čọ́hovina] samostalnik ženskega spola

meso mladega goveda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čonkav

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čopka [čọ̑pka] samostalnik ženskega spola

čopasta kokoš; čopka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čreda [črẹ́da] samostalnik ženskega spola

stara beseda čreda

PRIMERJAJ: čeda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na čredo: čredna žival / čredni človek; čredna miselnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čréden -dna -o (ẹ̑)
črédni -a -o (ẹ̑) ~a žival; slabš. ~a miselnost |nesamostojna|
črédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črevoškŕgar -ja m s -em živ. (ȓ) |morska žival|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək]

1.

žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris

2.

žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens

3.

žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus

3.1.

navadno v množini

4.

neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi

ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črmeljak [črmelják] (črmljak) samostalnik moškega spola

rumenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črnávs -a m (ȃ)
slabš. kdor ima črne lase, temno polt: ne maram tega črnavsa
// ekspr. črna žival, navadno pes: črnavs je divje zalajal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črnávs -a m, člov. (ȃ) slabš. |črnolas človek|; živ., poud. |črna žival|
črnávslja -e ž, člov. (ȃ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕnec -nca m (ȓ)
1. človek črne rase: ameriški črnci; boj za enakopravnost črncev
2. črna žival, navadno konj: rjavec in črnec
3. zastar. črna kava: skodelica dišečega črnca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕnka -e ž (ȓ)
1. ženska črne rase: afriške črnke
2. ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: črnka in plavolaska
3. črna žival: naša črnka pridno nese; črnka ima telička

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕnka -e ž

1.

ženska črne rase

SINONIMI:

slabš. črnklja, slabš. črnuhinja, slabš. zamorka, slabš. zamorklja

2.

žival črne barve

SINONIMI:

slabš. črnuha

GLEJ ŠE SINONIM: črnolas, črnolaska, črnolaska

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

črnooka [črnoọ̑ka] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba črnooka, LATINSKO: Abramis sapa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črnopíkčast -a -o (í; ȋ) ~a obleka
črnopíkčasti -a -o (í; ȋ) žival. ~a kuščarica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črnúh -a m (ū) slabš.
1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov
// kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza
2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas
3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi
// duhovnik: mimo je prišel neki črnuh
4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črnúha -e ž (ū)
slabš., rabi se samostojno ali kot prilastek črna žival: muha črnuha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črnúha -e ž (ú; ȗ) slabš. |črna žival|: muha ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕv -a m (ȓ)
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv
// ekspr., navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ali misel: črv gloda, grize v srcu; črv kesa, ljubosumnosti
2. rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: črv se po elektronski pošti širi zelo hitro; internetni črv; virusi in črvi
3. ekspr. nepomemben, neznaten človek: v njihovih očeh smo le črvi
4. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: ima črva na prstu
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno; ta človek je pravi knjižni črv knjižni molj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čŕv -a m

1.

drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva

SINONIMI:

ekspr. črvič, ekspr. črviček

2.

kljuvajoče gnojno vnetje na prstu

SINONIMI:

med. panaricij

GLEJ ŠE SINONIM: nepomemben
GLEJ ŠE: molj, ljubosumnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

črv1 [čȓv] samostalnik moškega spola

črv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črv1 -a samostalnik moškega spola

1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva; SODOBNA USTREZNICA: črv

1.1 ekspresivno kdor/kar je ničvredno

2. mn. manjše živali, ki se plazijo po zemeljskem površju; SODOBNA USTREZNICA: laznina

2.1 ekspresivno manjše plazeče se živali, ki vzbujajo odpor, gnus; SODOBNA USTREZNICA: golazen

FREKVENCA: 123 pojavitev v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

črv ► ˈčr̥f ˈčr̥va m, mn. ˈčr̥vė in ˈčr̥vjẹː

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čúdo1 -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑)
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čuk

Predlog

čuka samostalnik moškega spola

žival

IZGOVOR: [čúk], rodilnik [čúka]

PRIMERJAJ: Čuk

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čuk [čȗk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Strix noctua

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čuš [čūš] samostalnik moškega spola

žival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dàh tudi dáh dáha m (ȁ á; ȃ)
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah
// dihanje: zadrževati dah
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: dah pomladi
3. neprijeten vonj, zadah: dah iz ust
♦ lov. značilen vonj, ki ga za seboj pušča žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

damjak [dȃmjak] samostalnik moškega spola

žival gams, LATINSKO: Rupicapra rupicapra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ)
1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu
// nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren)
2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora biti dober govornik
● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

darílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se kaj podari: darilna listina, pogodba / darilni paket za darilo / darilna žival daritvena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

darítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

darováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost
// dati komu, ki to nujno potrebuje iz zdravstvenih razlogov, svoje telesne organe, tkiva, celice pod zdravniškim nadzorom: darovati kri, ledvico, kostni mozeg, organe, spermo
● knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka
2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo
♦ rel. darovati mašo maševati

darován

-a -o:

darovana žival

življenje ni bilo darovano zaman

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Darwinovi/darwinovi ščinkavci – velika ali mala začetnica?

Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

deb [dȅb

] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debeloglávka -e ž (ȃ)
1. zool. velika zelena žaba, ki živi v vodi ali njeni neposredni bližini, Rana ridibunda: debeloglavke živijo do pet let / žaba debeloglavka
2. žival ženskega spola z značilno debelo, veliko glavo: muha debeloglavka; želva debeloglavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelokóžec -žca m (ọ̑)
žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci
// ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelokóžec -žca m z -em živ. (ọ̑) |žival|; člov., poud. |neobčutljiv človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
ki ima debelo kožo: debelokožna žival
// ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelokóžen -žna -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) ~a žival; poud. ~ surovež |neobčutljiv|
debelokóžnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelokóžnat -a -o (ọ̑) ~a žival

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelovráten -tna -o prid. (ȃ)
ki ima debel vrat: debelovratna žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

debelovráten -tna -o (ȃ) ~a žival
debelovrátnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dedováti -újem in dédovati -ujem dov. in nedov. (á ȗ; ẹ̄)
1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval
2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.

2.

kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dejati iz kože [dejáti iz kọ́že dẹ́nem iz kọ́že] dovršna glagolska zveza

dati iz kože; odreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

deka [dẹ̑ka] samostalnik ženskega spola

odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu

PRIMERJAJ: farkeš, plahta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

delfin [delfȋn] samostalnik moškega spola

morski sesalec delfin, LATINSKO: Delphinus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

délovna živál -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

derèč, -ę́ča, adj. = deroč, reißend; dereča voda; — dereča žival, Jan., M.; dereč volk, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

deròč, -ǫ́ča, adj. (part.) reißend, deroča voda, žival, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

detel [dẹ́tǝl

] samostalnik moškega spola

ptica žolna, LATINSKO: Picus, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

deveterogúb -a m (ȗ) žival. devetogub

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

devetogúb -a m (ȗ) žival. |del želodca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dežévnik -a [dəžeu̯nik] m (ẹ̄)
1. črvu podobna členasta žival, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan: po razmočeni poti lezejo deževniki
2. nav. mn., zool. vodne ptice golobje velikosti, ki imajo samo po tri prste na nogah, Charadriidae: z mrakom se je dvignila jata deževnikov in odletela v tople kraje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dežévnik -a m

črvu podobna členasta žival, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan

SINONIMI:

star. deževnica, nar. glista

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

deževnik [dǝžẹ́vnik] samostalnik moškega spola

divja raca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dihálnica -e ž (ȃ) žival. |odprtina za dihanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dihúr -ja m (ū)
roparska žival z žlezami smradnicami ob zadnjici: dihur jim je pomoril vse kokoši; smrdi kot dihur zelo, močno
// pog. dihurje krzno, dihurjevina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dihúr -ja m z -em živ. (ú; ȗ) |žival|; snov., prakt.sp. dihurje krzno
dihúrjev -a -o (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dihūr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dihur

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dihur [dihȗr] samostalnik moškega spola

žival dihur, LATINSKO: Mustela putorius

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]

1.

izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver

2.

igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi

3.

navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad

4.

navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo

5.

ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver

dinozáver -vra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dinozávrov dinozávrova dinozávrovo pridevnik [dinozáu̯rou̯ dinozáu̯rova dinozáu̯rovo]

ki je v zvezi z dinozavrom 1., dinozavri 1.

ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dinozávrski dinozávrska dinozávrsko pridevnik [dinozávərski]

1.

ki je v zvezi z dinozavri 1.

2.

navadno slabšalno ki je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad

3.

navadno slabšalno ki je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljiv, zastarel

ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dírjavən, -vna, adj. dirjavna žival, das Laufthier, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjáčina tudi divjačína -e ž (ā; í)
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino
// ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino
2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine
3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjáčina -e tudi divjačína -e ž, skup. (á; ȃ; í) loviti ~o; snov. pripraviti ~o; števn. Večkrat ujame kako ~o |divjo žival|; člov., poud. Ta ~ mu je povzročil(a) veliko težav |človek, ki se težko obvladuje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjačina [divjáčina] samostalnik ženskega spola

divja žival

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjačina ž divja žival: nej li bil vumerl Cajn Kakor ena diuiazhina im. ed. v'enim garmu (I/2, 25) ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit, kakor ludem ſe ſpodobi, inu nikar kakor ena diviazhina im. ed. (IV, 148)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjačina -e samostalnik ženskega spola

1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina

1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali

2. s prilastkom velika, nevarna divja žival; SODOBNA USTREZNICA: zver

3. samorasel, necepljen poganjek vinske trte; SODOBNA USTREZNICA: divjak

FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjád -i ž (ȃ)
divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad
♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi
// ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjáti -ám nedov. (á ȃ)
1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela
// ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil
2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem
3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden
4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo

divjajóč

-a -e:

divjajoč hudournik

divjajoča nevihta

divjajoča žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.

3.

kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.

3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.

4.

čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.

5.

čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dívja živál, rastlína -e -i, -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divji -a -e pridevnik

1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji

1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi

1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi

2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan

2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji

2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji

3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji

FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih

TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola

divje rastoče rastlinje
meso divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dívjost tudi divjóst -i ž (í; ọ̑)
1. lastnost, značilnost divjega: divjost konj / udomačena žival ne more povsem zatajiti svoje divjosti / moti me njegova divjost in surovost
2. zastar. nenaseljen, nekultiviran svet; divjina: v taki divjosti ni maral živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]

1.

nitast roževinast izrastek na koži sesalcev

1.1.

FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dláka -e ž (á)
nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot vzklik pasja dlaka, tega ti ne verjamem
// ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka
● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dláka -e ž (á)
1. dolge ~e; poud. Niti za ~o se ni spremenil |prav nič|; kletv. Pasja ~, to ne bo res
2. snov. odeja iz zajčje ~e; skup. žival z mehko ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dlesk [dlȅsk] samostalnik moškega spola

ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator neobčevalno in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

doječa -e posamostaljeno

1. ženska, ki hrani otroka z lastnim mlekom; SODOBNA USTREZNICA: doječa

2. žival, ki ima, daje mleko; SODOBNA USTREZNICA: molzna

FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dójnica1 in dojníca -e ž (ọ̑; í)
nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica1: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica
♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgodlákar -ja [dou̯godlakar] m (ȃ)
žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje
♦ lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgodlákar -ja [u̯g] m z -em živ. (ȃ) |žival|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgodlákar -ja m

žival z dolgo dlako, navadno pes

SINONIMI:

ekspr. dolgodlakec

GLEJ ŠE: pes

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dolgodlákec -kca [dou̯godlakəc] m (ȃ)
ekspr. žival z dolgo dlako: pred hišo je sedel črn dolgodlakec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgodlákec -kca [u̯g] m z -em živ. (ȃ) poud. |žival z dolgo dlako|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgokocínast -a -o [dou̯gokocinast] prid. (í)
ki ima dolge kocine, dlake: dolgokocinasta žival / dolgokocinast kožuh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgonóžec -žca [dou̯gonožəc] m (ọ̑)
ekspr. žival z dolgimi nogami:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgonóžec -žca [u̯g] m z -em živ. (ọ̑) poud. |žival|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgorílec -lca [dou̯goriu̯ca] m (ȋ)
ekspr. žival z dolgim rilcem: ustrelil je velikega dolgorilca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgoúh -a -o [u̯g] (ȗ ú ú; ȗ) ~a žival
dolgoúhost -i [u̯g] ž, pojm. (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgoúh -a -o prid.

ki ima dolga ušesa, dolge uhlje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dolgoúhec -hca [dou̯gouhəc] m (ȗ)
ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec: dolgouhec je kar naprej migal z uhlji; pes goni dolgouhca po hosti; knjiž. sivi dolgouhec osel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dolgoúhec -hca m

ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec

SINONIMI:

ljubk. dolgoušček, ekspr. dolgoušec, ekspr. uhač, ekspr. uhljač

GLEJ ŠE SINONIM: zajec
GLEJ ŠE: osel

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

določíti in dolóčiti -im dov. (ī ọ́)
1. ukazati, zahtevati, kako naj bo: to bo določil poseben predpis; določili so, da bo sestanek jutri; določiti z zakonom / določiti ceno, vrstni red, smer razvoja / določiti datum prihodnjega zasedanja; določiti rok plačila
// izbrati, nameniti za kaj: komisija je določila kandidate; določiti koga za dediča; starši so ga določili za mizarja; v reprezentanco so določili sedemnajst igralcev / sredstva za to se določijo v predračunu
2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: določiti pasmo živali; določiti krvno skupino / težko mu je določiti leta
♦ biol., min. določiti mineral, rastlino, žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; num. določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu

dolóčen

-a -o

1.

deležnik od določiti:

dokončati delo v določenem času, roku

prišel je določeni dan

narod ima v zgodovini svoj točno določeni položaj

določena cena

obveznosti so določene s pogodbo

razprava je določena za peti junij ob desetih

časovno, dobro, jasno določen

določen je bil za talca

2.

ki je znan, a se noče, ne more imenovati;

neki

1

nekateri:

te hvalnice so napisali določeni kritiki

take težnje se pojavljajo pri določenih ljudeh

/ publ., z oslabljenim pomenom: današnja premiera pomeni določeno novost; zaradi tega bodo nastopile določene težave; prisl.: čisto določeno sem se zavedal tega; sam.: o njem ne vem nič določenega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

določíti in dolóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj ciljno/namensko narediti kaj
(Kar s kredo) je /spretno/ določil zgornjo mejo obrobe.

2.

kdo/kaj nameniti koga/kaj v kaj / kam
Komisija je /z nekaj posvetovanji/ določila kandidate v državne organe.

3.

kdo/kaj opredeliti komu/čemu kaj / čim / kako /
(Z zakonom) so domačemu trgu /na hitro/ določili novo ceno proizvodov.

4.

iz biologije, iz mineralogije kdo/kaj ugotoviti kaj 'pripadnost česa '
Določili so mineral, rastlino, žival.

5.

iz navtike kdo/kaj ugotoviti kaj 'zemljepisno dolžino in širino česa '
Določili so položaj ladje.

6.

iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti kaj 'vladarja in kovnico'
Določili so denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

domoródka -e ž (ọ̑)
ženska ali žival, ki je po izvoru od tam, kjer živi: avstralska domorodka; mlada, privlačna domorodka; zgodba o domorodki / mačke niso bile domorodke na tem otoku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dọ̑nda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dónor -ja m (ọ́)
1. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; darovalec: ledvica posmrtnega donorja; seznam donorjev kostnega mozga; program oploditve z donorjem
2. vet. žival, zlasti govedo, ki daje spolne celice: geni donorjev / živali donorji
3. kem. snov, ki odda elektron, atom, ion drugi snovi: molekula deluje kot donor dušika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dorásel -sla -o tudi dorástel -tla -o [dorasəu̯; dorastəu̯] prid. (ā á)
1. ki je dorastel, doraščen: dorasel človek; dorasel gozd; dorasla žival; komaj dorasla dekleta
2. v povedni rabi, z dajalnikom ki je kos čemu: nobeden od sošolcev mu v matematiki ni dorasel; mladina je dorasla nalogam, ki jo čakajo; biti delu dorasel; prim. dorasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dórziventrálno nač. prisl. (ọ̑ȃ) žival. ~ sploščeni črvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dosèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu
// oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika / domišljija se izmakne dosegu razuma
2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet
// aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov
3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dosegljáj -a m (ȃ)
1. dosežek: zadovoljen je s svojim dosegljajem; umetniški dosegljaji
2. nav. ekspr. doseg: kuhinja mora biti urejena tako, da ima gospodinja vse na dosegljaju / ustrelil je v prazno, žival je bila že iz dosegljaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

doslúh -a m (ȗ)
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dotekálka -e ž (ȃ) žival. |odprtina za dotekanje vode|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dotôlči -tôlčem [dotou̯či] dov., dotôlci dotôlcite in dotolcíte; dotôlkel dotôlkla (ó)
potolči, pobiti do konca: s palico je dotolkel žival / podjetje poskuša dotolči konkurenco

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dotôlči -tôlčem [u̯č] dov. dotôlčenje; drugo gl. tolči (ó) koga/kaj ~ sovražnika, žival

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dovajálka -e ž (ȃ) žival. dotekalka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

draga [drága] samostalnik ženskega spola

vrsta ribiške mreže
neko vino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drak -a samostalnik moškega spola

1. velika žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast

1.1 večglava leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj

2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih

FREKVENCA: 55 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drakon -a (drakon, drakun) samostalnik moškega spola

1. (velika/strupena) žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast

1.1 v eshatoloških besedilih (večglava) leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj

2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih

FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dražljív -a -o prid.(ī í)
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva
// razdražljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival
2. občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik

dražljívo

prisl.:

vonj je dražljivo silil v nosnice

dražljivo razgaljene ženske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drekobŕbec -bca m z -em živ. (ȓ) žival. govnač; člov., nizk. |neprijeten, zoprn človek|
drekobŕbčev -a -o (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dresêr dresêrja samostalnik moškega spola [dresêr]

1.

kdor uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dresseur iz frc. dresseur, iz ↑dresirati

dresêrka dresêrke samostalnik ženskega spola [dresêrka]

ženska, ki uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope

ETIMOLOGIJA: ↑dreser

dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑dresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dresírati dresíram nedovršni glagol [dresírati]

1.

z vadenjem, urjenjem delati, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

2.

iz gastronomije dajati živilu, jedi želeno obliko, zlasti za okrasitev

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. dressieren iz frc. dresser v pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < vulglat. dirēctiāre ‛urejati, usmerjati’, iz lat. dīrēctus ‛naravnan, usmerjen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dreskáč -a m z -em živ. (á) žival. carar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra]

1.

vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti

1.1.

ekspresivno

2.

manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej ↑dresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dresúra -e ž (ȗ)
vadenje, urjenje živali v določeni spretnosti: dati žival v dresuro; dresura konj, psov
// ekspr. strogo in mehanično vzgajanje z navajanjem k nekritični poslušnosti: to že ni več režija, ampak dresura; vzgoja se je sprevrgla v pravo dresuro; dresura vojakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni]

1.

ki je v zvezi z dresurnim jahanjem

STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: ↑dresura

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dreti [drẹ́ti dérem] nedovršni glagol

odstranjevati kožo z mrtve živali; odirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. s koncem česa na rahlo suvati: veje so ga drezale v obraz; drezati v žerjavico; dreza ga s komolcem; pren. ne bom več drezal v to vprašanje
// preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: drezati in cukati žival; drezala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zakaj me kar naprej drezaš; drezajo se z medsebojnimi žalitvami
2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: toliko časa je drezal v hčer, da mu je vse povedala; nisem maral več drezati vanj / povsod je drezal, dokler ni uspel posredoval, se zavzemal za kaj; drezal ga je, naj vendar že naredi, kar je obljubil spodbujal ga je, mu prigovarjal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ fanta, da se zbudi; ~ in cukati žival; drezati koga v kaj Veje so ga drezale v obraz; drezati koga z/s čim Drezal jo je s komolcem; drezati v koga/kaj z/s čim ~ ~ žerjavico s palico; poud. ~ ~ človeka, da bi vse povedal |vsiljivo spraševati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drgljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. na rahlo drgniti, praskati: boža in drglja žival po glavi; drglja se po hrbtu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dŕgniti -em nedov., tudi drgníla (ŕ ȓ)
1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla
// z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja
2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila
3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice
● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr. vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dŕgniti se -em se nedov.

1.

premikajoč se sem in tja močno se pritiskati ob kaj

SINONIMI:

star. garati se, nar. muzati se

2.

premikajoč se po površini močno pritiskati nanjo

SINONIMI:

drsati se, knj.izroč. drgniti, knj.izroč. drsati, nar. šarati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

drhȃl -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dŕnec -nca m (ȓ)
enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu
♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drobje [drọ̑bje] samostalnik srednjega spola

drobovje, namenjeno žrtvovanju

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drobnice [drọ́bnice] množinski samostalnik ženskega spola

ovce in koze; drobnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drobnožívka -e ž (ȋ)
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem: preprečevati razvoj škodljivih drobnoživk; pomembnost drobnoživk pri vrenju mošta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drozg2 [drọ̑zg] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drozgáč -a m z -em živ. (á) žival. carar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drskač [drskáč] (driskač) samostalnik moškega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

PRIMERJAJ: drsa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drstiti [drstīti drstím] nedovršni glagol

drstiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drstva [dȓstva] samostalnik ženskega spola

čas drstenja rib, drstenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drugolétnik -a m (ẹ̑) zastar.
1. dijak ali slušatelj drugega letnika: takrat je bil drugoletnik na pravni fakulteti; drugoletnik gimnazije
2. otrok ali žival v drugem letu starosti: že drugoletnik precej dobro ve, kaj sme in česa ne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drvenje [drvénje] samostalnik srednjega spola

pregon, lov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drvolázec -zca m (ȃ)
zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drvolázec -zca m z -em živ. (ȃ) |afriška gozdna žival|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dubléta -e ž (ẹ̑)
vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica: knjižnica si je močno opomogla z izmenjavo dublet; zamenjava dublet med filatelisti
// jezikosl. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dubleta / pri izbiri med knjižnim in pogovornim izrazom se je odločil za pogovorno dubleto sinonim
♦ lov. napraviti dubleto izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dȗh duhȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dúplar -ja m (ȗ)
1. žival, ki gnezdi in prenočuje v drevesnih duplinah: s trkanjem na debla je preganjal duplarje
♦ zool. divji golob, ki gnezdi v drevesnih duplinah, Columba oenas
2. kdor lovi polhe po duplinah, duplih: duplarji so se odpravili na lov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvóbóčen -čna -o (ọ̑ọ̑)
dvóbóčni -a -o (ọ̑ọ̑) žival. ~a somernost
dvóbóčnost -i ž, pojm. (ọ̑ọ̑) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvóbóčno prisl. (ọ̑-ọ̑) v zvezi dvobočno someren
1. zool. ki ima enako levo in desno polovico: dvobočno somerna žival
2. bot. ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela: dvobočno somerni cvet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvódihálka -e ž (ọ̑ȃ) žival. pljučarica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvógŕb -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄)
ki ima dve grbi: dvogrba žival
♦ zool. dvogrbi velblod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvójčičen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na dvojčke: dvojčičen porod / dvojčična žival
♦ min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvójec -jca m (ọ̑)
šport. tekmovalni čoln za dva veslača: tekmovali bodo v dvojcih in četvercih / dvojec s krmarjem
♦ lov. napraviti dvojec izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvójnojámast -a -o (ọ̑á)
dvójnojámasti -a -o (ọ̑á) žival. ~o vretence rib

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvoklópnik -a m živ. (ọ̑) žival. |rak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvónóg -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄)
ki ima dve nogi: dvonoga žival / dvonoga miza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvónóg -a -o (ọ̑ọ̑ ọ̑ọ́ ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
dvónógi -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑) ~a žival
dvónógost -i ž, pojm. (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvónóžec -žca m (ọ̑-ọ̑)
žival, ki ima dve nogi: dvonožci in četveronožci
// slabš. človek: s takimi puhlimi dvonožci, kot ste vi, ne maram imeti opravka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvónóžec -žca m z -em živ. (ọ̑ọ̑) |žival|; člov., poud. puhloglavi ~i |ljudje|
dvónóžčev -a -o (ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvónóžec -žca m

žival, ki ima dve nogi

SINONIMI:

dvonoga žival, dvonožna žival

GLEJ ŠE SINONIM: človek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dvópárkljar -ja m z -em živ. (ọ̑ȃ) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvóróg -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄)
ki ima dva roga: dvoroga žival / dvorogo nakovalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvoróg -a m živ. (ọ̑) žival.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvóspôlen -lna -o prid. (ọ̑-ȏ)
biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati: dvospolna rastlina, žival
♦ bot. dvospolni cvet cvet, ki ima prašnike in pestiče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvóspôlni -a -o prid.

biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati

SINONIMI:

biol. hermafroditski, biol. obojespolni

GLEJ ŠE SINONIM: biseksualni
GLEJ ŠE: žival

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dvóústka -e ž (ọ̑ȗ) žival. veliki metljaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvózóbka -e ž (ọ̑ọ̑) žival. ježevka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvožíven -vna -o prid. (ȋ)
zool., navadno v zvezi dvoživna žival dvoživka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvožíven -vna -o (ȋ)
dvožívni -a -o (ȋ) ~a žival dvoživka
dvožívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvožívka -e ž (ȋ)
1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka – pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju
// nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem, Amphibia: brezrepe in repate dvoživke
2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: proizvodnja dvoživk za vojaške namene
// teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi: avtomobil dvoživka
3. slabš. nenačelen, neznačajen človek: politična dvoživka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dvožívka -e ž

zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi

SINONIMI:

zool. amfibija, zool. dvoživna žival, zool. krkon

GLEJ ŠE SINONIM: dvoživkar, nenačelen
GLEJ ŠE: letalo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

edáfska živál -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

èdnoròglica -e ž enoroga žival: oszlôbodi me od roglôv ednoroglicz TA 1848, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

efemerída -e ž (í) žival. enodnevnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ekina [ekína

] samostalnik ženskega spola

morska riba prilep, LATINSKO: Echeneis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

eksót -a m (ọ̑)
knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: razstava kanarčkov eksotov; parki iz palm, oleandrov in raznih eksotov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

eksót -a m, im. tudi eksótikum, mn. izobr. eksótika -ik s (ọ̑) |rastlina, žival iz eksotičnih dežel|: palme, oleandri in drugi ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

eksót -a m

knj.izroč. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel

SINONIMI:

knj.izroč. eksota

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

eksóta -e ž (ọ̑)
knjiž. rastlina ali žival iz eksotičnih dežel: park z mnogimi eksotami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

eksóta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

elcen [élcen elcẹ́na] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: alcen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

elefant -a samostalnik moškega spola

zelo velika štirinožna žival z okloma in dolgim rilcem; SODOBNA USTREZNICA: slon

FREKVENCA: 24 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

elefant ► eleˈfant -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

elend -a samostalnik moškega spola

biblijsko jelenu podobna divja žival, dovoljena za prehrano Judov; v sodobnem prevodu antilopa

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

elfont [elfónt] samostalnik moškega spola

žival slon, LATINSKO: Loxodonta, LATINSKO: Elephas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

endémičen -čna -o (ẹ́) |omejen na določeno področje|
endémični -a -o (ẹ́) biol. ~a žival
endémičnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

endemít -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

éndotêrmna živál -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ênogŕb -a -o prid. (ē-ȓ ē-r̄)
ki ima eno grbo: enogrba žival
♦ zool. enogrbi velblod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ênoléten -tna -o prid. (ē-ẹ̑)
1. star eno leto: enoleten les; enoletna mladika; enoletna žival; enoletno dete
2. ki traja eno leto: enoletna praksa; enoletna sreča; enoletno poslovanje / enoletna šola / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
♦ bot. enoletna latovka trava z majhnimi zelenimi klaski v latih, Poa annua; enoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

enolétnica -e ž

1.

bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo

SINONIMI:

bot. enoletna rastlina

2.

žival (ženskega spola), stara eno leto

SINONIMI:

nar. letnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

enoróg -a m (ọ̑ ọ̄)
konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog: zgodba o enorogu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

enorog

Predlog

enoroga samostalnik moškega spola

bajeslovna žival, samorog

IZGOVOR: [enorók], rodilnik [enoróga]

BESEDOTVORJE: enorogov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

enoróžec -žca m (ọ̑)
1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog:
2. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ênospôlen -lna -o prid. (ē-ȏ)
biol. ki ima samo moške ali samo ženske spolne organe ali celice: enospolna rastlina, žival
♦ bot. enospolni cvet cvet, ki ima samo prašnike ali samo pestiče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ênovpréžen -žna -o prid. (ē-ẹ̑)
v katerega se vprega ena žival: enovprežni voz; enovprežne sani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ênovpréžnik -a m (ē-ẹ̑)
voz, v katerega se vprega ena žival: peljati se z enovprežnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ênovpréžnik -a m

voz, v katerega se vprega ena žival

SINONIMI:

enovprežni voz

GLEJ ŠE: voz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

epizít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

epizój -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

etnica [etníca] samostalnik ženskega spola

neka riba, verjetno zobatec, LATINSKO: Dentex dentex

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Evrazija

Predlog

Evrazije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

celina

Evropa in Azija

IZGOVOR: [eu̯rázija], rodilnik [eu̯rázije]

BESEDOTVORJE: Evrazijec, Evrazijka, Evrazijčev, Evrazijkin, evrazijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

evritêrm -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

evritêrmni organízem -ega -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ežbičje [ežbīčje] samostalnik srednjega spola

krma za divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ežbin [ežbīn] samostalnik moškega spola

kdor krmi divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ežbinje [ežbīnje] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer se rade zadržujejo divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ežbišče [ežbíšče] samostalnik srednjega spola

prostor za shranjevanje krme

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

facelj [fácǝlj fácǝljna] samostalnik moškega spola

testen svaljek za pitanje perutnine, zlasti gosi, kopunov

PRIMERJAJ: fadljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fadlavec [fadljȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor pita perutnino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fajbelj [fājbǝlj] samostalnik moškega spola

obolenje žlez pri konjih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fajta ► ˈfaːi̯t’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

farflja [fārflja] samostalnik ženskega spola

žival kresnica, LATINSKO: Lampyris noctiluca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

farkeš [fārkeš] samostalnik moškega spola

odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu

PRIMERJAJ: deka, plahta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fazant [fazānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: basant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

feminizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; feminizíranje (ȋ) biol. kaj ~ žival
feminizírati se -am se (ȋ) Nekateri poklici se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

feniks

Predlog

feniksa samostalnik moškega spola

bajeslovna žival, ptič

IZGOVOR: [féniks], rodilnik [féniksa]

BESEDOTVORJE: feniksov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fijal [

] samostalnik moškega spola

velblod, kamela

PRIMERJAJ: kamela, komela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

filóksera -e in filoksêra -e ž (ọ̑; ȇ) žival. trtna ušica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fimor [fimọ̄r] samostalnik moškega spola

ptica sokolič, LATINSKO: Falco aesalon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fítobezoár -ja m s -em (ȋȃ) žival. |tvorba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

flam [flȃm] samostalnik moškega spola

potrebušina, flam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

flamíngo -a m živ. (ȋ) žival. plamenec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.