aerolít -a m (ȋ) |kamniti meteorit|: padec ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

»Ajdovska deklica« in raba začetnice

Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

aráhna -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

arhitektónska ovíra -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

artefákt -a m (ȃ)
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: prodajalne spominkov so založene s turističnimi artefakti; starodavni umetniški artefakt v obliki delfina; zbirka kamnitih, kovinskih artefaktov / dražba antičnih, egipčanskih artefaktov / kulturni, zgodovinski artefakti
// arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti, kremena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bába -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bánjasti obòk -ega -óka m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

blók -a m (ọ̑)
1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
// strnjena skupina stavb: blok hiš
// skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci
2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo
3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma
4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih
5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

brezkônčni trák -ega -ú m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje] ETIMOLOGIJA: ↑brin
dételjičasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

drásla -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

drugi3 -a -o vrstilni števnik
1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: drugi leben, drugi svet
TERMINOLOGIJA: druga persona bogastva/v bogastvu, drugi prihod, drugo rojstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

elíptični lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

epilítski lišáji -ih -ev m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

etážno pridobívanje kámna -ega -a -- s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

fasádna plôšča -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

féngkong -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

golák -a m (á) neobč. kamniti ~i golci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gózd -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hemisfêra úre -e -- ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hrbtíčasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

hruméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta
// ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi
2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ignimbrít -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

industríjski izdélek -ega -lka m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

jêdro -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

káldrma -e ž (ȃ)
v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem: strma kaldrma
// kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamnárska kôza -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníta galanteríja -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníta konstrúkcija -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníta konzóla -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníta oblóga -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníta plôšča -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníti -ím in kameníti -ím nedov. (ī í)
ekspr. povzročati negibnost, togost: strah je kamnil ljudi / bolečina mu kamni srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníti1 -a -o prid.
GLEJ ŠE: plošča, orodje, most

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kamníti2 -ím nedov.
GLEJ SINONIM: dreveniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

Kamniti lovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamnitega lovca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [kamníti lôvəc], rodilnik [kamnítega lôu̯ca]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníti podbòj -ega -ôja m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníti pokônčnik -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kamníto rêbro -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kápa -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kápna skŕla -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Kategorija živosti in vzpetine – drugič

Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kiklópski zíd -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kípati -am nedov. (ȋ) pog.
stresati tovor s prekucnika, prikolice: kamioni so kipali kamniti gradbeni material; kipati tovor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

klesánec -nca m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

klín s perési -a -- -- m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kolóna -e ž (ọ̑) voziti v ~i; ~ vojakov; članek v dveh ~ah stolpcih; peta ~ |podtalna tujedržavna organizacija|; kraški portali in ~e |kamniti, obokani vhodi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

koníčasti dételjičasti lók -ega -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kópija -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kotlíca -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kríoturbátni pojávi -ih -ov m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

krívec -vca m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

krížni obòk -ega -óka m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kupído -a m (ȋ)
um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Kupida: ob vodometu je stal kamniti kupido

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kváder -dra m (á)
1. geom. telo, ki ga omejuje šest pravokotnikov: izračunati prostornino kvadra / narisati kvader
2. kos kakega materiala take ali podobne oblike: veliki kamniti kvadri; težki kvadri marmorja; zidovje iz kvadrov / slama, stisnjena v kvadre
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kvadru: v daljavi so se videli kvadri hiš; sivi kvadri tovarn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lómljenje -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lómljenje s klíni -a -- -- s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mákija mákije samostalnik ženskega spola [mákija] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. macchia, prvotno ‛lisa, madež’ < lat. macula, ker skupina grmov v pusti, kamniti okolici izgleda kot lisa - več ...
malík -a m
kip, podoba, ki se upošteva, časti kot bogpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. idol
GLEJ ŠE SINONIM: škrat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

masíva -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

medaljón -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

menhír -ja m z -em (í; ȋ) arheol. |kamniti steber|: prazgodovinski ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

meteorít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

míljnik -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

môrska dráslja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

móst -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostôvi stil. mósti (ọ̑)
1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce / zeleni most most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste
// teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most
// knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

móst -ú m
objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovirepojmovnik
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik knjigovodski most  pojmovnik ledeniški most  pojmovnik poveljniški most
GLEJ ŠE SINONIM: mostiček
GLEJ ŠE: miza, izrek, tehtnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

napuščêni kámen -ega -mna m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

napúščna plôšča -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nosílna konzóla -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obálni krás -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko, lastnost: obdelati kamniti blok, deblo; obdelati z dletom; površinsko obdelati; ročno, strojno obdelati
// pog., s širokim pomenskim obsegom narediti s čim to, kar določa sobesedilo: obdelati testo z rokami gnesti; tovarniško obdelati mleko pripraviti; obdelati žival s krtačo okrtačiti; jezikovno obdelati besedilo pregledati, popraviti
// na določen način urediti, pripraviti za uporabo: obdelati podatke; statistično obdelati gradivo
3. načrtno podati določeno vsebino: v knjigi je obdelal kmečke upore; tega vprašanja ni še nihče obdelal; dramsko, filmsko obdelati motiv; umetniško obdelati pohod štirinajste divizije
// načrtno se seznaniti s čim: obdelati predpisano učno snov / obdelati teze na javnih tribunah / ekspr. dolgo sta se pogovarjala, pa še nista vsega obdelala se nista o vsem pogovorila
// publ. raziskati, proučiti: obdelati postopke za pridobivanje izotopov; znanstveno obdelati najdene predmete
4. pog. pregovoriti, pridobiti: rad bi šel na izlet, starše je moral še obdelati; volivce je tako obdelal, da so ga bili pripravljeni voliti
5. ekspr. natepsti, pretepsti: obdelati koga s pestmi; tako ga je obdelal, da je komaj stal / počakali so ga in ga obdelali z gnilimi jajci obmetali
6. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritik ga je neusmiljeno obdelal; nasprotnike je neprizanesljivo obdelala
♦ biblio. obdelati knjigo vpisati knjigo v katalog; les. obdelati les iz lesne surovine izdelati polizdelke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obòd vodnjáka -óda -- m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

obtesáti -téšem dov., obtêši obtešíte; obtêsal (á ẹ́)
s tesanjem obdelati: obtesati deblo; robove poševno obtesati / ekspr. kamniti blok je treba še obtesati
♦ les. s tesanjem spremeniti hlod v bruno
// pog. vzgojiti, prevzgojiti: v nekaj mesecih so ga obtesali; nikakor se ni pustil obtesati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

odcépek -pka m (ẹ̑)
1. odcepljen drobec, kos: kostni, lesni odcepki
// arheol. odbit kos prodnika: orodje so izdelovali iz odcepkov / kamniti odcepki
2. odcep: zgradili so nove odcepke / na odcepku je bilo več kažipotov / kanal se deli v več odcepkov
♦ anat. odcepek bronhija, žile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

odklès -ésa m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

odòr -ôra m, mest. ed. odôru in odóru (ȍ ó)
nar. zadnja brazda na zgornjem delu njive na pobočju, strmini: nositi zemljo v koših na odor
// prostor, s katerega se je zemlja z oranjem odstranila: na zgornjem delu njiv so nastajali kamniti odori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ográda -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

okamnéli gózd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

okvír grôba -ja -- m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

opórni kámen -ega -mna m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

originál -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

osmíčast -a -o prid. (í)
podoben številki osem: osmičasta oblika / osmičast okras na kamniti plošči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

oválni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ôven ôvna samostalnik moškega spola [ôvən ôu̯na] STALNE ZVEZE: hidravlični oven
ETIMOLOGIJA: = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan, nar. rus. ovën < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas, latv. àuns, stprus. awins < ide. *h2au̯ino- ‛pripadajoč ovci’ iz ↑ovca - več ...
pás -ú m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pás pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pázduha -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pláz2 -ú stil. -a m (ȃ)
1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz
♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega
// taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pláz plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pláz plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pôdkvasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

podòr -ôra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

podstávek -vka m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pôlkróžni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pôltónski1 -a -o [pou̯tonski] prid. (ȏ-ọ̑)
težek pol tone: poltonski kamniti bloki
// ki ima nosilnost pol tone: poltonsko dvigalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pôltónski1 -a -o [u̯t] (ȏọ̑) ~ kamniti blok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

práskati -am nedov., tudi praskála (á)
1. potegovati po čem
a) z nohti, kremplji: praskati boleče mesto; pes praska po vratih; ušive opice so se praskale; praskati se po glavi, tilniku
b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: praskati z lopato po tlaku; otroci so praskali z žeblji po zidovih
2. rad napadati s kremplji: pazi, ta mačka praska / kadar je pobesnela, je praskala in grizla; petelina sta se praskala in kljuvala
3. s praskanjem odstranjevati: praskati madež; praskati rjo s pokrova; praskati si umazanijo s prsta
4. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je praskalo in škrtalo / krogle so praskale
// praskajoč se premikati: stara igla praska po plošči; pero je praskalo po papirju
5. povzročati neprijeten, pekoč občutek: drobir me praska po hrbtu; prah ga je praskal v grlu; brezoseb. prehlajen sem in v grlu me praska / pijača ga je prijetno praskala po grlu
6. pog., ekspr. iti, hoditi: kam jo pa praskaš; praskal sem po trdi, kamniti cesti
● ekspr. konj prha in praska v klanec kopajoč, drsajoč s kopiti gre, stopa; slabš. o tem je nekaj praskal po časopisih pisal; slabš. praskati po strunah igrati na glasbilo s strunami; star. ne praskam se rad s sosedi nisem rad z njimi v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. premalo nas je, da bi se praskali z njimi bojevali; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

preizkúšanec -nca m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́)
1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce
2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati
// s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše
3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril
4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal
b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pretréti -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á)
popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje
// zastar. prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl
● knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pritrdílni profíl -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pród -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

profílno merílo -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

raménski lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

rávni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

rêbrasti obòk -ega -óka m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

rogljàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima roglje: rastlina z rogljatimi plodovi / rogljato pokrivalo / ekspr. vrhovi gor so bili ostri, rogljati
● zastar. peljati se po rogljati poti kamniti, grudasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

rústični kváder -ega -dra m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

segmêntni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

siderolít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

sídranje -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skríl -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skŕla -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

smérnik -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Snežni plaz
Imam vprašanje v zvezi s terminom snežni plaz , ki označuje gmoto snega, ki zdrsne po strmini navzdol. Kateri pridevnik naj izberem pri terminih, ki so povezani s snežnim plazom, npr. lavinska ali plazovna oprema , lavinski ali plazovni trojček , lavinski ali plazovni bilten ? Je lavinski vrstni pridevnik, plazoven pa lastnostni?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

solstícij solstícija samostalnik moškega spola [solstíci] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Solstitium) iz lat. sōlstitium, iz sōl ‛sonce’ + tvorjenka od sistere ‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’
solzéti -ím [sou̯zeti] nedov. (ẹ́ í)
1. ekspr. v majhnih količinah, kapljicah teči: smola je solzela po deblu; sokrvica solzi iz rane
2. star. rositi se: kamniti stebri so solzeli in kovina se je potila
● zastar. marsikatero oko je solzelo marsikdo je jokal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stopníca -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

struktúrna tlà -ih tál s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

struktúrni kolobár -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

súhi zíd -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

šápa2 -e ž (á)
nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

šílasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

špága Frazemi s sestavino špága:
délati špágo, držáti kóga na špági, iméti kóga na špági, naredíti špágo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tánka zagózda -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tlákovec tlákovca samostalnik moškega spola [tlákovəc] ETIMOLOGIJA: ↑tlak

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

túdorski lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tvór -a m (ọ̑)
1. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice: tvor se mi dela; predreti tvor; tvor na vratu / gnojni tvor
2. zastar. tvorba: kamniti tvori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ventilacíjska rozéta -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vézni materiál -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vrèz vréza m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od vrezati: odločen, spreten vrez; vrez v ploščo; vrez z iglo, nožem / kirurški vrez; pren., ekspr. pisateljev vrez v junakovo duševnost
2. kar nastane s takim dejanjem: globok, plitev vrez / število vrezov na palici zarez
// okrasek, podoba, vrezana v kaj: občudovati vreze na skrinjah, vrčih / prebrati vrez na kamniti plošči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vrèz vréza m, pojm. (ȅ ẹ́) odločen ~ z nožem; števn. prebrati ~ na kamniti plošči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vstávek -vka m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

V Zideh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zidov samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Lukovica
IZGOVOR: [u̯ zidéh], rodilnik [zidôu̯]
BESEDOTVORJE: Zidovec in Zidovčan, Zidovčanka, Zidovčev in Zidovčanov, Zidovčanka, zidovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vzpónski lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Zêmljina skórja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zídanje -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zlató Frazemi s sestavino zlató:
bíti zlatá vréden, čŕno zlató, zelêno zlató

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zób-ásamostalnik moškega spola
  1. trd izrastek iz čejusti za grizenje
    • zob koga/česa
    • , zob za kaj
    • , zob s čim
  2. po obliki ali vlogi podoben del česa
    • zob česa
    • , zob za kaj
    • , zob s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

želézov kamníti meteorít -ega -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Število zadetkov: 144