Tiskanje

ángelski, adj. Engel-, englisch; angelsko češčenje, der englische Gruß; angelska nedelja, der Schutzengelsonntag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

angelski1 -a prid. angelski: kakor vuzhi ta Angelski im. ed. m Dohtar s. Thomas ǀ aku vashe djajne je angelſku im. ed. s, tuje, aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ Shiher tedaj ta lepi Preimik is Angelske rod. ed. ž hishe bodo obdarshali ǀ ſe ti potſtopish to nedolshnoſt Angelsko tož. ed. ž, S. Claro udarit ǀ skuſi ſvojo Angelſko tož. ed. ž zhiſtoſt ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku tož. ed. s imè Seraphina gori vſela ǀ kronana s'to Angelsko or. ed. ž nedolshnoſtio → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik

1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski

1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov

2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski

FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih

TERMINOLOGIJA: angelski dan, angelski kruh / angelska špiža

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

buditi -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), koga_tož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi

1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa

2. kdo; koga_tož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi

FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

doprinesen -a -o (dopernesen) deležnik

1. ki je narejen, izveden do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončan

1.1 ki je uspešno končan; SODOBNA USTREZNICA: opravljen

2. ki je dan k čemu, kjer je manjkal; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjen

3. izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: storjen

4. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen

5. ki je zamišljen, želen in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: udejanjen

6. navadno v zvezi z leto ki je prenehal trajati; SODOBNA USTREZNICA: minuli

6.1 ki je živet na način, kot je določen v sobesedilu; SODOBNA USTREZNICA: preživet

7. ki je razvil dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolnjen

8. na koga izraža, da je komu pripisano, da je storil kaj nedopustnega, kaznivega

FREKVENCA: 97 pojavitev v 22 delih

TERMINOLOGIJA: doprineseni greh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

družba -e samostalnik ženskega spola

1. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost

1.1 skupina oseb, ki jih družijo isti interesi, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: združba

1.2 v zvezi biti v družbi (koga, s kom) izraža soobstajanje določenih oseb v določenem času na določenem mestu

1.3 v zvezah imeti družbo s kom / hoditi v družbi s kom biti rad večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

2. več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; SODOBNA USTREZNICA: skupina

2.1 skupina ljudi, ki koga spremlja; SODOBNA USTREZNICA: spremstvo

3. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi

4. evfemistično, v zvezi držati družbo s kom imeti spolne odnose s kom; SODOBNA USTREZNICA: spolno občevati

FREKVENCA: 197 pojavitev v 30 delih

TERMINOLOGIJA: družba vseh svetnikov, družba (vseh) vernih/svetih vernih krščenikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nedolžnost -i ž brezgrešnost, nedolžnost: Nezh nenuza nedolshnoſt im. ed., inu divishtvu Democla pasheta krajla Demetriuſa ǀ nedolshnost im. ed., inu svetust nihdar nebode od ludi sposnana ǀ od nedolshnoſti rod. ed. Svetiga Patrona Naſhiga bom Nem.N. dalei govuril ǀ en pot imenujejo pot te nedolshnosti rod. ed., ta drugi pak pot te pokure ǀ po tem potu te nadolshnosti rod. ed. ǀ ſe neſderſhe tega, kar nedolshnoſt tož. ed. tiga Sacramenta umadesha ǀ Iudouſka Goſpoda, katera to Nedolshnoſt tož. ed. Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila ǀ nej hotel nedolshnost tož. ed. ſuojga Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ ſo vidili v'Marij nijh zhistost, inu nadolshnost tož. ed. ǀ Gospud Bug je bil taiſte v' nedolshnoſti mest. ed. ſtuaril ǀ kronana s'to Angelsko nedolshnoſtio or. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.