Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
gúnọ,* n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.
nǫ̑trnji, adj. = notranji, Mik.; notrnje dvorišče, Dalm.
trkóliti, -ǫ̑lim, vb. impf. rollen machen, Jan.; — t. se, rollen: jabolka se na dvorišče trkolijo, Bes.-C.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
dvòr -a m
1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80
2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169
3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135
prèdvor -a m preddverje, dvorišče: I vö je ſou vu predvor KŠ 1771, 150; Szedi vu predvori sütavczov TA 1848, 8; pren. Dusa moja setüje vu predvor Goszpodna TA 1848, 69
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
dvor [dvọ̑r]
samostalnik moškega spoladvor
dvorišče [dvoríšče]
samostalnik srednjega spoladvorišče
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
dvorišče s dvorišče: Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti, de ſo ga mogli na duorishe tož. ed. poſtavit (V, 211)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
dvoriše gl. dvorišče ♦ P: 1 (MD 1592)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
dvor -a samostalnik moškega spola1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor
2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom
3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev
4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas
5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana
FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih
dvorišče -a (dvorišče, dvoriše) samostalnik srednjega spola1. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
1.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
FREKVENCA: 104 pojavitve v 6 delih
flašter -tra (flašter, flaštar) samostalnik moškega spola1. obloga na trdni, utrjeni površini, k je namenjena za hojo, vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: tlak
2. kar se položi na kak del telesa v zdravilne namene; SODOBNA USTREZNICA: obkladek
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Število zadetkov: 14