Tiskanje

dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola

nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po dolu sence smrti/temnem dolu, solzni/revni dol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolina -e samostalnik ženskega spola

1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek

FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po temni dolini, žalostna/revna dolina

TERMINOLOGIJA: okrogla dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

flašter -tra (flašter, flaštar) samostalnik moškega spola

1. obloga na trdni, utrjeni površini, k je namenjena za hojo, vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: tlak

2. kar se položi na kak del telesa v zdravilne namene; SODOBNA USTREZNICA: obkladek

FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gríža 2., f. die Schutthalde, das Steingerölle, Jan., Blc.-C., Nov.-C., Štrek., Kras; peščeni plazovi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — pust, kamenit svet, Kras-Erj. (Torb.); pl. griže, steinige Gegend, Mik.; — prim. nem. Gries.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jarȋn, m. 1) der Wasserwirbel, (jer-) Cig., Jan.; — 2) der Tümpel, (jer-) Cig.; — der Wasserbehälter, das Bassin, (jer-) Cig., C., Valj. (Rad); kamenit j., Nov.; — = mlaka, (jer-) C.; — prim. 2. jariti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kamenȋt, adj. steinig; kamenit pot, svet; — Stein-, steinern; — kamenito srce imeti, gefühllos sein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kamenit [kamenȋt] pridevnik

ki ima veliko kamenja; kamnit

PRIMERJAJ: kameniten, kamniten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kameniten [kamenȋtǝn] pridevnik

ki ima veliko kamenja; kamnit

PRIMERJAJ: kamenit, kamniten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kámenjast, adj. = kamenit, Guts., Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kámenov, adj. = kamenen, kamenit, Trub.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kaminetami [or. mn.] gl. kamenit ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kamnit prim. kamenit

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kamniten [kamnȋtǝn] pridevnik

ki ima veliko kamenja; kamnit

PRIMERJAJ: kamenit, kameniten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obelīsk, m. nav. iz celega izsekan kamenit, četverooglat, navzgor zožen steber, der Obelisk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svẹ̑t 1., svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall (nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.-C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.