ahát -a m (ȃ)
poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom
♦ min. kalcedon s kremenom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bakalá glej bakalár
balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka] ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina
bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bél Frazemi s sestavino bél:
bél kàkor pŕt, bél kàkor répa, bél kot kréda, bél kot kŕpa, bél kot lílija, bél kot mléko, bél kot plátno, bél kot smŕt, bél kot snég, bél kot vósek, béla celína, béla kàkor nevésta, béla karavána, béla knjíga, béla kot nevésta, béla kúga, béla lísa, béla lísa na zemljevidu [čésa], béla odêja, béli ovrátniki, béla smŕt, béla súknja, béli církus, béli práh, béli slòn, béli slôni, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákati [na] prínca na bélem kônju, dóber kàkor béli krúh, iméti béla jétra, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], izobésiti bélo zastávo, jásno kot béli dán, [kot] béla vrána, nosíti bélo súknjo, poglédati z bélim poglédom, preobjésti se [bélega] krúha, prínc na bélem kônju, trgovánje z bélim blágom, trgôvec z bélim blágom, trgovína z bélim blágom, v béli svét, vítez na bélem kônju, zaglédati béli dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

béli Frazemi s sestavino béli:
bogôvi v bélem, čŕno na bélem, ne čŕhniti ne béle ne čŕne, ne čŕno ne bélo, ne rêči ne béle ne čŕne, ne zíniti ne béle ne čŕne, poglédati z bélim

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

beliti [belīti bẹ́lim] nedovršni glagol
  1. beliti
  2. dodajati jedi maščobo; zabeljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

béliti sátje bélim -- nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

belorépec -pca m (ẹ̑)
1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec
2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

belorépka -e ž (ẹ̑)
zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

belorítka -e ž (ȋ)
nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bətȋčək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bíkec bíkca samostalnik moškega spola [bíkəc] ETIMOLOGIJA: ↑bik
blagó -á s, mn. blága s in blagôvi m (ọ̑) nav. ed.
1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

blagó -á s blágu -- -u -om; mn. blága blág s in blagôvi -ôv m, snov. (ọ̑ ȃ) prodajati ~; ~ na metre; ~ za obleke; neobč. različni ~ovi v izložbi vrste blaga; plačevati v ~u; publ. trgovina z belim ~om z dekleti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

blagó Frazemi s sestavino blagó:
trgovánje z bélim blágom, trgôvec z bélim blágom, trgovína z bélim blágom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

blek -a samostalnik moškega spola
1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela; SODOBNA USTREZNICA: zaplata
2. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina; SODOBNA USTREZNICA: lisa
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bréza -e ž (ẹ́)
1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič)
♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
2. lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bréza -e ž
listnato drevo z belim lubjempojmovnik
SINONIMI:
pesn. breza dolgolaska, pesn. breza tenkolaska, pesn. tankolasa breza
GLEJ ŠE SINONIM: liska

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

breza -e samostalnik ženskega spola
listnato drevo vitke rasti z belim lubjem; SODOBNA USTREZNICA: breza
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

breza ► bˈrėːza -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

cepetúljka -e ž (ū)
bot. nizka alpska kukavica z drobnim rumenkasto belim grozdastim socvetjem, Chamaeorchis alpina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ciprésast -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica
♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

claudenda -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

cvétnik -a m (ẹ̑)
1. knjiž. antologija, izbor: cvetnik slovenskega pesništva
2. zastar. cvetlični vrt: nad skalovjem se širi cvetnik, poln najlepših cvetlic
3. agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: sadijo cvetnik in bintje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

cvétnik -a m
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesompojmovnik
SINONIMI:
agr. družbar, agr. kresnik, agr. oneida
GLEJ ŠE SINONIM: antologija
GLEJ ŠE: vrt

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
TERMINOLOGIJA: dan prestopa, delati po dneh, deželski dan, pripravljeni dan, sodni/pravdeni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

dólgčas Frazemi s sestavino dólgčas:
pásti dólgčas, pregánjati dólgčas, pregnáti dólgčas, prodájati dólgčas

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

drobíti, -ím, vb. impf. 1) in kleine Stücke zertheilen: bröckeln; pticam kruh d.; kruh d. v kavo; žgance d.; rudo d., das Erz pochen, Cig.; — komu kaj pod nos d., unter die Nase reiben, V.-Cig.; — d. se, zerbröckeln (intr.): kamen se drobi; drobeč, brüchig, mürbe (kar se rado drobi), Cig., Jan.; ondukaj je bil kamen posebno drobeč, LjZv.; hrib ima ilovo prst z drobečim belim laporjem, Levst. (Zb. sp.); — smrečje d. = za nastil razsekavati, Gor.; — gegen Kleingeld auswechseln: denar d., C., Z.; — resolvieren (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) kleinweise thun: (stopinje) d., kleine Schritte machen, schnell u. mit kleinen Schritten gehen: mož je drobil in drobil, pa se mu ni nič kaj posrečilo, menda je imel prekratke noge, Bes.; — d. glas, trillern, Cig., Jan.; pesenco d., trillernd singen, C.; na boben d., auf der Trommel wirbeln, Cig.; — drobiti, schnell reden, Cig.; radebrechen: nemško d., Zv.; kratkočasne d., kurzweilige Anekdoten, Witze zum Besten geben, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

drúžbar -ja m (ȗ)
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Egipčanka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Egipčanke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
prebivalka Egipta
prebivalke starega Egipta
IZGOVOR: [egipčánka], rodilnik [egipčánke]
BESEDOTVORJE: Egipčankin
ZVEZE: stare Egipčanke

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ênocvéten -tna -o prid. (ē-ẹ̑)
ki ima en cvet: enocvetna rastlina
♦ bot. enocvetna zelenka nizka rastlina iglastih gozdov z enim belim cvetom, Pirola uniflora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

enopérka -e ž (ẹ̑)
bot. rastlina z enim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

enoróg enoróga samostalnik moškega spola [enorók enoróga] ETIMOLOGIJA: ↑en + ↑rog
fácies -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

gáber -bra m (á)
gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa
♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla] STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba
graber ► gˈraːbėr -bra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

gŕm Frazemi s sestavino gŕm:
bíti za vsákim gŕmom, ne rásti za vsákim gŕmom, rásti za vsákim gŕmom, v tém gŕmu tičí zájec, za vsákim gŕmom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

héftati -am nedov. (ẹ́) obrt. žarg. naudarjati: kaj z/s čim ~ rob obleke z belim sukancem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

hrúševka -e ž (ú)
voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk
♦ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis] STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.
íbis -a m (ȋ)
zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

íbis -a m
zool. tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjempojmovnik
SINONIMI:
zool. sveti ibis
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

Izvor in pomen zveze »babje poletje« oz. »babje leto«

V zadnjem času se pogovarjamo o babjem poletju. Pomen besedne zveze poznamo, ne poznamo pa njenega izvora, zato vas prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

jáguar -ja m (ȃ)
1. leopardu podobna črno lisasta zver, ki živi v Ameriki: krvoločen jaguar
2. avtomobil angleške tovarne Jaguar: pripeljal se je z belim jaguarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

jástreb -a m (ȃ)
1. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom: ogledovati si jastrebe v živalskem vrtu; gleda, preži kot jastreb
♦ zool. beloglavi jastreb ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus; egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; rjavi jastreb z rjavim perjem in s puhom poraslo glavo, Aegypius monachus
// nar. kragulj: jastreb se je spustil na piščance
2. grabežljivec: po njegovi smrti so se vrgli vsi ti jastrebi na njegovo premoženje
● publ. manevri na mejah kažejo popuščanje jastrebom zagovornikom politike sile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

jávor -a in -ja m (á)
gozdno drevo s širokimi, dolgopecljatimi listi in belim lesom: visoki javori; bukve in javori / pog. miza iz javora javorovega lesa
♦ bot. beli javor s peterokrpimi, neenakomerno nazobčanimi listi, Acer pseudoplatanus; ostrolistni javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides; trokrpi javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum; les. tičji javor furnir iz javorovega lesa z vzorcem, podobnim ptičjim očem ali ikram

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

javor ► ˈjaːvȯr -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

káčnica -e ž (ȃ)
nar. rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih; ostri mleček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kȃl1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kárželj káržlja tudi kárželjna samostalnik moškega spola [káržəl] ETIMOLOGIJA: iz star. kajžerl, kar je prevzeto iz nem. Kaiserling iz Kaiser ‛cesar’, po zgledu lat. Amanita caesarea, dobesedno ‛cesarska mušnica’, po rimskem cesarju Klavdiju, ki je leta 54 umrl zaradi zastrupitve z gobami - več ...
kífeljčar -ja [kifəljčar] m (ȋ)
agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik [knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
Kokrsko ali Kokrško sedlo?

V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

komólec Frazemi s sestavino komólec:
do komólcev krváv, do komólcev krvávih rók, iméti do komólcev krváve rôke, pomágati si s komólci, uporábiti komólce, uporábljati komólce

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kontaminácija z vídnimi délci -e -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kontrást -a m (ȃ)
kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti
// ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta
♦ fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; glasb. učinek agogičnih kontrastov; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kostánjevka kostánjevke samostalnik ženskega spola [kostánjeu̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑kostanj
kostén2 -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. koščen: nožiček z belim kostenim ročajem / njegov kosteni obraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kresník2 -a m (í)
zastar. kresovalec: kres je že dogoreval in kresniki so se odpravljali domov
♦ agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

krompír -ja m (ī)
kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije; krompir ima cimo; kopati, osipavati, saditi krompir; lupiti krompir; debel, droben krompir; krompir je že kuhan; gomolj, podoben krompirju; krompir z belim, rumenim mesom; boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen
● pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti
♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

krškopóljski krškopóljska krškopóljsko pridevnik [kərškopólski] STALNE ZVEZE: krškopoljski prašič
ETIMOLOGIJA: po dolini Krško polje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

krùh krúha m (ȕ ú)
1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti
// tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov
// kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe
2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh
3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom
// s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha
4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh
● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
♦ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

krváv -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak] STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...
kúkmak -a m (ȗ)
bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kúkmak -a m
navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betupojmovnik
SINONIMI:
bot. šampinjon
GLEJ ŠE: goba, goba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

kúpčar -ja m (ȗ)
1. zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu, Oenanthe oenanthe: gnezda ščinkavcev in kupčarjev
2. nar. koroško kdor nalaga, meče kaj na kup: privlekel je steljo do kupčarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kúpčar -ja m
zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repupojmovnik
SINONIMI:
nar. belorepec, zool. belorepka, nar. beloritka
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

kupnjak ► ˈküːpn’ak -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

lákota -e ž (á)
1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti
3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

limonáda -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

lomíti lómim nedov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil
// s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale
2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
// polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo
5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko
6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja
// delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
● ekspr. težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
♦ agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

magnézijev magnézijeva magnézijevo pridevnik [magnézijeu̯ magnézijeva magnézijevo] ETIMOLOGIJA: ↑magnezij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

majžica ► ˈmaːi̯žėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mángostin, mangosteen samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

marabú marabúja samostalnik moškega spola [marabú] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Marabu) iz frc. marabout, to pa iz arab. murābiṭ ‛menih vojak’ iz ribāṭ‛samostanska utrdba na meji’
markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija] STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
medenják medenjáka samostalnik moškega spola [medenják] ETIMOLOGIJA: ↑med
mél1 -a m (ẹ̑)
mel2: ploščate skale so bile pokrite z drobnim, belim melom / na melu je ležal sneg melišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mesó -á s (ọ̑)
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mléč -a m (ẹ̑)
bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu; škrbinka: navadni mleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mléček -čka m (ẹ̄)
1. mleku podoben sok nekaterih rastlin, navadno bel: v koreninah in steblih je bel mleček; iz odsekane veje kaplja gost mleček
// mleku podobna tekočina sploh: te žleze izločajo nekak mleček
2. rastlina z lepljivim, mleku podobnim sokom: ob plotovih raste mleček
♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias; ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; čeb. matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mléčen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na mleko:
a) mlečne sestavine / mlečna maščoba
b) trgovina z mlečnimi izdelki; mlečni kruh; mlečni riž riž, kuhan na mleku; mlečna čokolada; mlečne jedi
c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija
2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke; megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno
3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna; mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže
4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen; cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih
● vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka
♦ anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

múhar -ja m (ȗ)
1. rib. kdor muhari: muhar in črvar
2. zool. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom, Muscicapa: muharji in sinice / črnoglavi muhar
3. vet. konj z izpuščajem na koži, ki ga povzročajo zlasti muhe: zdraviti muharje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

múhar -ja m
zool. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhompojmovnik
SINONIMI:
nar. muhovček
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

múhovček -čka m (ú)
nar. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom; muhar: odselitev muhovčkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica] STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...
napísna tábla -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

naudáriti -im dov. (á ȃ)
obrt. speti z redkimi vbodi, navadno urezane dele oblačila: naudariti z belim sukancem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

naudáriti -im dov. naudárjen -a; naudárjenje (á ȃ) obrt. |speti z redkimi vbodi|; kaj ~ urezane dele oblačila z belim sukancem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

navádni máli zvônček -ega -ega -čka m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

obróbek -bka m (ọ̑) ovratnik z belim ~om; cvetje na ~u vrtne grede; redk. opombe na ~u na robu; alp. okrajek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

oneída -e ž (ȋ)
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: saditi oneido

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

opásati opášem dov. (ȃ)
1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram
// narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik
2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

óster -tra tudi ôstra -o stil. -ó prid., ostrêjši (ọ́, ó)
1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev
// ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal
2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos
// ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho
4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster
5. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino
b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje
6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje
● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; šport. žarg. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika
♦ bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ovênčati -am in ovénčati -am dov. (ȇ; ẹ̑)
1. knjiž. okrasiti z vencem, rožami: ovenčati sliko / glavo so ji ovenčali z belim venčkom; pren. ovenčali so ga s slavo
2. vznes. zelo uspešno končati kaj: boj so ovenčali z zmago
● knjiž., ekspr. čas jo bo ovenčal z lovorom, slavo postala bo slavna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ovrátniček -čka m (ȃ)
manjšalnica od ovratnik: ima rdečo obleko z belim ovratničkom; čipkast, vezen ovratniček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pánda1 -e tudi -a m (ȃ)
zool. medved s črno-belim kožuhom, ki prebiva v osrednjih predelih gorate Kitajske in se hrani zlasti z bambusovimi vršički, Ailuropoda melanoleuca: rastlinojedi panda / medved panda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pánda2 -e ž (ȃ)
zool. medved s črno-belim kožuhom, ki prebiva v osrednjih predelih gorate Kitajske in se hrani zlasti z bambusovimi vršički, Ailuropoda melanoleuca: raziskovanje pand

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pás -ú tudi -a m, mn. pasôvi stil. pási; im., tož. dv. pasôva tudi pása (ȃ)
1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jih je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo
● ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
// tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas
2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu
// del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega
3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice
4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka
// kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju
5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju
// ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji
6. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; pospeševalni pas vozni pas za vozila, ki se vključujejo na avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila; prehitevalni pas; (vozni) pas del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer; razmejiti vozne pasove; zaviralni pas vozni pas za vozila, ki zapuščajo avtocesto ali cesto, rezervirano za motorna vozila
♦ aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pastinák pastináka samostalnik moškega spola [pastinák] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. pastinaca < lat. pastināca, nejasnega izvora
pečeníca -e ž (í)
sveža klobasa iz debelo zrezanega svinjskega mesa in začimb: jesti kruh in pečenico; speči pečenico; pečenica z gorčico, repo, zeljem
♦ bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pečeníca -e ž
1.
sveža klobasa iz debelo zrezanega svinjskega mesa in začimbpojmovnik
SINONIMI:
mesena klobasa, nar. mastnica, knj.izroč. mesenka
2.
bot. užitna lističasta rdečerjava goba z belim mlečkompojmovnik
SINONIMI:
bot. hruševka, bot. mlečna pečenica
GLEJ ŠE SINONIM: klobasa
GLEJ ŠE: goba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

Pedrolíno -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pérje -a s (ẹ́)
1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje
● bahati, kititi se s pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke
♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico
2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje
// star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

peteršìlj tudi peteršílj -ílja m (ȉ í; ȋ)
začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj; vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršilja
♦ bot. pasji peteršilj navadni steničjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

peteršìlj -ílja m
začimbna rastlina s temnozelenimi deljenimi listi in belim korenompojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: steničjak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

peteršilj ► peterˈšiːl’ -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Pierrot -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pikapolónica pikapolónice samostalnik ženskega spola [pikapolónica] ETIMOLOGIJA: ↑pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...
pinóža pinóže samostalnik ženskega spola [pinóža] ETIMOLOGIJA: nejasnega, morda onomatopejskega izvora
písmo-asamostalnik srednjega spola
  1. zapisano sporočilo kot pošiljka
    • pismo koga/česa
    • , pismo komu/čemu
    • , pismo za koga/kaj
    • , pismo od/iz/z koga/česa, od kod, od kdaj
    • , pismo o kom/čem
    • , pismo s čim
    • , pismo med kom/čim
  2. pisna izjava, pogodba, listina
    • pismo koga/česa komu/čemu
    • , pismo za koga/kaj
    • , pismo o čem
    • , pismo s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

plastrón -a m (ọ̑)
1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc: kupila si je temno modro obleko z belim plastronom; plastron iz čipk
2. šport. usnjena prevleka, ki pri sabljanju varuje prsi pred udarci: kupil si je nov floret in plastron

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pléšec -šca m (ẹ̄)
ekspr. plešast človek: pri mizi so sedeli štirje plešci
♦ bot. zdravilna rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju in srčastimi plodovi, Capsella bursa pastoris; zool. jastreb, ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək] STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é)
1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek
2. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, bot. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek
♦ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

podlésen -sna -o prid. (ẹ̑)
bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

podlésna vétrnica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

podlíti, -líjem, vb. pf. untergießen, Mur., Cig.; p. cvetice, C.; — (Flüssigkeiten) mischen: p. črnino z belim vinom, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

poglèd Frazemi s sestavino poglèd:
poglèd skózi róžnata očála, poglédati z bélim poglédom, volôvski poglèd

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

poglédati Frazemi s sestavino poglédati:
ne moči poglédati v obràz kómu, ne poglédati ne na lévo ne na désno, poglédati kàkor rís, poglédati kàkor sôva, poglédati kóga od zgôraj dôl, poglédati kómu skozi pŕste, poglédati kómu v jétra, poglédati na kóga/kàj z distanco, poglédati resníci v očí, poglédati smŕti v očí, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, poglédati z bélim, poglédati z bélim poglédom, [(pre)globôko] poglédati v kozárec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pokríti -kríjem dov., pokrìl tudi pokríl (í ȋ)
1. dati, položiti na odprt del ustrezen predmet: pokriti lonec / pokriti s pokrovko
// dati, položiti na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: pokriti gredo; pokriti posteljo s pregrinjalom; pokriti stopnice s preprogo; bilo ga je strah, zato se je pokril čez glavo / pokriti glavo dati pokrivalo nanjo; otroka bo ponoči zeblo, dobro ga pokrij odeni; star. hladno je, pokrij klobuk pokrij se s klobukom
// na streho položiti kritino: pokrili so že pol strehe / streho pokriti z opeko / hiše še niso pokrili
2. narediti, da je kaj nevidno: čelo so mu pokrili gosti lasje / oblak pokrije sonce; z rokami (si) pokrije obraz in zajoka / ploskev pokriti z voskom prekriti
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na površju česa: sneg je pokril gore / bledica, zadrega je pokrila njen obraz; koža se mu je pokrila z znojem / noč, tema pokrije zemljo
4. zagotoviti z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: sam ne more pokriti vseh izdatkov; s tem se bodo pokrili stroški za natečaj
// publ. preskrbeti toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljiti: tovarna pokrije s svojimi izdelki polovico slovenskih potreb; s tem bi pokrili sedanje stanovanjske potrebe / s tem živilom pokrijemo dnevno potrebno količino beljakovin
● knjiž. znanstveni del razstave je pokril največ razstavnega prostora zavzel; je bil najbolj obsežen; zadrego je skušala pokriti s smehljajem prikriti; publ. orkester je večkrat pokril solista preglasil; ekspr. pokril ji je obraz s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pokróuvec tudi pokróvec -vca m odeja: sznêg ide, i z-bêlim pokrôvcom pokrije lice zemlé KAJ 1870, 60; Pokrouvcze ſzi naprávla KŠ 1771, 817

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h] STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
pôlh -a [pou̯h] m (ō ó)
gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pôlh -a m
gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repompojmovnik
SINONIMI:
ekspr. polhek
GLEJ ŠE: lov1, past

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

polh ► ˈpuːx -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pôlmésec -a tudi -sca [pou̯mesec] m (ȏ-ẹ̑)
1. prvi ali zadnji krajec: na nebu je vzšel polmesec / srpast polmesec
2. temu po obliki podoben predmet: okrasiti dvorano z zvezdami in polmeseci / uhani v obliki polmeseca
// tak predmet kot simbol islama: na šotorih pred obleganim mestom so se bleščali polmeseci / rdeča zastava z belim polmesecem in zvezdo je turška
● ekspr. pod očmi je imela polmesece kolobarje; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

polóščenka polóščenke samostalnik ženskega spola [polóščenka] STALNE ZVEZE: sploščena pološčenka, svetlikava pološčenka
ETIMOLOGIJA: iz pološčiti iz ↑loščiti
pôlšji pôlšja pôlšje pridevnik [pôu̯šji] ETIMOLOGIJA: ↑polh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pomladánski žafrán -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

potrésti -trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ́)
1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami; potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom potresti proso natresti / potresti cesto s peskom nasuti, posuti
2. narediti, da se kaj sunkovito, hitro nekajkrat premakne, navadno sem in tja: prijel je uro in jo potresel; veter je potresel veje / potresti hruško / potresel jo je za ramo stresel / kot psovka strela ga potresi
// narediti hiter, sunkovit gib: potresel je z glavo / dekleta so potresla z lasmi
● zastar. materina smrt jo je zelo potresla pretresla, presunila; publ. domačini so večkrat potresli mrežo dali gol; potresel jo je za lase povlekel; knjiž. prišli so pome, je potresel z glasom rekel s tresočim glasom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh, dvígati mnógo prahú, dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti mnógo prahú, dvígniti oblák prahú, dvígniti velíko prahú, dvígováti velíko prahú, sesúti kóga/kàj v práh, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh, zmléti kóga v sónčni práh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
predpŕsnik -a m (ȓ)
nekdaj modni dodatek k boljši moški ali ženski obleki za na prsi: bil je v temni obleki z belim predprsnikom; čipkasti predprsnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prestréti -strèm dov., prestŕl (ẹ́ ȅ) knjiž.
1. pregrniti, pogrniti: prestreti preproge po tleh / prestrla je mizo z belim prtom
2. prekriti, pokriti: temni oblaki so prestrli jasno nebo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

priméren-rna -opridevnik
  1. skladen s pričakovanji, potrebami
    • kdo/kaj biti primeren pri čem/kom, kje
    • , kdo/kaj primeren/primernejši zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • primeren za
  • , primernejši od

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pŕt -a m (ȓ r̄)
tekstilni izdelek za prekrivanje mize: pogrniti mizo z belim, čistim prtom; damasten, polivinilast prt; prt in prtički / namizni prt; pren., pesn. zima razgrinja svoj beli prt
// navadno s prilastkom temu podoben izdelek za različne namene: prt za valjanje testa / mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij
● star. srajca iz prta platna; nar. prekmursko prt za posteljo rjuha; star. brisala si je roke v prt v predpasnik
♦ rel. oltarni prt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pŕt-asamostalnik moškega spola
  1. tkanina za pokrivanje in zavijanje
    • prt za kaj
    • , prt s čim
    • , prt okrog/okoli česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

púdelj púdlja tudi púdeljna samostalnik moškega spola [púdəl] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pudel, okrajšano iz Pudelhund iz pudeln ‛čofotati’ + Hund ‛pes’ - več ...
rapakívi granít -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

róbek -bka m (ọ̑)
manjšalnica od rob1: obleka z belim robkom na ovratniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rogljíčar -ja m (ȋ)
agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev; kifeljčar: kopati, saditi rogljičar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rôvka rôvke samostalnik ženskega spola [rôu̯ka] STALNE ZVEZE: etruščanska rovka, gozdna rovka, povodna rovka
ETIMOLOGIJA: ↑rov
róžnik -a m (ọ̑)
1. star. junij: bilo je sredi rožnika / (meseca) rožnika vse cvete
2. agr. boljši krompir domače sorte z rožnato lupino in belim ali rožnatim mesom: saditi rožnik / pozni, zgodnji rožnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

samopérka -e ž (ẹ̑)
bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

samopérka -e ž
bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh
SINONIMI:
bot. enoperka, nar. kristusove srajčke

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

siníca -e ž (í)
manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice
♦ zool. čopasta, modra, velika sinica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

siníca -e ž
manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhompojmovnik
SINONIMI:
ekspr. siničica, ekspr. sinička
GLEJ ŠE: plavček, ptica, ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

siníca -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Skapín -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

skokonógi skokonóga skokonógo pridevnik [skokonógi]
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela
ETIMOLOGIJA: iz ↑skok + ↑noga
sôkol -ôla m (ó ó)
1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi
♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus
2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj
3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sokolìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od sokol: sokolič se je hitro pognal v zrak
♦ zool. sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom; mali sokol
2. knjiž., ekspr. postaven, krepek deček, fant: ima tri fantiče, tri sokoliče / kot nagovor dobro si opravil, sokolič moj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

somìč somíča samostalnik moškega spola [somìč] STALNE ZVEZE: ameriški somič, oklepni somič
ETIMOLOGIJA: ↑som
sórta-esamostalnik ženskega spola
  1. omejena množica, celota bitij ali stvari iste vrste z enakimi ali podobnimi lastnostmi
    • sorta česa
    • , sorta s čim
    • , sorta za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

spréti1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ)
povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

srájčka -e ž (á)
1. manjšalnica od srajca: šivala je srajčke za otroke / spalna srajčka
2. nar., v zvezi kristusove srajčke rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka:
3. v zvezi marijine srajčke rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, bot. podlesna vetrnica:
♦ čeb. ovoj, s katerim je obdana čebelja buba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sráka -e ž (á)
1. ptica s črnim in belim perjem in dolgim repom: nad poljem vreščijo srake; srake in vrane; dere se, krade kot sraka
2. slabš. kdor govori s kričavim, neprijetnim glasom: ne morem več poslušati te srake / kot psovka kaj se pa dereš, sraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sraka ► sˈraːka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

stezíca -e [stəzica] ž (í)
manjšalnica od steza: po parku so bile speljane poti in stezice; sprehajal se je po stezici ob jezeru; ozka, strma stezica; z belim peskom posute stezice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

stólnjek tudi stóulnjek -a m namizni prt: Szto sze z-lêpim bêlim sztolnyekom presztré KAJ 1870, 43; Mappa Sztoulnyek KMS 1780, A7b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

strnád -a m (ȃ)
manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom: v gozdu so se oglašali strnadi; ščinkavci in strnadi
♦ zool. črnoglavi strnad s črno glavo in rumenim grlom, Emberiza melanocephala; rumeni strnad rumene barve z rjavimi progami po hrbtu, Emberiza citrinella

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

strnád -a m
manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdečerjavim trebuhompojmovnik
SINONIMI:
nar. strnabica, zastar. žoltica
GLEJ ŠE: ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

svét3 -a -o prid., svetêjši (ẹ̑ ẹ́)
1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef / sveta brata Ciril in Metod
// ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v Pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. v zvezi Sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno judovske vere: brati, razlagati Sveto pismo / Sveto pismo Nove, Stare zaveze
3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave
// ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko / sveto število
4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega
5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto
6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena / kot vzklik o sveta preproščina
● ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov
♦ med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

šampinjón -a m (ọ̑)
bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak: nabirati šampinjone

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

škrbínka -e ž (ȋ)
bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu, Sonchus: njivska škrbinka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

škrbínka -e ž
bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu
SINONIMI:
bot. mleč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

štórklja -e ž (ọ̑)
1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja
● evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec
♦ zool. bela, črna štorklja
2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

štórklja -e ž
velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogamipojmovnik
SINONIMI:
nar. štrk, ekspr. žabogolt
GLEJ ŠE: ptica, ptica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

štorklja ► šˈtọːrkl’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf] STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tíntnica tíntnice samostalnik ženskega spola [tíntnica] STALNE ZVEZE: pisana tintnica
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Tintlinge iz ↑tinta
tíntnica -e ž (ȋ)
bot. užitna lističasta goba z belim, črnim valjastim ali zvonastim klobukom, Coprinus: nabirati tintnice / velika tintnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol] STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
trávniški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak
♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tresorépka -e ž (ẹ̑)
nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: tresorepka je za plugom pobirala črve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

trgovánje Frazemi s sestavino trgovánje:
trgovánje z bélim blágom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

trgôvec Frazemi s sestavino trgôvec:
trgôvec z bélim blágom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

trgovína -e ž (í)
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom
2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno
3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini
● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo
♦ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

trgovína Frazemi s sestavino trgovína:
kot slòn v trgovíni s porcelánom, obnášati se kot slòn v trgovíni s porcelánom, trgovína z bélim blágom, vêsti se kot slòn v trgovíni s porcelánom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

trogkófelska formácija -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tukán tukána in túkan túkana samostalnik moškega spola [tukán] in [túkan] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tukan in) špan. tucán iz tup. in gvaran. tuka(no)
túrek -rka m (ú)
bot. užitna goba z oranžno rdečim klobukom in belim betom z rjavimi ali črnimi luskami, Leccinum: nabirati turke / brezov turek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tzatziki, cacíki samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vȃlez, m. neko kupilno platno, nekako valovito tkano, katero rabi Belim Kranjicam za spodnji del krila in za rokave, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja] STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
vêrmut vêrmuta samostalnik moškega spola [vêrmut] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wermut ‛s pelinom odišavljeno vino’ < ‛pelin’ - več ...
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
véveričji véveričja véveričje pridevnik [véveričji] ETIMOLOGIJA: ↑veverica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

viktórija -e ž (ọ́)
1. knjiž. zmaga: trobenta je naznanila viktorijo / kot vzklik zmagovalci so vpili: viktorija
2. nekdaj kočija za dve osebi z zložljivo streho: grofica se je odpeljala z viktorijo
♦ agr. krompir neodporne domače sorte z belim mesom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

virgínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Virginijo: virginski tobak
♦ vrtn. virginski brin okrasno drevo z rdeče rjavo skorjo in luskastimi listi, Juniperus virginiana; zool. virginski jelen ameriški jelen z dolgim, sploščenim, zgoraj temno rjavim in spodaj belim repom, Odocoileus americanus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vrábec -bca m (á; v medmetni rabi ā)
1. manjša ptica s sivim in rjavim hrbtom in umazano belim trebuhom, živeča v bližini človekovih bivališč ali na poljih: vrabci čivkajo, ščebetajo; vrabci zobljejo proso; živeti brez skrbi kot vrabec v prosu / strašilo za vrabce
● ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; ekspr. ker je realist, se odloči za vrabca v roki za manjšo, manj pomembno, vendar zanesljivo stvar; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ zool. domači vrabec s sivim ali rjavim temenom, Passer domesticus; poljski vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus
// samec te ptice: vrabec in vrabčevka
2. evfem. hudič: le kje si dobil vrabca pokvarjenega / v medmetni rabi: ni vrabec, da se mu ne posreči; kako, vrabca, se je že pisal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vrábec -bca m
manjša ptica s sivim in rjavim hrbtom in umazano belim trebuhom, živeča v bližini človekovih bivališč ali na poljihpojmovnik
GLEJ ŠE SINONIM: hudič1
GLEJ ŠE: strnad

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

vrabec ► vˈraːbac vˈraːpca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vrtorépka -e ž (ẹ̑)
nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: gnezdo vrtorepke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vzórček -čka m (ọ̄)
manjšalnica od vzorec: zavesa z belim vzorčkom; plesti lep vzorček / vzeti vzorček snovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

z2 predl., pred nezvenečimi soglasniki s, v zvezi z osebnim zaimkom za 3. os. stil. ž
I. z rodilnikom
1. za izražanje usmerjenosti stran
a) z zgornje strani, z zgornjega dela česa: veter mu je odnesel klobuk z glave; val je vse odplavil s krova; pasti z mize, s strehe; vzeti knjigo s police; skočiti z voza / sklatiti jabolko z drevesa; zlesti s konja; sneti puško z rame; zbrcati odejo s sebe
b) od površine: umakniti se s ceste, poti; vstati z ležišča; letalo je poletelo z letališča / pot kaplja, teče s čela; vse je teklo z njega
c) od kod sploh: oditi z doma; prišli so z vseh koncev, strani; s severa je pihala burja; ogenj se je širil s strehe na streho; goste so preselili z vrta v dvorano / pripotovati z Dunaja, s Koroške / z lova je prinesel zajca; poročati z razstave; vračati se s sprehoda; pren. odstaviti koga s položaja; odstraniti sporno točko z dnevnega reda
2. za izražanje izhodiščne časovne meje: zgodilo se je v noči s četrtka na petek / pismo, poročilo z dne 5. septembra
3. za izražanje ozira, omejitve: z večje časovne oddaljenosti ocenjevati stvari objektivneje / presojati kaj s stališča tehnike; gledati na kaj z ekonomskega stališča; z vidika stabilnosti gospodarstva so ti ukrepi koristni
4. za izražanje izvora: bolezen se prenaša z živali na človeka / obračati se z boka na bok
II. z orodnikom
1. za izražanje sredstva, orodja, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kopati s krampom; pokriti streho z opeko; pisati s svinčnikom; umiti se z mrzlo vodo; igrati se z žogo / okužiti se z bacili / kraj je obkrožen s hribi / kot vljudnostna fraza s čim vam lahko postrežem / vodnjak z v zemljo zabito cevjo
2. za izražanje načina poteka dejanja: brati, govoriti s hripavim glasom; voziti s preveliko hitrostjo; prodajati z izgubo; premagati nasprotnike z lahkoto; poslušati predavanje z veliko pozornostjo zelo pozorno; jesti s tekom / ogovarjati koga z gospodom; poklicati koga z imenom / v pismih s spoštovanjem; kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem
3. za izražanje medsebojnega odnosa, razmerja: dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom; lepo so ravnali z njim; imeti potrpljenje z učenci; igrati se z vrstniki / bahati se z avtomobili; sprijazniti se z mislijo, da je vsega konec / pohiteti z nakupom; publ. končati, začeti z delom končati, začeti delati / spoznanje ga je navdalo z grozo / Slovenija meji z Avstrijo, s Hrvaško / imeti dobre odnose z mnogimi državami; živahna trgovina z Italijo
4. za izražanje druženja, spremstva: na obisk je prišel sin z družino; plesala je s fantom; peljati se s kom v dvigalu; šel je na sprehod z otroki / svinja s prašički; prodati kravo s teletom
5. za izražanje prisotnosti
a) kakovosti, lastnosti: konj z dolgo grivo; deklica s črnimi kitami; fant s kuštravimi lasmi / ležati z angino; s slabim znanjem jezikov ne boš napredoval / trgovina z igračami / težave s stanovanjem
b) vsebine: vreča z apnom; revija z ilustracijami; košarica s kruhom; rezervirati sobo z dvema posteljama; skleda z žganci
c) dodatka: jesti hrenovko z gorčico; piti čaj z limono, rumom / stresti pšenico s plevami v vrečo / volk je požrl jagnje s kožo in dlako vred
6. za izražanje časa, v katerem se dejanje začenja ali poteka: z današnjim dnem veljajo novi predpisi; z nočjo se jih je spet lotil strah; brati se je naučila s petimi leti; delati bo začel s prvim marcem / s časom se je vse uredilo sčasoma; z leti, s starostjo je postajal prijaznejši
7. v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega osebka: zanimalo jih je, kako je z materjo; ne ve, kaj se bo zgodilo z mladino; s stricem je zelo hudo
● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je povedal; star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo; ekspr. nasprotniki ga obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo; ekspr. največkrat me je za večerjo odpravila samo s čajem mi dala samo čaj; ekspr. hoditi, iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hoditi s kokošmi, kurami spat zelo zgodaj; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. igrati se z ognjem lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. delati s polno, z vso paro zelo hitro; ekspr. obraz ji je pokril s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno; ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je; ekspr. z vsemi štirimi se je branil iti domov zelo, močno; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno; preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo
♦ biol. razmnoževanje z delitvijo; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zabelīti -bẹ́lim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).
2.
kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).
3.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.
5.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.
7.
čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.
8.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

želodec ► žeˈlọːdac -ˈlọːca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

žlíčarka -e ž (ȋ)
zool. močvirska ptica selivka z belim perjem in na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Platalea leucorodia: žličarke in plevice / navadna, siva žličarka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na] STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...
Število zadetkov: 214