biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dokuhati dov., percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu kuhati, ali
dokuhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dotler veznik1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dotler za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v prostorskih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola, pogosto v zvezi noter dotler za izražanje kraja, kjer se konča področje iz nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: 45 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
drugo sam., F
15,
aratrare, preorati,
v'drugu orati;
denuò, s'noviga, ṡupèt ſhe
v'drugu, s'nou;
recoctus, -a, -um, ṡupèt kuhan,
v'drugu kuhan, prekuhan;
recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati,
v'drugu kuhati;
recurrere, v'drugu pertezhi;
redormire, ṡupèt ṡaſpati,
v'drugu ſpanîe;
reflorescere, ṡupèt
v'drugu zveſti;
regustare, ṡupèt pokuſiti,
v'dragu [drugu] pokuſhati;
remetiri, v'drugu resmèriti;
renarrare, v'drugu praviti;
repetere pampinationem, v'drugu pleiti v'vinogradih;
repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe,
v'drugu ṡkuſhati;
repromittere, vezhkrat oblubiti,
v'drugu oblubiti;
secundò, v'druguzh,
v'drugu;
subsortiri, ta loṡ, ali loſſanîe
v'drugu vreizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dvakrat prisl., F
17, I.
biferus, tú kar
dvakrat v'leiti ſad perneſſe;
biothamatos, dvakrat mertou;
bipartus, -a, -um, kateri
dvakrat rody;
bis, dvakrat, [str. 32b ];
bis, dvakrat [str. 234a ];
bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti;
bis terve, dvakrat, ali trikrat;
dibaphus, -a, -um, dvakrat farban;
duodecas, dvakrat deſſet;
duplum, -pli, dvakrat tolikain;
duplus, dvakrat tulik;
febris semitertiana, kir ſe zh
[l]ovéka en dán
dvakrat loti, drugi dán li enkrat;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupet rezhi;
nauticus panis, brodnarṡki kruh,
dvakrat pezhen, biṡcot;
panis biscotus, biṡkot
dvakrat pezhen;
recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati,
dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; II.
bimater, dvakrat mati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
frigati [frȋgati frȋgam]
nedovršni glagoldušiti, kuhati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ję́za 1., f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kȃvəc,* -vca, m. der Tresterwein, der Nachwein, Cig., Jan.; tropine, zalite z vodo, dajo v Istri kuhati; kar odtoče, imajo po leti za pijačo, ki jo zovejo kavec, SlN. XIII. 61.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuha -e ž kuhana jed:
nikuli nej kuhe rod. ed. jedil, inu kadar v' bolesni ſo ga njegovi vishishi perſilili, de je mogal kaj kuhaniga jeſti (III, 516) → kuhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuhaječi posamostaljeni pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kuhan deležnikPRIMERJAJ: kuhati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kuhan -a prid. kuhan:
Peteln tedaj bodi vasha Rihta, v'rajshi Kuhan im. ed. m ǀ koſſilu bo poſnu kuhano im. ed. s ǀ daitemi kuhane rod. ed. ž vode ǀ je mogal kaj kuhaniga rod. ed. s jeſti ǀ trije purgarij ſo na miſi eniga kuhaniga tož. ed. m ži. capuna imeli ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo kokush, v' nudelnih kuhano tož. ed. ž ǀ malukadaj ſó kuhanu tož. ed. s jedli ǀ shkoda sa taku dobre rezhy, de taku shleht ſo kuhane im. mn. ž → kuhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuhan deležnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuhar -ja m kuhar:
kakor yh je bil navuzhil ta iminitni Kuhar im. ed. Leucones ǀ Na mejſti kuharja rod. ed. je kuhal ǀ je Kuhariu daj. ed. lepu dishal ǀ drugi dan Goſpud pele s'ſabo Kuharia tož. ed. ǀ kuhary im. mn. ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit ǀ Nabuzardam je bil Capitan teh kuhariou rod. mn. ǀ pride Capitan teh kuharjou rod. mn., inu meſſarjou ǀ is Aſſiæ v' lashko deshelo ſo bily kuharje tož. mn. perpelali ǀ vſe Kuharie tož. mn., inu Kuharze je bil v'goſtie povabil → kuhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuharski pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kuharstvo samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen (intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; (prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kǜhati -am nedov. kuhati: Kühati Fözni KM 1790, 94; Fözök, küham -ati AIN 1876, 18; Z-zrnya rô'z (scsipka) técsno hráno (kaso) kühajo KAJ 1870, 19; Vu kühnyi pečéjo, kühajo, peréjo BJ 1886, 7; pren. zuncze pecsé, küha BKM 1789, 342; Ki hüdi miszel vu szrdczi neküha KAJ 1848, 170; ete lá'z küha TA 1848, 6 kǜhani -a -o kuhan: je Ivan vu vrejlom olii kühani i mázani KŠ 1771, 765
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuhati [kúhati kȗham]
nedovršni glagolkuhati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuhati nedov., F
22,
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more
kuhati, ali pezhi;
cervisarÿ, kateri vol
kuhajo;
coctilis, et coctile, kateru
ſe radu
kuha, ali
ſe ima
kuhati;
coquere, kuhati;
coquinari, coquere, kuhati;
coquitare, vſeṡkuṡi
kuhati;
discoquere, reṡkuhati,
kuhati;
incoquere, ṡakuhati, ali v'meis
kuhati;
lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom
kuha inu pezhe na voiṡki;
lixare, variti, ſpariti,
kuhati, pariti, opariti;
mellarius, -rÿ, kateri medizo
kuha, ali déla;
orizam coquere, raiṡh
kuhati;
patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi
kuha;
percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu
kuhati, ali dokuhati;
praecoquere, poprei
kuhati, prekuhati;
recoquere, ṡupèt
kuhati, prekuhati, dvakrat
kuhati, v'drugu
kuhati;
rudicula, -ae, tú ṡhéleṡu ṡa ogîn popravlati, kadar
ſe kai
kuha;
sacchararius, kateri zukir
kuha, déla, ali pezhe;
spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre
kuhajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuhati -am nedov. kuhati:
Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat nedol. ǀ Vitus ſe pusti v'kotli kuhat nedol. ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat namen. njega popoli ſeſtra Thamar ǀ ona kuha 3. ed., pometa, pere ǀ kotili, v'katerih shivini kuhate 2. mn. ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte je kuhal del. ed. m, inu jedel ǀ Sara, je bila ena dobra Kuharza, kir je Angelom kuhala del. ed. ž ǀ je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali, inu travo ſò kuhali del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale del. mn. ž, pekle, inu jejdile kuhati se kuhati se:
vidi de en velik lonz meſſa ſe kuha 3. ed. ǀ nej obeniga doma puſtil de bi meſſu penil, kateru ſe je kuhalu del. ed. s ← stvnem. kohhōn ← lat. coquere ‛kuhati, peči’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuhati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kuhatva samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kuhinja samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kuhinjski pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kujanje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kujati se glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kujava samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kujavec samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lonec m, F
13,
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali
lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi;
chitropedes, poſſoda, ali
lonzi s'nogami: Lev:11;
chytra, eniga kuharja ẛa pezhi koẛa, ali en
loniz;
chytrapus, -dis, tryfos, ali
lonez na tréh nogah;
creagra, -ae, vilize, s'katerimi ſe meſſú
s'lonza jemle, kuharṡke vilize;
figulina, vel figlina, kir ſe
lonzi délajo, lonzharniza;
lebes, -tis, kotel, ali velik
loniz;
olla, lonez, piṡker;
olla fictilis, vel testacea, parſtèni
lonez;
ollares uvae, groṡdje
v'lonzi darṡhanu;
olla succensa, en
lonez, kateri vre;
pultarius, -rÿ, en
lonez ṡa kaſho, ali mozhnik;
sinum, -ni, mleizhni
loniz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mélnati -a -o prid. moknat: V-'zupi kühati je dobro mélnato blágo AIP 1876, br. 7, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mòčnik -a m močnik: trbelo mocsnik kühati AIP 1876, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ogenj m, F
35,
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim
ognîam ſe more kuhati, ali pezhi: tudi ponve s'ognîam ẛa jedt ſagreiti;
calumnata, -tis, ena vrozhúſt, ali gorenîe velikiga
ognîa;
elicere ignem, ogîn vkreſſati;
ignis, ogîn;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en
ogîn gori islyti, vſe kmalu goréti;
intertrimentum, tá sgubizhik ſrebrá, inu slatá v
ognî;
mala claudiana, jabulka ardezha kakòr
ogyn;
praester, padezhi
ogîn;
pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni jo
[bolezhina] imenujejo s: Antona
ogîn;
salamandra, -ae, en mazharòl, kateri
v'ognî ṡhivy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ǫ̑glje, n. coll. = ogelje, Kohlen; črn kakor oglje, kohlenschwarz, Cig.; živo oglje, glühende Kohlen, Cig.; o. žgati, Kohlen brennen, Cig.; = o. kuhati, Erj. (Izb. sp.); oblikasto o., die Zapfenkohle, V.-Cig.; kopano o., die mineralische Kohle, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt (phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ǫ̑ł, ǫ̑la, olȗ, m. das Bier, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Kor.; ol kuhati, Bier brauen, Cig.; = ol toriti (tvoriti), Jarn.; presneti ol, überschlagenes Bier, Cig.; (= odmeknjeni ol, V.-Cig.); nižji ol, das Halbbier, Cig.; zadnji ol, das Afterbier (Nachbier), Cig.; Ne bom pila medu, Ne bom pila olu, Npes.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
opariti dov., lixare, variti, ſpariti, kuhati, pariti,
opariti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pariti nedov., lixare, variti, ſpariti, kuhati,
pariti, opariti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
peč1 ž, F
17,
authepsa, -ae, ena kuffraſta
pèzh, ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi;
caminare, kai délati v'viṡhi ene
pezhy, pezhovati, velbati;
caminus, dymnik, raufink,
pèzh;
caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena
pèzh, apneniza;
clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti;
fornacarius, -a, -um, kateri
pèzh kuri, pezhár;
fornaceus, -a, -um, ſturjen kakor ena
pèzh;
fornax, pèzh;
fornax accensa, gorèzha, reṡbélena
pèzh;
furnaceus, -a, -um, v'pèzhi pezhen ali kuhan;
furnus, -ni, pèzh, kruſhna
pèzh, pezhniza;
praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna
pezhy luknîa;
ratabulum, ena krèvla, ali grèbliza, s'katero ſe ogîn vun
s'pezhy vleizhe;
turris furnorum, turrin per
pezhi;
ustrina, -ae, ena kovazka jeſha ṡa ṡeleiṡu reṡbeiliti: tudi ena
pèzh ṡa ſhmelzanîe, ali ṡa rudo reſpuṡzhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
peči1 nedov., F
16,
aſsari, pezhi;
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali
pezhi;
chytra, eniga kuharja ẛa
pezhi koẛa, ali en loniz;
craticula, garterz, roṡh ẛa klobaſſe
pezhi;
crustularius, kateri oblate, ali olipe
pezhe;
furnarius, pezhár, pèk, kateri krúh
pezhe;
libarius, -rÿ, eden, kateri is medú kolazhe
pezhe;
lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom kuha inu
pezhe na voiṡki;
obelus, -li, raṡhin, raṡhin ṡa prato
pezhi;
pinsere, tudi krúh
pezhi;
pistor, pèk, kateri krúh
pezhe;
pistrinum, -ni, kir ſe krúh meiſſi, ali
pezhe;
sacchararius, kateri zukir kuha, déla, ali
pezhe;
torrefacere, ſturiti
pezhi, ali ſuſhiti;
torrens, tudi tú kar
pezhe. Isa:25.v.5;
torrere, ſuſhiti,
pezhi, ṡhgati, ſmoditi;
prim. pekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pepę̑ł, -pę̑la, m. die Asche; p. kuhati, Pottasche bereiten, Nov.-C., Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
polēnta, f. eine Art dicker Brei aus Maisgrütze oder Maismehl, die Polenta: polento kuhati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
prekuhati dov., F
3,
percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu kuhati, ali dokuhati;
praecoquere, poprei kuhati,
prekuhati;
recoquere, ṡupèt kuhati,
prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pristáviti, -stȃvim, vb. pf. hinzustellen; stol p. (k mizi); meso p. (k ognju, da se začne kuhati); lestvico p.; — hinzubauen, Cig.; — anstücken, Cig.; — pristavljeni lasje, der Haaraufsatz, Cig.; — hinzufügen; — (mündlich oder schriftlich) beifügen; — p. se (k delu), sich zur Arbeit bequemen, Cig.; — k bregu p., landen, Trub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rajž m, F
3,
oriza, -ae, raiṡh;
oriza. Reisch,
raish;
orizam coquere, raiṡh kuhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
razkuhati dov., dicoquere, reṡkuhati, kuhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rȋłəc, -łca, m. 1) der Rüssel; — r. kuhati = jezen biti, schmollen, Kr.; — 2) ein vorspringender Theil, der Vorsprung, Cig., Jan.; das Vordertheil des Schiffes, Cig., C.; — der vorderste Theil des Holzschuhes, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
skuhati -am dov. skuhati:
mosh sapovej sheni tu, inu unu sakoſſilu skuhat nedol. ǀ lete hitru perpravi skuha 3. ed., inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ vſy ty povableni yh hualio, kadar dobru koſſilu skuhaio 3. mn. ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali, skuhali del. mn. m, inu nyh lakoto potoliashili ǀ Nu ſmo mojga ſijnu skuhale del. mn. ž, inu snejdle → kuhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
smóla, f. das Harz, das Pech; s. se cedi iz drevesa; smolo dreti, Pech sammeln; smolo kuhati, Pech sieden; gumaste smole, Gummiharze; mehke smole, Weichharze; grška s., das Colophonium, Cig. (T.); žlahtna s., der Storax, Jan.; brezova s., das Birkenöl, Cig.; smrdeča s., der Asand (asa foetida), Cig.; pozemeljska smola, das Erdharz, das Erdpech, Cig.; = kamenena s., C.; = kamena s., Erj. (Min.); žgana s., der Theer, Jan.; črevljarska s., das Schusterpech; — ušesna s., das Ohrenschmalz, Guts.-Cig.; — smolo boš dobil = einen Quark bekommst du, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
spariti dov., lixare, variti,
ſpariti, kuhati, pariti, opariti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
v'mes prisl., F
102, I.
immiscere, ṡméſhati,
v'meis ṡméſhati;
immiscere, ſe
v'meis meſhati, ali pazhati;
incoquere, ṡakuhati, ali
v'meis kuhati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas,
v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti;
interjicere, v'meis vreizhi;
intermedius, -a, -um, kar je
v'meis, ali poleg;
intermiscere, v'meis ṡméſhati;
interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti;
intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan;
intervallum, praṡnoſt, proſtor
v'meis;
interveniens, interventor, kateri
v'meis pride;
intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan,
v'meis ṡméſhan;
subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron
vmeiṡ;
subcandidus, -a, -um, beilkaſt,
v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
subeunt morbi, boleṡni
v'meis prideo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode
v'meiṡ;
subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II.
immixtio, v'meis meiſhanîe;
interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
variti [varīti varím]
nedovršni glagol- spajati kovinske dele s tekočo zlitino
- spajati, združevati
- kuhati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
variti nedov., lixare, variti, ſpariti, kuhati, pariti, opariti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
variti [kuhati] glag. nedov. ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zakuhati dov., incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
žgȃnje, n. 1) das Brennen; ž. rane; ž. apna, opeke, das Kalk-, Ziegelbrennen; — das Sengen, das Rösten; ž. kave; — das Brandopfer, Krelj; — 2) eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein; ž. kuhati, Brantweinbrennen; = ž. paliti, BlKr.; (v tem pomenu nav. žganjè, Valj. [Rad], žganję́, Dol.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
žgàti žgém nedov. 1. žgati, pripekati: Szunce szkoro i 'zgé KAJ 1870, 133; pren. Eti me peczi, eti me 'zgi BKM 1789, 207 2. kuhati žganje: z borojce palino, borovičko žgéjo AI 1878, 47 žgàti se žgém se sežigati se: ſztvári tiſzti tejla ſze 'zgéjo zvüna tábora KŠ 1771, 697 žgajóči tudi žgajóuči -a -e 1. žgoč: Din je sao 'zgajôcsi ogen z vüszt nyegovi TA 1848, 13; pren. miszli ogyen sgajoucſi KM 1783, 211; Med 'zgajôcsim trákom Ide trüden potnik KAJ 1870, 47 2. požigajoč: je Stevan II. 'sgajoucs i razbijajoucs kváre delao KOJ 1848, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
žȏłč, m. die Galle; ž. kuhati, zornig sein; črni ž., schwarze Galle, die Melancholie, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.