brati berem nedovršni glagol1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
časi prislov1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
é1 črka trideseta črka Kreljeve azbuke, prilagojene slovenščini; SODOBNA USTREZNICA: jat
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
è1 črka polglasnik kot devetindvajseta črka Kreljeve azbuke, prilagojene slovenščini
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žerjávica Frazemi s sestavino žerjávica:
bíti [kot] na žerjávici,
górek kot žerjávica,
hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico,
íti za kóga po kôstanj v žerjávico,
kot na žerjávici,
pêči kot žerjávica,
posláti kóga po kôstanj v žerjávico,
pošiljati kóga po kôstanj v žerjávico,
séči za kóga po kôstanj v žerjávico,
sedéti [kàkor] na žerjávici,
vróč kot žerjávica,
za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.