ahar -ja (ahar, hagar, aar, hahar, arar) samostalnik moškega spola
1. kdor poklicno izvršuje smrtno kazen; SODOBNA USTREZNICA: rabelj
1.1 ekspresivno kdor je odgovoren za usmrtitev koga
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik
1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola
obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet
izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

andel1 -dla (andel, handel) samostalnik moškega spola
1. dejanje, dejavnost, s katero se kaj uresniči
2. dejavnost, navadno gospodarska, za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: posel
2.1 kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje, kupčevanje
2.2 dogovor o spremembi lastništva česa s plačilom dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: kupčija
3. kar je, se dogaja in ni podrobneje poimenovano; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč
3.1 kar je, se dogaja in je natančneje določeno v sobesedilu
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
TERMINOLOGIJA: pravdni andel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol
1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati
2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

bolha -e (bolha, bulha) samostalnik ženskega spola
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami; SODOBNA USTREZNICA: bolha
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

celter -ja*/-tra* samostalnik moškega spola
kljusaje stopajoč (tovorni) konj; SODOBNA USTREZNICA: kljusač
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dihati diham/dišem nedovršni glagol
1. kdo zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati; SODOBNA USTREZNICA: dihati
1.1 kot slovarski zgled težko, glasno dihati; SODOBNA USTREZNICA: sopsti
2. kdo; v kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak; SODOBNA USTREZNICA: dihati
3. ekspresivno, kdo/kaj biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
4. kaj; s prisl. določilom kraja biti, zadrževati se kje; SODOBNA USTREZNICA: gibati se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ferahtan2 -a -o (ferahtan, farahtan) deležnik
1. ki je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran
1.1 ki je deležen takega odnosa od koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramoten, zasramovan
1.2 ki se zaradi takega odnosa odklanja, ne priznava; SODOBNA USTREZNICA: zavračan
FREKVENCA: 91 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

medm. ha: I ti mimo idoucsi govorécsi: ha, ki porüſis czérkev KŠ 1771, 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

jèsi -ja tudi -ha m kis: Eczet; jeszi KOJ 1833, 156; Na kri'zi pil ſzem jeſziha BKM 1789, 66; Jesziji dober dis i 'zmah dá [vrtnica] KAJ 1870, 19; napuni jo [gobo] zjeſziom KŠ 1771, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

porǘšiti -im dov. porušiti, podreti: ha, ki porüſis czérkev i vu tréj dnévi jo gori poczimpras KŠ 1771, 153; pren.Vraj'zo obláſzt je porüso BKM 1789, 53
porǘšiti se -im se porušiti se: Gda ſzpádne tvoj nepriáteu i gda ſze porüsi KŠ 1754, 40; ſze ne nihá kamen na kamni, ki ſze ne porisí KŠ 1771, 79; Ali, znam, porüsi ſze BRM 1823, 207; Szvêt sze prvle porüsi, Kak düh moj KAJ 1848, 157; ne nihá ſze kamen na kamni, ſteri bi ſze ne porüſo KŠ 1771, 143; Ah kak hitro ſzem ſze porüso KŠ 1754, 242; i taki ſzo ſze varaske báſte doli porüsile KM 1796, 43
porǜšeni -a -o porušen, pokvarjen: Nyihov sztan je porüseni AIN 1876, 18; meſzto, Stero je naſzkori vu zemlé gibanyi jako porüſeno KŠ 1771, 601; pren. po opádnyenyi pa jáko porüseno páli vu Deſzétoj ſzvojoj zapouvidi vö dáo KŠ 1754, 6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

poželèti -éjm dov.
1. poželeti, zaželeti: Vágyni; po'seleti KOJ 1833, 180; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; Ár lübézen pejnez je vſze hudoube korén, ſtera da bi niki po'zeleli zabloudili ſzo od vöre KŠ 1771, 642; Szrebra ali gvanta ſzam nikoga nej po'zelo KŠ 1771, 406; ali csi ſzi i zvünejsnyim delom po'selo doprneszti KM 1783, 146; Zatrüdo ſze je E'ſau, tak je po'selo lécso KM 1796, 19; Ov mladénecz, Steroga duso Goſzpon Boug po'selo SŠ 1796, 166; Po'zeleli szo, i dao je prepelicze TA 1848, 87; Ne po'zelej tvojega bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59
2. čutiti željo zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni: Odpovém sze telovnoj naszládnoszti, stero ovak vszi ludjé poprejk po'seleti znájo KOJ 1845, 91; Ne poſelei tvojega blisnyega ſene TF 1715, 17; Ne poselei tvoiega blisnyega ſené ABC 1725, A4b; Ne poſelei tvojega bliſesnyega ſené SM 1747, 46; Ne po'zeli tvojega bli'znyega 'zené KŠ 1754, 64; Ne po'seli 'sené bli'snyega tvojega KM 1790, 110; naj hüdoga po'zelávczi ne bojdmo, liki ſzo i oni po'zeleli KŠ 1771, 509
poželejóuči -a -e želelen: Po'selejoucsi [medstavek]: oh ha! ah! KOJ 1833, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Število zadetkov: 17