ako vez. ako, če:
netoshi zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ Glihi vishi tudi vij aku bote v'gnadi Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam, Bug bode tudi vſmilen s'shuami ǀ terbei … na ſemli ſe ponishat, oku hozhe v'Nebeſſih povishan biti ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi, katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ Inu akuletu nej sadosti ſam njega gre iskati ǀ ako pak hozhjo nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti, imajo ſe grevat, inu spokorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij per naſs prebiuat, taku hozhe de serce imamo njemu perpravit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnikaI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
bister -tra prid. bister:
Naſha vera je perglihana eni Postojni, katera de ſi glih ima bistre tož. mn. ž ozhij, vener aku hozhe v'tu rumenu ſonze gledat, more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti (I/1, 106)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
čakati -am nedovršni glagol1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
čoln -a (čoln, čeln, čaln, čuln) samostalnik moškega spola1. manjše odprto plovilo; SODOBNA USTREZNICA: čoln
2. veliko plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
FREKVENCA: 250 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dno s, F
18,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres
dná;
acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na
dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
ad fundum, k'dnú;
ad fundum ire, k'dnú leteti;
carina, pod, ali
dnú v'barkah, ladje
dnú, ali pod;
carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je
dnú v'barki;
crudaria, ſreberna ṡhila, na
dny jame;
ex fundo, od
dná, s'grunta;
funditus, do
dna, s'gruntoma, cilú do konza;
fundum, -di, dnú;
oculi sinus, okounu
dnú;
saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na
dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo;
solum, -li, dnú, pod, tlá;
sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu
dnú;
talea, -ae, ene ſpletene korbe
dná leiṡ;
tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte;
voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres
dná jam, inu vertazh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
doli prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dolileteti glag. nedov. ♦ P: 1 (KPo 1567); (doli leteti) glag. nedov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
dostikrat prisl., F
20,
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati;
compluries, vezhkrat, pogoſtim,
doſtikrat;
crebritas, fliṡ,
doſtikrat;
defensitare, cilú
doſtikrat obraniti;
ejectare, po goſtim, inu
doſtikrat vun metati;
evolitare, doſtikrát letéti;
identidem, doſtikrát;
infulcire, notar vgneſti,
doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
multoties, doſtikrát;
persepè, cilú
doſtikrat;
plerumque, doſtikrat, vekſhi deil;
pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali
doſtikrát oblubiti;
reclamitare, vſeṡkuṡi, ali
doſtikrát zhes kai ſhrajati;
restitare, pogoſtu, inu
doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepè, doſtikrát, pogoſtim;
saepiſsimè, ſylnu
doſtikrat, inu cilú po goſtim;
saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati;
subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati;
syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri
doſtikrat omadléva;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh
doſtikrat nuzati, ali imenovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
drob1 -a* (drub) samostalnik predvidoma moškega spola delci, koščki zdrobljene snovi; SODOBNA USTREZNICA: drobir
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica-Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
gòri letèti ~ -ím nedov. leteti: Komaj ednôk je gori doli letêla KAJ 1870, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
letati [lẹ́tati lẹ́tam]
nedovršni glagolleteti, letati
PRIMERJAJ: leteti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
letati nedov., F
10,
adagia sunt: kadar ẛhténge inu loutre imam, meni nei potréba
létati;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne
létati, ſe imenuje Athacus;
circumvolare, okuli
leitati, obletéti;
epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi
leita;
involucris, -re, neleiteozha tyza, katera ſhe ne more
leitati;
praevolare, naprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali
leitati;
supervolare, oṡgorai
leitati;
supervolitare, vſeṡkuṡi oṡgorai
leitati;
volare, letéti,
leitati;
volucris, -is, ṡhivál s'peruti, katera more
leitati: tyza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
leteč deležnikPRIMERJAJ: leteti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
letejoč (letejoč, leteoč) deležnikPRIMERJAJ: leteti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
letèti -ím nedov. 1. leteti: nu keipi golobecsjem znébe doli leti TF 1715, 38; liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 262; mühica, neleti tak blüzi k-plámni szvêcse KAJ 1870, 8; Komaj ednôk je gori doli letêla KAJ 1870, 8; pren. I dáni ſzo toj 'zeni dvej velikoga orla perouti, ka bi letejla vu püſcsávo KŠ 1771, 788; Kakda právite düsi mojoj naj leti goré vase TA 1848, 9; A letijo vgrejhe, kak ftics na lejtanye BKM 1789, 252 2. teči: Po pouti neleti KOJ 1845, 28 letéči tudi letóči -a -e leteč: Letéča riba AI 1878, 32; ta ſtrta ſztvár je priſzpodobna kletécsemi orli KŠ 1771, 774; Te je ednoga letécsega jásztrepa sztrêlo AI 1875, kaz. br. 7; Dvá angyela letécsa, zkoteri eden nazviſcsáva Evanyeliom KŠ 1771, 790; Ar vſzáka natúra i divji letécsi, lazécsi i morſzki ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; ſzi ſztvouro Vnouge féle csudne ſztvári letécse BKM 1789, 157; ino pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
leteti [letẹ́ti letím]
nedovršni glagolleteti, letati
PRIMERJAJ: letati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
leteti nedov., F
15,
ad fundum ire, k'dnú
leteti;
aetas acta, vel exacta, tá prideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob
lety;
cadunt folia, lyſtje
lety, pada;
convolare, perletéti, v'kúp perletéti, v'kúp
letéti;
defluunt capilli, laſſi doli
letè;
evolitare, doſtikrat
letéti;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli
lety;
praetervolare, mimú
letéti;
praevolare, naprei
leteiti, naprei tiá
leteiti, ali leitati;
provolare, odleteiti, prozh
leteiti, beiṡhati, kakòr tyza;
reboare, is une ſtrany mukati, pruti mukati, ali glás
leteiti;
revolare, naṡai
leteiti, naṡai perleteiti;
scintillae, -arum, ṡharki: od velikiga ognîa ṡharki
letè;
volare, letéti, leitati;
prim. leteč, letejoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
leteti -im nedov. leteti:
ſhtrauſ nemore letejti nedol., temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti nedol. ǀ te proſsimo vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti nedol. ǀ kregul pak lety 3. ed. taku viſsoku de ſe nemore vidit ǀ lettij 3. ed. zhes en iastrop, vidi to ardezho moſhno leshezho ǀ Ta kregul, kadar dolgu zhaſsa sa tizamy letj 3. ed. ǀ kakor ty orly, kadar pozhutio to merho od uſeh kraju ukupaj letio 3. mn. h' tej merhi ǀ enkrat S. Michaël Archangel je po Nebeſſih letel del. ed. m ǀ taiſta golobiza s' eno peretnizo je letela del. ed. ž ǀ ena muha je zheſs njega letella del. ed. ž ǀ kakor de bi njegou shelodiz ena karniza bila, vſe je v' njega letelu del. ed. s ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli del. mn. m ǀ zegli ſo is ſtrehe leteli del. mn. m ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli del. mn. m ǀ nyh dushize ſo leteile del. mn. ž v' Nebeſſa ǀ Strele gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle del. mn. ž ǀ tize shive, ſo k'tem smalanem letele del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
leteti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
lȋki, conj. = kakor, wie, gleichwie, Jan., ogr.-Mik., C., nk.; leteti liki ptič, M.; Megla gre okrog, Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); prvlje liki = prej nego, preden, ogr.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
perutnica -e ž perutnica:
ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo tož. ed. ima ǀ s' ſvojo peretnizo or. ed. ſe je bil Lune doteknil ǀ kar udobi dvej peretnizi tož. dv. veliki ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi peretnizami or. dv. oblizhe Boshje ǀ Bres leteh peretniz rod. mn. ǀ Stari ſo djali de imà ſtu peretnizh rod. mn., inu ſtu rok ǀ zhes en zhaſſ peretnize tož. mn. ſtreſeio ǀ s' peretnizami or. mn., kakor Muſikonti s' roko bye ǀ s'peretnizamy or. mn. ſi pomaga de hitrej tezhe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
potreben -bna prid. 1. potreben:
kakor ym je potreben im. ed. m ta vſakadjni Kroh ǀ Leta andverh, je tudi nuzen, inu potreben im. ed. m, ali tudi teshak ǀ Nuzna, inu potrebna im. ed. ž je gvishnu ta s. molitva ǀ nam je potrebnu im. ed. s dobru inu s: Shivejne, aku shelimo v'Nebu leteti ǀ tvoje potrebnu im. ed. s opravilu tebe ſadershi ǀ bomo doſegli ta potrebni tož. ed. m dol. desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal ǀ vſak dan mu So pernesli to potrebno tož. ed. ž shpisho ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu tož. ed. s sa njegou dellu ǀ pò semli hodio, nyh potrebnu tož. ed. s shiuleine yszheio ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem or. ed. s oskerbil ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem or. ed. s oskerbu ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim or. ed. s oſkerbj ǀ ſmo ſilnu potrebni im. mn. m mleka milosti ǀ zheuli ludem ſo potrebni im. mn. m ǀ sa gnade katere ſo bile potrebne im. mn. ž, inu nuzne sa truplu ǀ proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne tož. mn. m ǀ ſa te potrebne tož. mn. ž poſvetne rezhij ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne, inu potrebne tož. mn. ž/s ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna tož. mn. s della poſvejtna dopernashat ǀ mei drugimi potrebnimi or. mn. rezhy ſa zhlovesku shiulenie 2. siromašen:
kadar bi obeden potreben im. ed. m ne bil, takrat bi nemogli to zhednost te lubesni taku mozhnu G: Bogu dopadezho iskasat ǀ je prishal en potrebin im. ed. m shitu napuſsodo proſsit ǀ Kadar ſim bil Shkoff ſim bil vbushiz, kadar ſim bil Cardinal ſim bil potrebin im. ed. m, sdaj kir ſim Papesh nezh nimam ǀ kadar pride uni potrebni im. ed. m dol. siromaski zhlovik ǀ timu potrebnimu daj. ed. m nepomaga ǀ kadar vidi eniga vbogiga potrebniga tož. ed. m ži. mu terbej na pomuzh priti ǀ de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno tož. ed. ž shlahto vſmilil ǀ dokler povſsot potrebni im. mn. m ſe najdeio vſako minuto lahku jo iskashemo ǀ de bi ty shejni, inu potrebni im. mn. m ſe oshiveli ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih, inu potrebnih rod. mn. na semli ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem daj. mn. ſirotizam ǀ ima tezhi kakor ſtudeniz tem potrebnim daj. mn. na pumozh ǀ potrebnom daj. mn., reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat ſe nemore ǀ pravizo tem podvershenim, milost h'potrebnim daj. mn. ǀ na ſemli s'veſseljem te potrebne tož. mn. m, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ en shlahten ſtudeniz, kateri resfrisha te reune, inu potrebne, tož. mn. m ǀ Bug skuſi letu je ble previdil te premoshne, kakor te potrebne tož. mn. m ǀ per leteh potrebnih mest. mn. ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih primer.> nezh nej potrebnishiga rod. ed. s zhloveku, kakor arznia ǀ aku reunishi, inu potrebnishi im. ed. m je zhlovik vezhi skarb sa njega ima presež.> kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi im. ed. ž ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi im. ed. ž kupzom ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi tož. ed. ž sposna pravizo ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi im. mn. ž ſe sdè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
prileteti dov., F
4,
advolare, perleteiti, doleteiti;
convolare, perletéti, v'kúp
perletéti, v'kúp letéti;
revolare, naṡai leteiti, naṡai
perleteiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
pročleteti (proč leteti) glag. nedov. ♦ P: 2 (KPo 1567, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
raztegniti -nem dov. razprostreti, raztegniti:
more ſvoje peruta restegnit nedol., inu viſsoku leteti ǀ nimash poplate s'ſobmy kakor eno mresho reſtegnit nedol. ǀ nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti, inu ſvojo rokò ſtegnit nedol. ǀ ſtegnem 1. ed. moje roke, inu nage de bodo gori perbite ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne 3. ed., letu tudi shpegal sturj ǀ ſtegne 3. ed. ſvojo deſno roko na perſy tiga Ceſſarja ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie padil, inu moje roke, inu noge k' ſnaminu te pohleunoſti reſtegnil del. ed. m raztegniti se razprostreti se, razširiti se:
ſe usdigne na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne 3. ed. po celli desheli ǀ katera ſe ſtegne 3. ed. zhes lete rezhy, katere she ſe nenajdeo v'obenem mejſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
sam -a zaim. sam:
en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje:
je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje:
ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
semkajleteti (semkaj leteti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
stopáj -a m 1. stopinja: I nej nyemi je dáo örocsine vu nyej ni eden ſztopáj KŠ 1771, 359; Sztopáj AI 1875, kaz. br. 6; sztopája rogát zacsüje AI 1875, kaz. br. 7; Vtvoj ſztopáj trpeti, Za mo diko dr'zim BKM 1789, 70; nego vu ſztopáj mojega odküpitela bodem hodo SM 1747, 49; dönok ſze vnyem ſztopáji nájdejo tákſi, zſteri ſze razmi KŠ 1771, 715; toliko i toliko sztopájov koliko méterov zadene AI 1875, kaz. br. 6; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; pren. ſzo nám naſſi ſztarisi nikſi ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej niháli KŠ 1754, 3b; I ocsa je i onih, ki hodijo po ſztopáji vöre KŠ 1771, 455 2. korak: Potom je z-Pavlom vednom dühi i ſztopáji hodo KŠ 1771, 654; Eta morska riba zná na 300 stopájov leteti AI 1878, 32; Mre'ze szo vrgli sztopájom mojim TA 1848, 45; I ſztopáje ednáke csinte znogámi vaſimi KŠ 1771, 695; Ravnaj moje ſztopáje na pout tvojih zapouvid KM 1783, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
tica -e ž ptica:
Ta tiza im. ed. Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza im. ed. Phænix ǀ kakor ſmert te Tize rod. ed. Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje ǀ ſamerkajte kar Ariſtoteles pravi od tetize +rod. ed., de kadar sleshe ſuoje mlade ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi daj. ed., katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo tož. ed. s'zhlovesko shtimo peiti ǀ tezhe, inu shraja sa to tizo or. ed. ǀ ta kateri je bral naturo tiga ſhtrauſa, inu kregula ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam, katere te duej tize tož. dv. perglihajo ǀ tize im. mn. mertve ſo na semlo padale ǀ dokler te mlade tice im. mn. s'gnesda ne s'lejte ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona, je bilu veliku tiz rod. mn. k' pogrebu perletelu ǀ Tizam daj. mn. je dal ta luft, ribam to vodo ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize tož. mn. ǀ Pogledajte tice tož. mn. pod Nebom ǀ G. Bug je dal petelinu ſoſebno ſaſtopnoſt v' mej tizamy or. mn. → ptica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
tjakaj prisl. tjakaj:
sa vaſs je dobru, de jest tjakaj grem ǀ Poijdimo tjakaj do Bethlema ǀ poidi poprei tiakaj, inu ſpraviſe s' tvoim bratom ǀ sdaizi je shal tiakai ſe skriti ǀ cellu meſtu tiekaj tezhe ǀ Appat grè hitru kjekai ǀ poprej pak kakor je shal kjakaj offrovati ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu prishli ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat ǀ Chriſtus gre Kjekaj, inu jo osdravi ǀ vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti ǀ kiekaj tezhete, inu taiſto paklensko mlako piete
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
tjakajleteti (tjakaj leteti) glag. nedov. ♦ P: 6 (TKo 1557, TPs 1566, TkM 1579, TT 1581-82, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
učiti -im nedov. učiti:
ſe pofliſſa kar ner vezh je mogozhe vuzhiti nedol. tiga Synu ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil, inu nuno upelal, ter eno novo prekleto vero ſazhel uzhiti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam, inu vuzhim 1. ed. ǀ ti vuzhish 2. ed. de ſe nimamo bati Boga reshalit ǀ Logica vuzhij 3. ed. s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit ǀ Retorica vuzhj 3. ed. tu lepu govorjenje ǀ nasha natura naſs vuzhi 3. ed. to S. hualeshnost ǀ S. Augustin vuzhy 3. ed. de shtiri ſorte lubesni ſe najde ǀ G. Bug regera, oſkerbji, inu vuzhji 3. ed. vſe ſtuari ǀ Modruſt tiga ſvejtà uuzhj 3. ed. ǀ nas vzhy 3. ed. S. Grogor ǀ S. Thomash vzhj 3. ed., de skuſi gnado ratamo deleshni podobe Boshie ǀ Dokler ta Duhouni Paster yh nevuzhi +3. ed. ǀ Grammatica drugiga nevuzhij +3. ed. temuzh prau govorit ǀ vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite 2. mn. preklinat, inu sludjat ǀ sakaj vy starishi te S. molitvi yh nevuzhite +2. mn. ǀ yh neuzhite +2. mn. de bi imeli bejshat pred skushnavo ǀ aku ty starishy lubio ſvoje otroke, inu vuzhè 3. mn. ſtrah boshj ǀ vſe Matere imajo to lastnust de ſvoje otroke vuzhe 3. mn. hodit ǀ kakor vſy Theologi uuzhe 3. mn. ǀ kateri vzhè 3. mn. po vuku ſvetiga Duhà ǀ ty lubi Svetniki Boshy naſs vuzhio 3. mn. G. Boga hualit ǀ drugi yh vuzhijo 3. mn. molit teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Hozhesh de tuojm otrokam dobru pojde vuzhijh vel. 2. ed.+ strah Boshij ǀ te proſsimo vuzhinaſs vel. 2. ed.+ Kiekaj gori lèteti ǀ vuzhite vel. 2. mn. yh, sfarite proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe, de nebodò pogublene sa volo vashe sanikarnoſti ǀ kaj dobriga ijh bosh vuzhil del. ed. m ǀ ſtrah Boshy yh je vuzhjl del. ed. m ǀ Katere vednu je vozhil del. ed. m, inu, vuprashal ǀ je vuzil del. ed. m v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila del. ed. ž sapuvidi Boshye dershati ǀ my ſmo yh lepu vuzhili del. mn. m po tuoj sapuvidi shiveti ǀ zhe nej ſo ſvoje otrok sapuvidi Boshje vvzhili del. mn. m dershati ǀ de bi my ſe vzhili del. mn. m ǀ Matere ſo vuzhile del. mn. ž ſvoje otroke učiti se učiti se:
kakor de bi hotel od vaſs ſe vuzhiti nedol. ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti nedol. od te nepametne shivine ǀ ſe vuzhij 3. ed. antuerharsku dellu ǀ Vuzhimo ſe vel. 1. mn. tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga ǀ vuzhite ſe vel. 2. mn. vij hudobnij s'shkodo teh drugih nehati vaſhimu blishnimu shkoduati ǀ vuzhiteſe vel. 2. mn. vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali malat kateri ſe nej poprej vuzhil del. ed. m ǀ de bi Se od njega vuzhili del. mn. m ǀ Vy shene de ſi, lih nihdar nejste rajtat ſe vuzhile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
zadírčən, -čna, adj. kdor se rad zadira, zum Schreien, Kreischen geneigt: z. otrok, Cig.; z. človek, ki se rad v druge zadira, Cig.; z., hudoben jezičnik, LjZv.; — zadirčne besede, unfreundliche Worte: predno se je gostba končala, jele so leteti zadirčne besede, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
žerjáv tudi žarjáv -a m žerjav: Darú; 'zerjáv KOJ 1833, 153; Žerjáv AI 1878, 26; Oni steri najbole leteti znájo, kakti 'zarjávje KAJ 1870, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.