Tiskanje

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov

1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem

1.1 izraža polnost, ne samo delnost

2. izraža

2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo

2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: celo končati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dejano je z nami [dejáno je z nȃmi] dovršna glagolska zveza

z nami je konec, po nas je

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol

1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti

2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši

2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj

2.2 za kako lastnost, občutje

3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti

4. kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti

5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; koga_tož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti

6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje

6.2 kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si

7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati

8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti

8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti

8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči

9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dodelati [dodẹ́lati dodẹ̑lam] dovršni glagol

izdelati do konca; dokončati; dovršiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dokònčati -am dov.
1. dokončati, končati: Dokoncsa liſzt KŠ 1771, 598; Dokoncsao ſzam jaſz 'sitek moj SŠ 1796, 4
2. skleniti, odločiti: szpráviscse dokoncsa jeli privoli AI 1875, kaz. br. 2; ſzi dokoncsal, kai nyega odküpis SM 1747, 51
dokončávši -a -e ko je dokončal: dokoncsavsi nas'sitek KM 1783, 35; be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3
dokončáni -a -o
1. dokončan, narejen: csi kaj dobro Scsé biti dokoncsano KŠ 1754, 268; je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br.; greih pa dokoncsani porodi ſzmrt KŠ 1771, 746; ki je vu dokoncsanom vrejmeni z-Cslovekom pouſztao KMK 1780, 13; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III
2. sklenjen, odločen: Dokoncsano je etak vu szprávicsi KOJ 1845, 61; Po právde dokoncsanoga réda AI 1875, kaz. br. 2; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; Pôleg orszácskoga szpráviscsa dokoncsane právde AI 1875, kaz. br.
3. končujoč se: szamo sze z-glasznikom dokoncsane k-rêcsi pridrü'zi AIN 1876, 22
4. v zvezah: dokončani razum določna oblika glagola: Pouleg dvôje forme, ta edna je dokoncsanoga, ta druga pa nedokoncsanoga rázuma KOJ 1833, 57;
dokončana forma predmetna oblika glagola: steri csinênye dugoványa dokoncsano vopoká'zejo, te je vu dokoncsanoj-formi AIN 1876, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol

1. z aktivnostjo doseči uresničitev

1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti

1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik

1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti

2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati

2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti

2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti

3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati

5. kdo; koga_tož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti

6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati

7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti

FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dokonjati se -am se dovršni glagol

kaj prenehati obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati se

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolistopati [dólistọ́pati dólistọ́pam] (doli stopati) nedovršni glagol

sestopati
odnehovati, prenehavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol

1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti

1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki

2. z aktivnostjo doseči uresničitev

2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti

2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik

2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti

3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati

3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti

4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati

5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti

5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe

6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol

1. z aktivnostjo doseči uresničitev

1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti

1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik

1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti

2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati

2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti

3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati

4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti

5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti

6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

doslǘžiti -im dov. doslužiti, končati služenje: Jákob geto je 'ſe doſzlü'so, vkanyeni je KM 1796, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

doslužiti -im dovršni glagol

1. kdo; čemu, s prisl. določilom časa končati obveznost, ki traja določen čas; SODOBNA USTREZNICA: odslužiti

2. kdo; čemu narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, kot jih izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: zadostiti

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dovojskovati -ujem dovršni glagol

kdo; kaj končati boj; SODOBNA USTREZNICA: dobojevati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dozidati -am dovršni glagol

1. kdo; kaj končati zidanje; SODOBNA USTREZNICA: sezidati

1.1 kdo; do česa sezidati do določene meje; SODOBNA USTREZNICA: dozidati

FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.-C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.-Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.-Let.; — prim. it. affondare, versenken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izginiti [izgíniti izgȋnem] (zginiti) dovršni glagol

izginiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izpeljati dov. izpeljati, tj. spraviti iz: sapishe eno arzhnio, katera ima ſpelati nedol. is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ ima ta Israelski folk s'Egijpta pustiti inu de on ijh ima vun spelati nedol. ǀ gledai, inu pofliſſaiſe ti tudi spelati nedol. dusho tvoiga ozheta, matere, mosha, shene. etc. Is viz ǀ Gdu bo taku vſmilen, de bo mene is viz ſpelal del. ed. m ǀ Mojſſes yh je bil reishil, inu spelal del. ed. m is AEgypta ǀ Bug je bil ispelal del. ed. m ta Iſraelski ſolk skuſi tu erdezhe morje ǀ prezej sapiſſe eno arznio, de bi vun spelala del. ed. ž is zhloveka te hude greshne mokrute ǀ Bug je bil poslal Angele de biga poſsili s' hiſhe na hrib spelali del. mn. m, kadar je imel Sodomo poshgati venkaj izpeljati uspešno končati: uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati nedol. ǀ koku teshku bo hodilu letu raitingo unkaj ſpelati nedol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jenjati [jẹ̑njati

jẹ̑njam

] dovršni glagol

nehati, jenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

končáti, -ȃm, vb. pf. 1) beenden; pravda je bila z lepo končana, wurde gütlich beigelegt, Cig.; — k. se, enden, ein Ende nehmen; kako se je končala pravda? — 2) zugrunde richten; pijančevanje ga je končalo; — z delom se k., sich zu Tod arbeiten, Cig.; sam se je končal, er hat Hand an sich selbst gelegt; — končaj ga! dass ihn doch! M.; končana reč! eine verzweifelte, arge Sache, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

končati [končáti končȃm] dovršni glagol

končati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

končávati, -am, vb. impf. ad končati; 1) beenden, M., Z.; schließen, Cig.; Nemec govor končava z glagolom, Levst. (Zb. sp.); — k. se, enden, Jan.; — 2) vernichten: lažnike končavaš, Dalm.; končavaš te, kateri lažejo, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

miniti [minīti mínem] in [miním] dovršni glagol

miniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nahdati [nahdáti nahdám] dovršni glagol

koroško popustiti, odnehati

PRIMERJAJ: odjenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

na kol obesiti [na kȍl obẹ́siti] dovršna glagolska zveza

na kol obesiti, tj. opustiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nehati [neháti nehȃm] dovršni glagol

nehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

odbrati dov. do konca prebrati, končati: per Altarju ga najde, zhaka dokler je maſho odbral del. ed. m (I/2, 213)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

oditi [odíti odídem] dovršni glagol

oditi
opustiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

odjenjati [odjẹ́njati odjẹ́njam] dovršni glagol

popustiti, odnehati

PRIMERJAJ: nahdati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

podelati [podẹ́lati podẹ̑lam] dovršni glagol

zaključiti, končati delo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preiti [prejíti prejídem] (prejti) dovršni glagol

miniti, preiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prenehati [prenẹ̑hati prenẹ̑ham] dovršni glagol

prenehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razmiriti -im dov. pomiriti, tj. spraviti narazen in tako končati pretep: sazhnejo ſe sa laſij ulazhit; perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio 3. mn. ter damu ulezhejo (II, 346)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skleniti [sklenīti sklẹ́nem] dovršni glagol

skleniti, zaključiti
določiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skleniti -nem dov. 1. ugotoviti, predvideti: jeſt drusiga nemorem sklenit nedol., ampak de G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ is mirakelnou ſe more sklenit nedol. ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ is tiga sklenem 1. ed., de je Krail nebeſkiga krajleſtva ǀ shiher sklenesh 2. ed., de nebeſku krajleſtvu je tvoje ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu, sklene 3. ed. rekozh ǀ S'klene 3. ed. S. Bernardus ǀ od ene takushne dushe shiher ſe ſklene 3. ed. de bo pogublena ǀ Kir ta Vuzheni Selina slene 3. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden, prezej sklenemo 1. mn. de bò na gauge obſojen ǀ shiher sklenete 2. mn. de v' nebeski Jeruſalem shlishi ǀ shiher sklenite 2. mn., de bo en dober drev ǀ kadar ſoſſedje vidio, de Mosh je veſſel, skleneio 3. mn. de Shena je Synu rodila ǀ Vsy Theologi sklenejo 3. mn., Kakor ta Vuzheni Suarez je sapiſsal ǀ Sedaj is tega doli vſimimo, sklenimo vel. 1. mn., inu rezimo ǀ Sdaj sklenite vel. 2. mn. vy greshnize, inu greshniki, koku vam ſe bò godilu na ſodni dan ǀ sakaj tedaj bi jeſt nesklenil +del. ed. m, de vſy bote isvelizhani ǀ Arzati bodo sklenili del. mn. m de bolesan je nevarna 2. končati: vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo skleniti nedol. ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo sklenem 1. ed. ǀ Skelenem 1. ed. s'tem Kar piſſe Ruffinus ǀ S. Klenem 1. ed. s'taisimi beſsedami, Katere enkrat S. Grogor je bil piſsal Brunichildi Krajlizi ǀ shlene 3. ed., Gospud Dohtar pomogajtemi ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo 3. mn. ǀ Satorai bom sklenil del. ed. m s'Tertullianam ǀ bom sklenu del. ed. m s'S: Bernardam ǀ Andohtlivu; inu brumnu shivite, de andohtlivu bote tudi sklenilè del. mn. ž vashe shiveine 3. dogovoriti se: K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora, de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil del. ed. m ǀ kadaj bodo myr sklenili del. mn. m s' ludmy ǀ ſhenitovajne ſo bily ſklenili del. mn. m 4. odločiti se: Gospud Bug, kadar je bil sklenil del. ed. m zhloveka ſtuarit po ſvoim pildu ǀ od vekoma je sklenu del. ed. m, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila del. ed. ž s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ Iudje kadar ſo bily sklenili del. mn. m de hozheo Christusa vumorit ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili del. mn. m, de hozheo en lep dvor puſtiti ſydat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sklenòti -em dov.
1. skleniti, odločiti: Ovak je pa Ferdinand artikuluse vcsino szklenoti KOJ 1848, 94; Csi miniszterium dugoványe v-právdo szklenoti 'zelê AI 1875, kaz. br. 2
2. končati: Cslovik etak ſzklene ſzvojo ſzpouvid KMK 1780, 79; Szófia je szvéto szklenila 'sivlejnye KOJ 1848, 28
3. zapreti, sprejeti: ino nyegovo vrejdnoſzt vſzrczé ſzklene KŠ 1754, 78; Vu rane tvoje me ſzkleni BKM 1789, 411; Vu rane tvoje me ſzkleni SŠ 1796, 144; Oh! – szklente té trôst globoko v-szrdcze KAJ 1870, 429
sklènjeni -a -o
1. sklenjen: mir, steri je vu Paszarovici tüdi szklenyen KOJ 1848, 106; dugoványa .. stero je v-právdo szklenyeno AIP 1876, br. 1, 2; vsza, stera szo vu szpráviscsi szklenyena KOJ 1845, 65
2. združen: Szklenyeno v-mem ſzrczi Tvoje ſzvéto imé SŠ 1796, 154; Ta priſeſtna Szoudba I ſzteim navküp ſzklenyenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Rame szo trdno k-plécsam szklenyene KAJ 1870, 34
3. členast: Črvi so sklenjenoga tela AI 1878, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sklepati2 [sklẹ́pati sklẹ̑pam] nedovršni glagol

sklepati, zaključevati
določati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skònčati -am dov.
1. končati, opraviti: i ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; zná temno pôt be'zája zemelszkoga szkoncsati KAJ 1848, III; Záto, gda tou ſzkoncsam, i zapecsátim vnyih ete ſzád KŠ 1754, 483; I gda ſzkoncsam té 'zitek moj BRM 1823, 312; Gda szkoncsam 'zitek telovni KAJ 1848, 219; dokecs tega prednyejsega ne ſzkoncsas BKM 1789, 8; Szkoncsa peszem i mucsi KAJ 1870, 167; I, gda ſzkoncsas ſzvedouſztvo ſzvoje KŠ 1771, 785; Szkoncsaj nevole BRM 1823, 37; I zgoudilo ſze je, da bi ſzkoncsao Jezus ricsi ete KŠ 1771, 24; Szvo' pout ſzkoncso brs dabi SŠ 1796, 117; Szmrt bo's ſzi 'selejla, da bi te ſzkoncsala KM 1783, 225; Kaj ſzem delo ſzkoncsao KŠ 1754, 250; Delo ſzam ſzkoncsao KŠ 1771, 322; I gda ſzem 'ze na véksi tao ſzkoncso moje delo BKM 1789, 3b; naj bi eto tesko delo, stero ſzem ſzkoncsao BRM 1823, IV; i gda je tam ſzvojo pobo'snoſzt ſzkoncsao KM 1796, 123; szkoncsali Szmo 'ze szlü'zbo goszpodnovo KAJ 1848, 138; Ka ſzo pa ſzkoncsali KM 1796, 128; Záto je dopüszto, ka szo márno szkoncsali dni szvoje TA 1848, 63
2. skleniti, odločiti: Apoſtolje v-Jeru'zálemi ſzkoncsajo, ka ſze je vecs nej potrejbno obrizávati KŠ 1771, 387; Kakoli je on ſzkoncsao Ino na mé navrgao KŠ 1754, 269; Kakoli je on ſzkoncsao Ino na mé navrgao BKM 1789, 264; Vucseniczke ſzo pa ſzkoncsali KŠ 1771, 377; da szo v-rákiskom szpráviscsi szkoncsali KOJ 1848, 71
3. pokončati, uničiti: ino gori djál, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; Nakano je nász ſzkoncsati BKM 1789, 320; Ar zaiſztino velim vám, ne ſzkoncsate mejſzta Izraelſzka KŠ 1771, 33; so szmrti, stera ga je tüdi v-Bécsi szkoncsala KOJ 1848, 68
skònčati se -am se
1. končati se: Csi ſze 1.) kaj brezi prſzéganya nemore ſzkoncsati KŠ 1754, 18; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa AIN 1876, 22; Ár je Boug nikaj bougſega nám ſzpravo, naj ſze brezi náſz ne ſzkoncsajo KŠ 1771, 694; Potom znavſi Jezus, kaj ſzo ſze 'ze vſza ſzkoncsala KŠ 1771, 330; 'Zelejjo da bi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; Naj ſze ſzkoncsa preſztoupanye KŠ 1754, 120; Naj sze tákse právde szkoncsajo AI 1875, kaz. br. 1
2. pokončati se, umoriti se: i po trétyem dnévi ſze ſzkoncsam KŠ 1771, 217; i kak ſze ſztiſzkávam, dokecs ſze ſzkoncsa KŠ 1771, 214; ſzmrtyom ſze naj ſzkoncsa KŠ 1771, 123
skònčavši -a -e ko je dokončal: veſz národ cslovecsánſzki .. ſzkoncsávſi naprej zrendelüvana vrejmena KŠ 1771, 396
skònčani -a -o
1. določen, sklenjen: Potomtoga da je od Bogá tak szkoncsano KOJ 1833, VII; Zákona ſzredbenik, ſteri je i nad bougſim obecsanyem ſzkoncsan KŠ 1771, 684; Keliko je Artikulusov .. szkoncsani: az, a’ KOJ 1833, 13; I Szin cslovecsi iſztina ide, liki je ſzkoncsano KŠ 1771, 246; toga nazavüpsztva szkoncsano delo sze naprêpolo'zi AI 1875, kaz. br. 2; zapovedali ſzo nyim varvati návuke ſzkoncsane od Apoſtolov KŠ 1771, 391
2. dokončan: Verno szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; Toga, ſzkoncsanoga tanácsa vö dánoga KŠ 1771, 346; Po szkoncsanom potüvanyi BRM 1823, 432; nisteri mladénci sze po szkoncsanoj sôli detinsztva dale vcsijo KAJ 1870, 160
3. umorjen: Za volo pravice szkoncsan KOJ 1845, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spádnoti spádnem dov.
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati: kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se: shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti: dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati: de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža): krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti: je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti: je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi: nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti: ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti: aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vö̀príti -ídem dov.
1. priti, pojaviti se: Ár je doſzta krivi prorokov vö prislo na ete ſzvejt KŠ 1771, 732; kak ſzo 'Zidovje z-Egyptoma vö prisli KŠ 1754, 7; vö ſzo prisli prouti nám do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428
2. izteči se, končati se: zádnyics za nyou vsze dobro vöpride KOJ 1848, 110
vö̀ pridóuči ~ -a ~ -e vzklil: horcsicsnomi ſzemeni, ſtero vö pridoucse je náj vékſe KŠ 1771, 824

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zagozdíti, -ím, vb. pf. verkeilen; konec toporišča v sekirnem uhu z.; z. se, sich einkeilen, sich wie ein Keil hineinpressen; — z. se, = klinasto se končati, sich auskeilen (min.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.