Tiskanje

aórten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od aorta: aortni lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ar vez.
1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8
3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

arhivôlta -e ž (ȏ)
arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

arkáda -e ž (ȃ)
1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu
// mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami
2. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

arkȃda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

arkáda -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

arkáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arkade: arkadni lok / arkadni motiv; arkadna lopa; arkadno dvorišče, stopnišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

arkáden -dna -o (ȃ)
arkádni -a -o (ȃ) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

àtektónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑)
arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

àtektónski -a -o (ȁọ̑) ~ lok stavbe
àtektónskost -i ž, pojm. (ȁọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

bíatlonski lók -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

boj1 -a samostalnik moškega spola

1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj

1.1 zoper koga, s kom

1.2 koga_rod.

1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna

1.2.2 čas trajanja takega spopada

2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor

3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih

FRAZEOLOGIJA: dobiti boj (s čim)

TERMINOLOGIJA: ordninga/ordnunga k/v boju, špice boja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

bojni -a -o pridevnik

ki se nanaša na boj; SODOBNA USTREZNICA: bojni

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

bolta ► ˈbọːlta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

brončen -a -o pridevnik

1. ki je iz brona; SODOBNA USTREZNICA: bronast

1.1 ki je kakor bron; SODOBNA USTREZNICA: bronast

FREKVENCA: 66 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

carving glej kárving

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Cerov Log

Predlog

Cerovega Loga samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Šentjernej

IZGOVOR: [cérou̯ lók], rodilnik [cérovega lóga]

BESEDOTVORJE: Cerovljan, Cerovljanka, Cerovljanov, Cerovljankin, cerovski in cerovški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Cesta v Mestni log

Predlog

Ceste v Mestni log samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ime več ulic

IZGOVOR: [césta u̯ méstni lók], rodilnik [céste u̯ méstni lók]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

danes (danas, donas, dones, danes, denas) prislov

1. na današnji dan; SODOBNA USTREZNICA: danes

2. v sedanjem času; SODOBNA USTREZNICA: dandanes, zdaj

FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 44 delih

FRAZEOLOGIJA: danes ali jutri/zajtro / danes kakor včeraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati

2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati

3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati

4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti

4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati

4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati

5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi

6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati

7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

denísovec samostalnik moškega spola

iz antropologije

pripadnik izumrle (pod)vrste ljudi iz mlajšega pleistocena, ki je poseljevala zlasti območje osrednje Azije

ETIMOLOGIJA: iz imena votline Denisova v Sibiriji, kjer so našli ostanke človečnjaka

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dételjičasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

divji -a -e pridevnik

1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji

1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi

1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi

2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan

2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji

2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji

3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji

FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih

TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dọ́ga1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dól1 prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dôlgi lók -ega -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

donda -e samostalnik ženskega spola

barvni lok na obzorju, ki nastane zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah; SODOBNA USTREZNICA: mavrica

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dramátski dramátska dramátsko pridevnik [dramátski]

1.

ki je v zvezi z dramo 1. ali dramatiko 1.; SINONIMI: dramatični, dramski

1.1.

dramo 1.

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

dramski

2.

ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramski

ETIMOLOGIJA: ↑drama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dramatúrška línija -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški]

1.

ki je v zvezi z dramaturgi ali dramaturgijo 1.

ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti

ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dŕgniti dȓgnem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dvóčlénkasti lók -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

dvóčlénski lók -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

elípsast -a -o (ȋ) ~ list
elípsasti -a -o (ȋ) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

elíptični lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ênočléni lók -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ênočlénkasti lók -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

fičafáj -a m (ȃ) pog., šalj.
1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok1: napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji
2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje
3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

fičafáj -a m s -em (ȃ) šalj. |lok, frača|: napeti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]

1.

del noge med kolenom in gležnjem

1.1.

;

SINONIMI:

golenica

ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...

góseln -a -o [gosələn in gosəln] (ọ̑)
pridevnik od gosli: goselni lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

góseln -a -o [sə] (ọ̑) neobč. violinski
góselni -a -o [sə] (ọ̑) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

góselski -a -o [sə] (ọ̑) neobč. violinski: ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

gosli ž mn., F4, fides, fidium, goſli; organicus cantus, na orgle ali goſli peitje; pandura, goſli; plectrum, -tri, lók od goſli

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

gvelb m, F11, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per gvèlbu; arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; camerare, gvelbati, gvelb délati; concameratio, gvelbanîe, gvelb; cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod gvelbi predaja, ali ſtazuno ima; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati; fornix, gvelb; testudo, en gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

hrbtíčasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Idrijski Log

Predlog

Idrijskega Loga samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Idrija

IZGOVOR: [ídrijski lók], rodilnik [ídrijskega lóga]

BESEDOTVORJE: Idrijskoložan in Ložan, Idrijskoložanka in Ložanka, Idrijskoložanov in Ložanov, Idrijskoložankin in Ložankin, idrijskoložanski in ložanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

izogíbati se Frazemi s sestavino izogíbati se:
izogíbati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, izogíbati se kóga/čésa kot vrág kríža, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

izógniti se Frazemi s sestavino izógniti se:
izógniti se kómu/čému v velíkem krógu, izógníti se kómu/čému v velíkem lóku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

izpŕsiti se -im se dov. (r̄ ȓ)
1. izbočiti prsi: vzravnal se je in izprsil; bahavo se je izprsil, da se mu je križ skoraj zvil v lok
2. ekspr. pobahati se, postaviti se: pred tovariši se rad izprsi
● ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je izprsil samozavestno, bahavo rekel, povedal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

izsèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. prostor, ki je izsekan: proga poteka po globokem izseku
2. posamezen del, izsekan, izločen iz česa: izsek kosti / razstava je le ozek izsek slikarjevega dela; drama prikazuje izsek iz vaškega življenja / dogajanje v romanu je strnjeno na ozek časovni izsek
3. poseka: izsek se je zarasel
♦ geom. krogelni izsek ali izsek krogle del krogle, ki ga omejujeta krogelna kapica in plašč pokončnega stožca z vrhom v središču krogle; krogov izsek ali izsek kroga del kroga, ki ga omejujejo dva polmera in lok krožnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ižésen -sna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. jarmski: ižesni lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jármov -a -o (á)
pridevnik od jarem: jarmov lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

jármov -a -o (á) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kámber -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kamníta konstrúkcija -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

»Kam v Prekmurju?« ali »Kam v Prekmurje?«

Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju? – Kam v Prekmurje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kárving kárvinga; tudi carving samostalnik moškega spola [kárvink kárvinga]

1.

smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivost

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s karvingom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑carving

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kibȋtka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

klínasti lók -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

koles m, apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kolo s, F25, absis, -dis, platiszhe, ali lók, na kolleſſu, peiga per gvèlbu; birotum, en vuos s'dvéma koleſma; canthus, ẛheleẛna ſhina na kolleſih; gerarium, enu kollú, s'katerim ſe per ṡidaniu vinta vlézhe; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; modiolus rotae, enu peiſtu v'kolleſſu; orbile rotae, platiṡzhe na koleſſi; rhombus, -bi, koluvrata kollú; rota, -ae, kollú; tubus rotae, tú votlu per kolleſſi, luknia v'peiſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kolofónija -e ž (ọ́)
smola, ki ostane pri destilaciji terpentina: namazati lok violine s kolofonijo; uporaba kolofonije v kemijski industriji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kolombar ► kȯˈlȯmbaːr kȯlȯmˈbaːrja in kȯˈlȯnbaːr kȯlȯnˈbaːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kompozítni lók -ega -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

koníčasti dételjičasti lók -ega -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

koníčasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

košárast -a -o prid. (ȃ)
podoben košari: košarasti stoli / košarasta oblika
♦ arhit. košarasti lok lok, sestavljen iz več krožnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

košárasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]

1.

domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus

2.

iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra

3.

telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom

4.

priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks

4.1.

5.

znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico

6.

slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...

kriv1 prid., F9, apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lok, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; camurus, -a, -um, krivu, v'krivenu, v'krivena poſſoda; covinus, -ni, ene voiṡke kulla, ali vus, na katerim ſo bily oſtri, inu krivi mezhi k'ſeikanîu; curvescere, krivu perhajati; devium, en kriu poot; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; repandus, -a, -um, kriu, vunkai vkriven; torvosus, -a, -um, kriu, ṡlokou, ṡvyt; transversus, po ſtrani, ſtranṡki, krivú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

krivúlja -e ž (ú)
1. kriva črta: narisati krivuljo; oblika krivulje
// geom. črta, katere točke niso na isti premici: gorišče krivulje; tangenta krivulje / točka je pri gibanju opisala krivuljo / sklenjena krivulja / prostorska krivulja katere točke niso na isti ravnini; ravninska krivulja katere točke so na isti ravnini; sinusova krivulja ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo; lok krivulje
2. pot, ki jo naredi telo pri nepremočrtnem gibanju: balistična krivulja; let v krivulji
3. navadno s prilastkom črta, ki ponazarja spreminjanje česa: ekonomska krivulja pada, raste; temperaturna krivulja se je obrnila navzgor; krivulja pritiska, toplote / krivulja uspeha / karakteristična krivulja po kateri se da spoznati določen pojav
♦ ekon. krivulja ponudbe, povpraševanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

krivúlja zavôja -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

króžen -žna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na krog ali kroženje: krožni izsek, lok; prehajati iz krožne oblike v spiralo / krožna cesta; krožna planinska pot / stavba ima krožni hodnik; krožni trdnjavski zid / krožno dirkališče, tekališče / satelit je opravil krožno pot okoli zemlje
♦ anat. krožna mišica mišica, ki zapira in odpira odprtino; ekon. krožno gibanje denarja; fiz. krožno gibanje gibanje po krožnici; krožno valovanje valovanje, ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; strojn. krožno hlajenje hlajenje stroja s sklenjenim tokom zraka ali vode; šport. krožni obrat obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva; krožna (kolesarska) dirka dirka po krožni progi; tur. krožno potovanje potovanje, pri katerem se na izhodišče ne vrača po isti poti

króžno

prisl.:

krožno se gibati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

krumpast prid., F17, anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha; arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt, krumpaſt, ẛbèdren; distortus, -a, -um, vkriven, krumpaſt; gelaisinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai; mancus, -a, -um, pres ene rokè, krumpaſt, ṡhtamfaſt; obliquare, krumpaſtu délati, krumpaſtu ſturiti; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt; tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt; valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah krumpaſte; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kržljȁv -áva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

kvadrátnica -e ž (ȃ)
biol. koščica, ki povezuje čeljustni lok z lobanjo in je zlasti pri plazilcih z njo najbolj gibljivo povezana: gibljiva kvadratnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lágov, adj. = lagoj, schlecht, ogr.-C.; — l. lok, ein loser Bogen, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

làgov -a -o prid. hud, slab: i szükali szo sze, kak lagov lok TA 1848, 64; O lagov sors, morem idti AIP 1876, br. 3, 7; Ár što je lagov je dobre rêči nêvrejden BJ 1886, 5; Ti lagovi lüdi példe ti ne lübi SŠ 1796, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

láhek tudi lahák -hka -o tudi -ó prid., lážji (á ȃ á)
1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih

lahkó

1.

prislov od lahek:

mirno in lahko je umrl

lahko in brezskrbno živeti

biti lahko oblečen v ne toplo obleko

lahko prebavljiva hrana

lahko in težko prehodno gorovje

lahko rešljiva naloga

to je otročje lahko narediti

delo bom prav lahko opravil

♦

metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C

2.

izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje:

tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo

vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi

ni treba pomagati, saj lahko sam nesem

premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo

šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več

/ kolikor lahko presodim, je stvar resna

//

izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne

//

izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel

3.

izraža dovoljenje, soglasje:

gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik

lahko ga obiščete, kadar hočete

/ naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, gospod

/ elipt. »Ali smem telefonirati?« »Lahko.«

//

v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »Lahko prisedem?« »Izvolite.«

//

izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.« / lahko sem vesel, saj sem zdrav

4.

nav. ekspr.

izraža omiljeno nujnost, potrebnost:

res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja

če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg

//

izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste

5.

ekspr.

izraža omejitev, zadržanost priznanja:

tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj

on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore

//

v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro

//

v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža

a)

podkrepitev trditve:

lahko si misliš, kako sem se ustrašil

v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate

lahko rečem, da me ni še nikoli užalil

bal sem se, lahko mi verjamete

b)

pritrjevanje:

»To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«

6.

izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje:

pol ure še lahko ostanem, če želite

lahko vas spremim, če vam je prav

7.

s smiselnim osebkom v dajalniku

izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer:

ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki

/ lahko mu je (pri duši, pri srcu)

●

ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri

láhki

-a -o sam.:

jejte samo kaj lahkega

ali poznaš še kaj tako lahkega

nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji;

prim. lažji, nalahko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

-lẹ́kniti -lẹ̑knem samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

locén -cná m locen, lok: i ovo eden bejli Kony, i te ſzidécsi na nyem je meo loczén KŠ 1771, 776

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lôcen ostróge -cna -- m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lock gl. lok ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Lócke -cka [lok] m, oseb. i. (ọ̑) |angleški politik in filozof|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lọ̑č -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lǫ́čəc, -čca, m. dem. lok; 1) der Korbbogen, C.; — 2) der Fiedelbogen, Cig., Jan., Danj.-Mik., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lǫ̑čək 2., -čka, m. dem. lok; 1) der Geigenbogen, Lašče-Levst. (M.); — 2) z ločkom jesti, mit Appetit essen, jed mu je šla v loček, Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lóčen1 -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na lok: tu se začne ločna krivina; ločna oblika
♦ grad. ločni most most, katerega glavni nosilni element je lok; ločni nosilec nosilec v obliki loka; ločna konstrukcija mostu; les. ločna žaga ročna žaga z ogrodjem v obliki loka; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ločīti lọ́čim dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lóčne smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

log

Predlog

log samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

logaritem

IZGOVOR: [lók], rodilnik [lók]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lók1 -a m (ọ̑)
1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul; napeti lok; streljati z lokom; mišice so napete kot lok; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe
// kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok
2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah; mazati lok s kolofonijo; vleči lok po strunah / violinski lok
3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl; polkrožni loki; zidanje lokov in obokov / okenski lok
4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku / v loku reka teče v širokem loku; v loku zamahniti; kamen je v velikem loku zletel v vodo; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku
5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka; pretrgan lok dejanja v romanu; publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel; razvojni lok umetnosti
6. knjiž., navadno s prilastkom obseg, razpon: časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov; lok spoznanj
● knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok
♦ anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca; kostni lok nad očesom; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; refleksni lok; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka; arhit. košarasti lok; šilasti lok; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama; glasb. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja; grad. nosilni lok; oporni lok; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjem robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lòk2 medm. (ȍ)
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino: lok, lok, lok, je teklo iz steklenice / šalj. on tako rad lok lok pije (alkoholne pijače)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lók -a m (ọ̑) streljati z ~om; vleči ~ po strunah; v ~u zamahniti; poud. ogniti se mimoidočega v velikem ~u |nikakor ga ne hoteti srečati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lòk posnem. medm. (ȍ) ~, ~, je teklo iz steklenice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lók1 -a m

priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic

SINONIMI:

šalj. fičafaj

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

arkadni lok

obrvni lok

šilasti lok

GLEJ ŠE SINONIM: razpon, rezljača
GLEJ ŠE: rezljača

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

lòk2 medm.

GLEJ SINONIM: klok

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

lók Frazemi s sestavino lók:
bíti napét kot lók, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku, izogníti se kómu/čému v velíkem lóku, napénjati lók, ne napénjati lóka, obíti kóga/kàj v velíkem lóku, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku, prenapénjati lók, prenapét lók, prenapéti lók, v velíkem lóku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lọ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lǫ̑k, m. der Bogen, Mur., Cig., Jan., (math.), Cig. (T.); — der Regenbogen, Dalm.; božji l., C., Sv. Peter-Erj. (Torb.); — na lok cepiti, einen Zweig, ohne ihn abzuschneiden, auf einen anderen Stamm pfropfen, ablactieren, Cig.; — der Fiedelbogen, Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Pfeilbogen, die Armbrust, Cig., Jan., C., Dalm.; l. napeti, odpustiti, den Bogen spannen, ablassen, Meg., Dict.; (als Spielzeug), Žabče-Erj. (Torb.), Gor.; — der Gewölbebogen, Mur., C.; v l. zidati, wölben, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lòk -a m lok, orožje: natégne lok i czila TA 1848, 6; ti neverni nategüjejo lok TA 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lok [lọ̑k] (lovk) samostalnik moškega spola

lok, tj. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje puščic
priprava, s katero se poteguje po strunah; lok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lok m, F17, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; arcatus, kakòr en lok, krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; arcitenens, eden kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez; arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; arcum tendere, lok napèti; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; arcus, lok ẛa ſamuſter, ẛa ſtreil; arcus intentus, en napèt lok; arquites, ſterlzi s'lokom; arquus, et arcus, en lok; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok napèt; iris, maura, lok na Nebu; iris, iridis, maura, lok v'oblakih; plectrum, -tri, lók od gòſli; telifer, -ra, -rum, kateri lok, inu ſtreile noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lok -a m lok, tj. 1. orožje lok: Lok im. ed. je ſnaminje tiga boia ǀ Ta Mlajshi lok tož. ed., inu ſtrelo od ſebe vershe ǀ je nategnil ſvoj Lok tož. ed. ǀ s' lokam or. ed., inu ſtrelamy ǀ sholnery nyh loke tož. mn. sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 2. lok za igranje na godalo: G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku ſagodil, ali kakor ta pervikrat je bil s'lokam or. ed. potegnil, od velike slatkuſti je bil omedlel (nebeski) lok mavrica: Taiſti Nebeski, lok im. ed., ali maurza, katera je bila ena ſavesa v' mej Bugam, inu zhlovekam ǀ Noeſſ je vprashal G. Boga; kadaj bosh ò Vſmileni Gospud, Lok tož. ed. tiga ſnaminja puſtil vidit ǀ Jeſt bom moj lok tož. ed. poſtavil v' oblake, taiſti bo tu ſnaminje moje Savese mej mano, inu mej semlo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lok -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lok -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lọ́ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lokȁv -áva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Lóke Lók ž mn., zem. i. (ọ́ ọ̑) |pri Krškem|: na ~ah
lóški -a -o in ločánski -a -o (ọ̑; ȃ)
Lóčan -a in Ločàn -ána in Ločán -a m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ)
Lóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Lóke pri Zagórju Lók ~ ~ ž mn., zem. i. (ọ́ ọ̑ ọ̑ ọ̑) na ~ah ~ ~, neurad. na ~ah
lóški -a -o (ọ̑)
Lóčan -a in Ločàn -ána in Ločán -a m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ)
Lóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

loko..1 prvi del podr. zlož. |lok| lokostrél, lokostrélec, lokostrélstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lókoven tudi lokôven -vna -o prid. (ọ̑; ō)
nanašajoč se na lok 2, 3: lokovna poteza / jekleni lokovni elementi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lók smúčar -- -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lók smúčarka -- -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lók smučí -- -í m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

lovk

GLEJ: lok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mavra ž, F4, arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſtrela; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; iris, maura, lok na Nebu; iris, iridis, maura, lok v'oblakih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mávrica -e ž (ȃ)
barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah: mavrica je izginila; ob dežju se je prikazala mavrica; pisana mavrica
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina različnih stvari iste vrste: mavrica barv; mavrica čustev, problemov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mávrica -e ž

barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah

SINONIMI:

nar. mavra2

GLEJ ŠE SINONIM: lestvica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

mavrica ž mavrica: Taiſti Nebeski, lok, ali maurza im. ed., katera je bila ena ſavesa v' mej Bugam, inu zhlovekam (II, 127)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mavrica ► ˈmaːvr̥ca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mávričen -čna -o prid.(ȃ)
1. nanašajoč se na mavrico: mavrični lok / mavrične barve
2. po barvah podoben mavrici: mavrični kristali snega; mavrična rosa / svetlikati se v mavričnih barvah

mávrično

prisl.:

mavrično se prelivajoče večerno nebo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mávričen -čna -o (ȃ) ~e barve
mávrični -a -o (ȃ) ~ lok
mávričnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mávrski lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

móst -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostôvi stil. mósti (ọ̑)
1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce / zeleni most most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste
// teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most
// knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

móst mostú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mostíčenje -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

mŕsiti 2., -im, vb. impf. (pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nad predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád- (ȃ)
1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak; balon se je dvignil nad oblake; skloniti se nad otroka / obesek za nad vrata / zavihati rokave do nad komolca; pren. hotel se je vzdigniti nad druge; nesreča pride nadme
2. za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: iti z gorjačo nad koga; iti nad petelina; planiti nad nasprotnika; elipt. ne upa se nadenj
3. za izražanje presežene mere: plačati je moral nad tri tisoč evrov; tehta nad sto kilogramov; gore, visoke nad dva tisoč metrov / star nad trideset let; čakati nad dve uri
// ekspr. za izražanje visoke stopnje: ni ga hinavca nad njega
II. z orodnikom
1. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: letalo kroži nad mestom; sklanjati se nad načrti; nad Slovenijo je visok zračni pritisk
// za izražanje višjega položaja v bližini česa: obrvni lok nad očmi; noga nad kolenom / voda nad jezom; tik nad studencem / Šentvid nad Ljubljano; pren. stati visoko nad strankarskimi prepiri
// za izražanje nadrejenosti: gospodovati, vladati nad kom; imeti predstojnike nad seboj; poveljstvo nad četo / zmaga nad fašizmom, komunizmom; pren. grad gospoduje nad dolino
2. za izražanje presežene mere: proizvodnja je nad državnim povprečjem; prodaja se nad resnično vrednostjo
// ekspr. za izražanje visoke stopnje: skopuh nad skopuhi
3. za izražanje področja (duševne) dejavnosti: zmotiti se nad prijateljem; maščevati se nad sovražnikom; zamisliti se nad vsebino romana; pregled nad položajem / rohneti, vpiti nad kom
4. za izražanje vzroka za čustveno stanje: jokati, vzdihovati nad kom; uživati nad nesrečo bližnjega; zgražati se nad nedostojnim početjem; veselje nad dogodkom; razočaranje nad kom
● ekspr. pameten nad svoja leta bolj, kakor bi se pričakovalo glede na njegovo starost; pog. zmerom je nad menoj me nadleguje s svojimi predlogi, zahtevami; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; prim. nadvse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nadočésen -sna -o prid. (ẹ̑)
ki je, se nahaja nad očmi: nadočesni lok, obok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nadočésen -sna -o (ẹ̑)
nadočésni -a -o (ẹ̑) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nadvráten -tna -o prid. (ā)
ki je, se nahaja nad vrati: v nadvratni lok portala so vklesana znamenja; iz nadvratne line se je oglasil zvonček / osnutek za nadvratni relief
♦ um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nadvráten -tna -o (ȃ)
nadvrátni -a -o (ȃ) ~ lok portala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Naglaševanje besede »puščica«

V naši skupini obdelujemo delo Khalila Gibrana Prerok. Ustavila sem se pri delu besedila in sicer:

» ...Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.«

Lepo vas prosim za odgovor, kako se pravilno naglasi beseda puščica. Ali na u ali na i.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nagrbljávati se, -am se, vb. impf. den Rücken krümmen: Mače kvišku v lok se nagrbljava, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nalę́či, -lę̑čem, vb. pf. spannen: lok n., den Bogen spannen, C.; sv. Peter je lok nalekel = mavrica se je prikazala, ogr.-C.; — n. zanko, mrežo, eine Schlinge, ein Netz aufstellen, vzhŠt., ogr.-C.; — = nastaviti (komu kaj), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nalekováti, -ȗjem, vb. impf. ad naleči; spannen: n. lok, C.; n. strelo na tetivo, ogr.-C.; — aufstellen: skopce nalekujejo meni, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

namerȃvati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati
a) da doseže kaj največjo možno dolžino: napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je
b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napenjati pregrinjalo, rjuho
// s takim potegovanjem dajati, spravljati kam: napenjati platno na les, v okvir; vse dopoldne so napenjali streho nad šotor; napenjati nove strune na violino
2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napenjal jadra; zaradi vetra se je zastor ves čas napenjal / ekspr. napenjal je lica in debelo gledal
3. nav. ekspr. delati, da postaja kaj po obsegu večje: obilna hrana mu napenja želodec; po drevju se napenja brstje
// nav. 3. os. povzročati, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: fižol napenja; brezoseb.: po sadju ga rado napenja; živino napenja
4. spravljati kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napenjati fračo, lok; napenjal je petelina na puški in meril
5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napenjati mišice; v temi je napenjal oči / napenja zadnje moči, sile; napenjati spomin
● ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati
♦ anat. napenjati glasilke

napénjati se

ekspr.

1.

knjiž.

dvigati se, naraščati:

reke se napenjajo in ponekod že prestopajo bregove

//

vzpenjati se: cesta se je ves čas napenjala; pot se napenja v breg

2.

opravljati kako delo z veliko truda, napora:

vse dneve se napenja z učenjem

pri delu se čez mero napenja

//

truditi se, prizadevati si: brezuspešno se je napenjal, da bi jim stvar prikril

3.

bahati se, postavljati se:

pred njo se rad napenja

kaj se napenjaš, saj vemo, kako je

napenjajóč

-a -e:

obstal je, napenjajoč oči v temo

napenjajoča jed, krma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napénjati Frazemi s sestavino napénjati:
ne napénjati lóka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napẹ̑njati, -am, vb. impf. ad napeti; 1) spannen, anziehen; n. strune, vrvi; n. lok, den Bogen spannen, Dalm.; — n. svoje moči; seine Kräfte anspannen; n. se, sich anstrengen; — n. koga k delu, zur Arbeit zwingen, C.; — 2) aufblähen, schwellen; veter napenja jadra; — nekatere jedi napenjajo človeka; napenja me, ich habe Blähungen; — n. se, sich aufblähen; — voda se napenja, das Wasser schwillt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napét Frazemi s sestavino napét:
bíti napét kot lók, bíti napét kot maréla, napét kot bóben, napét kot púška, napét kot strúna, napét kot štrumpántel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napet del., F4, arcus intentus, en napèt lok; indago, ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa; intensus, -a, -um, napèt; intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok napèt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napéti1 -pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ́ ȅ)
1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti
b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho
// s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli
2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra; zajel je sapo in napel lica; zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti
3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli; izdatna hrana mu je napela želodec; pri petju so se mu napele žile na sencih
// nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo
4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil; napeti lok
5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice; čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren
● knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega
♦ anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile

napéti se

1.

povečati obseg zaradi vpijanja vlage:

les se je napel

pšenični zdrob se v mleku napne

/ vrata so se napela ukrivila zaradi vpijanja vlage

2.

knjiž.,

ekspr.

dvigniti se, narasti:

ob nevihti so se vsi studenci napeli

/ reke se spomladi napnejo v poplave

//

vzpeti se: cesta se tam nekoliko napne

3.

ekspr.

pri kakem dejanju zbrati, uporabiti vso svojo fizično moč:

še enkrat so se napeli in voz se je premaknil

//

uporabiti vse možnosti, sposobnosti čutil: napel se je, da bi slišal, o čem govorijo; zadržal je dih in se napel kakor struna

4.

ekspr.

postati čustveno vznemirjen:

čutil je, da se je ves napel

vse v njej se je napelo

5.

ekspr.

pobahati se, postaviti se:

v njeni navzočnosti se je še bolj napel kot ponavadi

napét

-a -o

1.

deležnik od napeti:

napet lok

ošinil ga je z napetim pogledom

toga, napeta drža

napete strune

napeta lica

napeto razmišljanje

poslušati z napetimi ušesi

bil je živčno napet in razdražen

trebuh ima napet kot boben

biti napet kot struna

2.

nav. ekspr.

ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti:

napeti odnosi med državama

napeta situacija

pogovori so potekali v napetem ozračju

3.

ekspr.

ki povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti:

napet film

brati napet roman

tekma postaja napeta

pog. zgodba je napeta kot marela zelo

prisl.: napeto čakati, gledati, poslušati

sam.: najraje bere kaj napetega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; napétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jermen; ~ lok in sprožiti; ~ mišice; napeti koga/kaj Pivo ga je napelo; brezos. Konje je napelo; poud. napeti koga za kaj Napeli so ga za denar |prepričali, pregovorili, da ga je dal|
napéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Vrata so se napela; poud.: Čutil je, da se je ves napel |se zelo vznemiril|; Napel se je, da bi slišal, kaj govorijo |postal pozoren|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

napeti dov., F7, arcum tendere, lok napèti; attrahere, k'ſebi potegniti, vleizhi, pukſho naviti, napeti; extendere, iſtegniti, reṡgrinîati, napeti, pretegniti; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; intentare, prititi, ſe groṡiti, ṡhugati, napeti, napinîati; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti; tetendere, napèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nategniti dov. napeti, nategniti: je nategnil del. ed. m ſvoj Lok (III, 102)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

natégnoti -em dov. napeti, nategniti: natégne lok i czila TA 1848, 6; boj z-Czaszarom dönok natégne, v-sterom naj szrecsen bode KOJ 1848, 98
natégnjeni -a -o
1. napet, nategnjen: Vido szam vnouge loczné proti meni natégnyene KOJ 1833, V
2. potegnjen: Tigriš s čarnimi poprečnimi na tégnjenimi lišami AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nategǜvati -ǜjem nedov. nategovati, napenjati: Ár ovo ti neverni nategüjo lok TA 1848, 9; Pes je lanc nategüvao BJ 1886, 16
nategǜvati se -ǜjem se prizadevati si: Ár nej, liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nebo1 s, F22, astrum, ṡvéṡdiszhe, ali ẛnaminîe na Nebu; caelum, Nebú; chasma, reſpranîe ẛemlè, ali Neba, kakòr de bi ſe odperlu, odpertu Nebu; coelum, et caelum, Nebú; hypaethrus, -a, -um, enu pohiſhtvu pod nebam preṡ ſtréhe; iris, maura, lok na Nebu; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nízki šílasti lók -ega -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

normálni šílasti lók -ega -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nosílen -lna -o prid. (ȋ)
1. namenjen za nošenje, prenašanje bremen, tovora: prišel je z nosilnim drogom na rami; nosilna mreža / nosilni mehanizem
2. teh. ki prenaša obtežbo na podpore: nosilni element, steber; nosilna konstrukcija; nosilen in nošen / nosilni strop, zid / nosilni del pluga
3. publ. glavni, najpomembnejši: nosilni izraz, prizor drame; nosilne barve, linije
● nar. gorenjsko (nosilna) rjuha večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje
♦ aer. nosilna ploskev, površina letala ploskev, površina letala, na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; elektr. nosilni val elektromagnetni val visoke frekvence za prenašanje signalov nizke frekvence; fot., tisk. nosilna folija folija, na katero je nanesena določena snov; geol. nosilna sila reke sila reke, ki povzroča, da se kaj premika po vodi; grad. nosilni lok; nosilna plast vozišča trajna plast vozišča, ki se pri popravilu cest navadno ne menja; nosilna plast, tla plast, tla, ki morejo ohranjati kak objekt v določenem položaju; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; teh. nosilna raketa raketa, ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

nováške smučí -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

obíti Frazemi s sestavino obíti:
obíti kóga/kàj v velíkem krógu, obíti kóga/kàj v velíkem lóku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

oblak m, F11, caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres oblakou; innubis dies, jaſni dán preṡ oblakou; iris, -iridis, maura, lok v'oblakih; nubes, -bis, oblák; nubifugus, -gi, tá kateri oblake preganîa; nubigena, -ae, od oblakou rojen ali ſturjen; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

oblȍk -ọ́ka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

obòk tudi obók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
izbočena nosilna konstrukcija nad prostorom, odprtino v zidu: delati obok; zidati oboke; stati pod obokom; sajast, zakajen obok; obok cerkve, hodnika; obok nad vrati; prečni lok v oboku; oboki in kupole / baročni obok; opečni obok; polkrožni, šilasti obok
// prostor pod tako konstrukcijo: visoki obok je bil poln mesa
// navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: veje dreves delajo zelen obok nad potjo; obok lobanje; pred dežjem se je zatekel pod obok skale / nadočesni obok; nebesni obok nebo; pesn. osvajalec zvezdnega oboka neba, vsemirja
♦ anat. nožni obok srednji vbočeni del stopala; arhit. banjasti obok polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; križni obok ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; kupolasti obok v obliki kupole; mrežasti obok rebrasti obok v obliki križa; rebrasti obok s kamnitimi rebri; zvezdasti obok rebrasti obok v obliki zvezde; um. gotski obok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

obȍk -ọ́ka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

obòk obóka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

obŕven -vna -o (ȓ)
pridevnik od obrv: obrvni lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

obŕven -vna -o (ȓ)
obŕvni -a -o (ȓ) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Oddaljeni napad, bližnji napad
V slovenščino prevajam priljubljeno igro Dungeons and Dragons oziroma Temnice in zmaji , kakor se je uveljavilo v slovenščini. Igra deli napade na dve vrsti, in sicer na ranged attack (napad z daljšim dometom) in melee attack (napad, ki se ga lahko uporabi le tik ob nasprotniku). Iščem najprimernejše poimenovanje za oba napada, še posebej imam težavo z melee attack , saj melee izvorno pomeni le 'pretep'. Razmišljam o poimenovanjih napad na blizu/napad na daleč , bližnji napad/daljni napad , morda bližnjesežni ali daljnosežni napad . Kaj menite?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

odpeti dov., F5, arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; detendere, odpuſtiti, odpèti: tudi reſpèti; diloricare, sheléṡni gvant ſlézhi, odpeti, reſtegniti, prózh djati; refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti ali reṡkleniti; retendere, kai navitiga odviti, odpustiti kai napetiga, ſpèti, odpèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

odpustiti2 dov., F7, arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; detendere, odpuſtiti, odpèti; evergere, vodè odpuſtiti, puſtiti vodè ṡkozhiti; laxare catenas, ketine reẛveẛati, odpuſtiti; praelum remittere, preſho odviati, odpuſtiti; remittere, naṡai poſlati, odpuſtiti, odviti; retendere, kai navitiga, odvitiga odpuſtiti, kai napetiga ſpèti, odpèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

odsẹ́čən, -čna, adj. 1) odsẹ̑čni lok, der Stichbogen, der Segmentbogen, Cig. (T.); — 2) Sections-, nk.; prim. odsek 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ógniti se Frazemi s sestavino ógniti se:
ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

olímpijski lók -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

opísati in opisáti opíšem dov., opíšite (í á í)
1. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih: opisati človeka, dogodek, lego kraja; sam je opisal svoje življenje; na kratko, natančno opisati / opisati naloge, ki jih je treba opraviti; opisati potek dela
2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način narediti: opisati elipso, krog; premica opiše plašč valja
● žoga je opisala (velik) lok je letela v (velikem) loku
3. star. pobarvati, poslikati: opisal je veliko pirhov; opisati si obraz

opísan

-a -o:

opisana metoda ne ustreza več

njegove zasluge so opisane zelo natančno

površno opisan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

opóren -rna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na oporo: palica in druge oporne priprave / oporno mesto stebra / oporna palica šotora / knjiž. iskal je oporno točko za svoje razmišljanje
♦ biol. oporno tkivo tkivo, ki daje oporo drugemu tkivu, organu; bot. oporna korenina zračna korenina, ki daje rastlini oporo; grad. oporni lok; oporni zid; šport. oporno orodje bradlja in konj z ročaji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

opórni kámen -ega -mna m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

opróga -e ž (ọ̄)
1. arhit. nosilni prečni lok v oboku: oproge slonijo na stebrih; v oprogi je mojster upodobil še cerkvenega zaščitnika
2. vet. jermen, navadno pri konjski opremi, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema: pričvrstiti oprogo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

opróga -e ž (ọ́; ọ̑) arhit. |nosilni prečni lok v oboku|; vet. |jermen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

oróžje za bòj iz daljáve -a -- -- -- -- s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

oslôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma
● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane ogle
♦ arhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

oslôvski hŕbet -ega -bta m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

oválni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pavšȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pę́ga 2., f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.-Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pega2 ž, F3, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pigmejski

Predlog

pigmejska pigmejsko pridevnik

nanašajoč se na pigmejce

nanašajoč se na živali in rastline, manjše od običajnih

IZGOVOR: [pigmêjski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

platišče2 s, F4, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ okrogloſt; orbile rotae, platiṡzhe na koleſſi, ali okrogloſt teh platyṡzh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

plúžen -žna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na plug: plužna glava; plužna ročica / plužna kolca / plužno obdelovanje polja
2. v zvezi plužna enota organizacijska enota za odstranjevanje snega s snežnim plugom: na ceste so poslali vse razpoložljive plužne enote in posipalnike
// območje odstranjevanja snega s snežnim plugom: mesto je razdeljeno na dvanajst plužnih enot
♦ šport. plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega; plužni zavoj zavoj, pri katerem imajo smuči obliko pluga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pôdkvast -a -o prid. (ó)
po obliki podoben podkvi: podkvasti gradbeni elementi; tempelj spominja na grško podkvasto gledališče / podkvasta oblika
♦ arhit. podkvasti lok; fiz. podkvasti magnet

pôdkvasto

prisl.:

podkvasto postavljene mize

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pôdkvasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Poimenovanja ljudskih glasbil

Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

poli [póli

] množinski samostalnik moškega spola

lok pri mostu, tj. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pôlkróžni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pomeniti nedov., F11, dias, zifra, katera dvej pomeini; hecatontos, zifra, katera ſtú poméni; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali klagovanîe pomeini; monas, zifra, katera enu poméni; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; portendere, kar ṡa naprei poméni, vekſhi deil kai neſrèzhniga; praesagire, pomeiniti, ſe nadjati, vganiti; praesentire, praesentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; quid sibi vult? kai pomeini? significare, pomeiniti, porozhiti; prim. pomenejoč

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ponôsen -sna -o prid., ponôsnejši (ó ō)
1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod
// nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo
2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti
a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika
b) koga drugega: biti ponosen na sina
3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor

ponôsno

prisl.:

ponosno hoditi

ponosno nam je predstavila sina odličnjaka

ponosno se je trkal na prsi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pravica -e ž 1. pravica: praviza im. ed. je meni lubishi, kokar vſy shazi tega ſvejtà ǀ kadar Prouiza im. ed. Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ de Previza im. ed. Boshja ne bo perſilena sapovedat vaſs, kakor enu nerodovitnu drivu poſekat ǀ Isvelizhani ſò ty, kateri ſò lazhni, inu sheini pravize rod. ed. ǀ en Krajl bo vezh opravil s'mezham te pravize rod. ed., KaKor s'rosho te dobrute ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni pravice rod. ed. ǀ Lok je ſpomin te oſtre Pravizhe rod. ed. ǀ nashi pravizi daj. ed. Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi sposna pravizo tož. ed. ǀ blagu, kateru po pravizi mest. ed. tebi neshlishi ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat doſti blaga sadobit bodi vshe po pravizi mest. ed., ali po krivizi ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi mest. ed. shlishalu nasaj poverne ǀ en Ozha je dolshan po pravici mest. ed. erbiszhino ſvojm otrokam dati ǀ nej ſo popravizi +mest. ed. sodili 2. sodna oblast: ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize rod. ed. k'ſmerti ſo obſojeni bily ǀ bo ſvaril ta ſvejt sa greh, inu sa proviza tož. ed., inu sa ſodbo. Arguet mundum de peccato, de juſtitia, & de judicio ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo or. ed. obtoshila ǀ kadar pred pravizo or. ed. krivo prizho zhes ſuoiga blishniga govorj 3. tožba, pravda (?): Anaſſagoras pak nej hotel ene beſſede rezhi, de bi ſvojo pravizo tož. ed. pred Rihteriam naprei perneſſil ǀ ony ſe ſo poſtili oslepit skuſi shenkinge, inu priasnoſt de, nej ſo popravizi sodili, de teh vbosyh ludy pravizo tož. ed. nej ſo hoteli poshlushat, de bi ſe tem bogatim neſamirili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

prèdnapétje -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

prenapénjati Frazemi s sestavino prenapénjati:
ne prenapénjati lóka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

prenapét Frazemi s sestavino prenapét:
prenapét lók

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ)
1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje
● knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval
2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel

prenapéti se

ekspr.

preveč, pretirano se potruditi:

ni se ti treba prenapeti

●

ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven

prenapét

-a -o

1.

deležnik od prenapeti:

prenapet lok je počil

/ prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet

/ prenapeti programi; prenapeto izražanje

2.

ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor:

prenapet pridigar

prenapet pristaš stranke

//

ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov

♦

obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

prenapéti Frazemi s sestavino prenapéti:
prenapéti lók

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

priti -idem dov. 1. priti: vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati: de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti: zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati: od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se: ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se: sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se: Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se: ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

prožljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) proži, napenja: prožljiv lok / prožljiva snov prožna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

pŕstno strême -ega -éna s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

puklast prid., F3, arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; camelia, -ae, ena puklaſta poſſoda; gibbus, -a, -um, gibber, -a, -um, gibbosus, puklaſt, gerbaſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

púščica1 in puščíca -e ž (ȗ; í)
1. tanka, lahka palica, z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani, za streljanje z lokom: puščica prileti, švigne, švistne; izstreliti puščico; prožiti puščice; zadeti s puščico; zastrupljena puščica; ekspr. oblak puščic; lok in puščice; švigniti kot puščica
2. taki palici podobno znamenje za označevanje smeri, mesta: puščice kažejo pot proti vrhu; puščice na sliki / smerne puščice / puščica v slovarju opozarja na boljšo, pogostejšo besedo
3. lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku; epigram: Prešernove puščice
● ekspr. te puščice letijo na vodstvo ostri, zbadljivi očitki; knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je; ekspr. jezne puščice iz oči ostri pogledi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

púška Frazemi s sestavino púška:
metáti púško v korúzo, napét kot púška, vréči púško v korúzo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

radián radiána in rádian rádiana samostalnik moškega spola [radiján] in [rádijan]

iz matematike izpeljana merska enota za izražanje velikosti ravninskega kota, ki ustreza ravninskemu kotu z vrhom v središču krožnice, katerega kraka na krožnici določata krožni lok, enak dolžini polmera krožnice; simbol: rad

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. radian, glej ↑radij

radián -a m (ȃ)
mat. enota za merjenje kotov, določena s središčnim kotom kroga, katerega lok je enak polmeru: izmeriti kot v radianih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

rádius -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

rakȋta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

rakíten -tna -o prid. (ȋ)
zastar. rakitov: narediti lok iz rakitne veje / rakitni grm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

raménski lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

rastóči lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

rávni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

razbremenílni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

razlomìti -lòmim dov. razlomiti: krüh, razlomiga SM 1747, 39; i blagoſzlovivſi razlomoga je KŠ 1771, 89
razlomìti se -lòmim se zlomiti se: i lok nyihov sze razlomi TA 1848, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

raztegnjen -a prid. iztegnjen, zleknjen: kadar Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril, inu na krishu perbit, inu restegnen im. ed. m kakor en Lok v' luffti ſe prikasal ǀ ga naide restegneniga tož. ed. m ži. na poſteli ǀ ſvoje Svete roke vun ſtegnene tož. mn. ž dershal ǀ JESVS dershy ſtegnane tož. mn. ž Svoje Svete Roke

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

rêbrn in rébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na rebro: rebrni par / rebrne kosti, mišice
♦ anat. rebrni hrustanec; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; rebrna mrena mrena, ki obdaja prsni koš od znotraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

refléksen -sna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na refleks: refleksni gib / refleksno ravnanje / refleksna podoba drevesa na gladini reke
2. v zvezi refleksno steklo priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet, avt. svetlobni odbojnik:
♦ anat. refleksni lok pot živčnega vzburjenja od čutila do organa, ki pri refleksu reagira; med. refleksni zastoj srca trenutni zastoj srca, ki je posledica določenega refleksa

refléksno

prisl.:

refleksno ravnati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

refléksni lók -ega -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

rezljáča -e ž (á)
les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskov: z rezljačo izrezljati igračo; lok rezljače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ŕtast, adj. spitzig, C., nk.; rtasti lok, der Spitzbogen (arch.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

samostrel m, arcus, lok ẛa ſamuſter ẛa ſtreil

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

samostrela ž, F2, arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; catea, ena ſamuſtrela

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

segmênten -tna -o prid. (ē)
v zvezah: arhit. segmentni lok del loka, katerega tetiva je krajša od premera; mat. segmentna enačba premice enačba premice, v kateri nastopata odseka na koordinatnih oseh kot parametra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

segmênten -tna -o (é; ȇ)
segmêntni -a -o (é; ȇ) arhit. ~ lok
segmêntnost -i ž, pojm. (é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

segmêntni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sénčna postavítev smúčarjev -e -tve -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sénčna vôžnja -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sénčno smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sključen del., F4, arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; articulosus, articulatus, bulaſt, ṡkluzhen; curvatus, gerbaſt, ṡkluzhen; procurvus, -a, -um, naprei ṡkluzhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

skrájnost -i ž (ȃ)
1. kar se zelo razlikuje od povprečnega, navadnega: izogibati se skrajnosti; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do skrajnosti; nagibati se k skrajnostim; odločil se je za skrajnost; njegova lirika niha med skrajnostmi / ekspr. med obema skrajnostma je velik prepad / skrajnost trditve je očitna
● ekspr. gnati stvar do skrajnosti zelo pretiravati; ekspr. padati, prehajati iz skrajnosti v skrajnost pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer; iti v skrajnost zelo pretiravati v kaki stvari
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do skrajnosti izraža najvišjo mogočo mero, stopnjo: do skrajnosti izrabiti prostor; biti do skrajnosti izčrpan, utrujen; lok je napet do skrajnosti; bilo mu je do skrajnosti neprijetno / do skrajne skrajnosti pošten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

slavolóčni slavolóčna slavolóčno pridevnik [slavolóčni]

ki je v zvezi s slavolokom 3.

STALNE ZVEZE: slavoločna stena
ETIMOLOGIJA: ↑slavolok

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

slavolók slavolóka samostalnik moškega spola [slavolók]

1.

velik kamnit spomenik v obliki loka na stebrih, z enim ali več prehodi, okrašen z reliefi, napisi

2.

dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje napis, postavljena v čast koga

3.

iz arhitekture lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje

ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Triumphbogen iz ↑slava + ↑lok

slavolók -a m (ọ̑)
1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage
2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok
♦ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

slọ̑k slọ́ka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smúčar -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smúčarka -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smúčarski lók -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smúčarski lók s klínastim zavôjem -ega -a -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

smučí za célec -í -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

solíranje -a s (ȋ)
glagolnik od solirati: glasbeniki so prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo / v koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, a soliranje se nikomur ne izplača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sp.

Predlog

okrajšava

spodaj

spodnji

vrsta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

splêsti splêtem dov. spletênje; drugo gl. plesti (é) kaj ~ jopico; ~ kito; poud. ~ nov načrt |narediti, zasnovati|
splêsti se splêtem se (é) Vrtnice so se spletle v lok; slabš. splesti se z/s kom Spletli so se s prodajalci mamil |imeli, navezali stike|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

spódnji rádius -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

stabilizátor -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

stebríščen -čna -o [tə] (ȋ)
stebríščni -a -o [tə] (ȋ) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

stréjla tudi stréla -e ž strela: Hamer, mecs i oſztra ſztrejla je taksi cslovik KŠ 1754, 56; Kako biſztra ſztrejla Vu zmo'znoga rouki BKM 1789, 166; Nas 'sitek je tákſi, kako ſzlejd te ſztrejle SŠ 1796, 30; i djáo me je na csiſzto ſztrejlo i vu ſzvoj tul me je ſzkrio KŠ 1771, 816; Tv’e ſzrditoſzti ſztrejlo Odvzemi od méne KM 1783, 266; I csi ſze govedo dotekne te goré, kamenüvano bojdi, ali ſztrejlov zoſztrejlano KŠ 1771, 695; Ta britka ſzmrt ſzvojom ſztrejlom vſzigdár zanami czila SŠ 1796, 170; On je z-szvojov sztrêlov nê malo kvára delao KAJ 1870. 82; pren. Ah Goszpodne! tvoje ſztrejle ſzo vu meni véznole KŠ 1754, 241; varui me od hüde Vraise jálnoſzti, i nyega ſztrel ognyeni SM 1747, 64; da ſze moja düsa od vſzáki ſztrejl ognyeni obdr'zi KŠ 1754, 226; vari me nyega ſztrejl ognyeni KM 1783, 221; vari mene nyega ſztrejl ognyeni BKM 1789, 362; zamo szo sze oni lüdjé nyihovih mecsov i sztrejl rejsili KOJ 1848, 37; Pokrí prouti vſzejm ognyenim ſztrejlam vraj'zim KŠ 1754, 242; zsterim vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27; zaſzlobo te vöre, ſzſterov morete vſze ognyene ſztrejle toga hudoga vgaſziti KŠ 1771, 587; Ár ovo ti neverni nategüjo lok, i sztrêle szvoje naleküjejo na tetivo TA 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

strel m, F2, arcus, lok ẛa ſamuſter ẛa ſtreil; catapulta, -ae, ena hitra ſtréla, en hiter ſtreil

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.-Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

strélski položáj -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

stréti tudi stréjti tudi str̀ti stèrem dov. streti, zlomiti: Kako ſzuncze Ne ſztere dönok gla'za BKM 1789, 41; ki zlámle lok, i sztere dárdo TA 1848, 38; 'Sidovje nej ſzo ſztrli nyegove golejni KM 1796, 111; kácsja gláva, kotero 'zenſzko ſzemen, Kriſztus, more vküp ſztrti KŠ 1771, 441
stréjti se tudi str̀ti se stèrem se streti se, zlomiti se: Ne vlomi ſze nyega bitye, neg’ ſze ſzamo ſzpodoub ſztere, ino kejp toga ſzvesztva KM 1783, 63; ár csi ſze li eden klin ſztere, taki bos na zemli le'sao KM 1790, 20; Kamenica sze zlêhka sztere KAJ 1870, 7; proſzili ſzo Pilátuſa, naj ſze nyim ſzterejo nyihove golejni KŠ 1771, 220; pren. Ah kak hitro ſzem ſze porüso i ſztr’u KŠ 1771, 242; Ka 'sivé, more ſze ſztrti SŠ 1796, 143; Ka 'zivé, more ſze ſztrti BKM 1789, 410
stréti tudi str̀ti -a -o
1. strt, zlomljen: Z-têm sze globoscsina naprávila, stera csi je szploj szkoz sztrêta, eto je vüha igli AIP 1876, br. 9, 6; Várasi, vesznice na falate sztrêto plavajo AIP 1876, br. 3, 1
2. strt, potrt: tak szam sztrt, da nemorem gucsati TA 1848, 61; Sztrta je po nyem ſzvêta blôdnoſzt BRM 1823, 24; Sztrti düjh Ne odüri, oh Goszpodne KŠ 1754, 254; Ako gli vidite ſztrto tejlo moje SŠ 1796, 59; Sztrti ſzo od toga deteta, Grejh BKM 1789, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

sǜkati -am tudi -čem nedov. sukati: Tekerni; szükati KOJ 1833, 175; Tekergetek, szücsem, szükati AIN 1876, 18; 'Zmetno je cevi szükati KAJ 1870, 156
sǜkati se -am se tudi -čem se sukati se, zvijati se: i szükali szo sze, kak lagov lok TA 1848, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

svóden -dna -o (ọ̑) neobč. obočen
svódni -a -o (ọ̑) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

šílast -a -o prid. (í)
dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora
// ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena
// ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik
♦ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

šílast -a -o; bolj ~ (í) ~ kljun
šílasti -a -o (í) arhit. ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

šílasti lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

škŕga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

štŕkalica, f. 1) die Spritze, Fr.-C., M.; — die Klystierspritze, Cig.; — 2) lok v otročjo igračo, Bilje na Ipavi-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

štrumpántel Frazemi s sestavino štrumpántel:
napét kot štrumpántel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

tegnīti tẹ̑gnem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

télekárving -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

tȋsa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

tọ́ksičen -čna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

tríčlénkasti lók -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

tríčlénski lók -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

trílístni lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

trójček -čka m (ọ̄)
združenje, skupina treh členov: glasbeno-pevski trojček; gospodarski trojček; sejemski, trgovski trojček / koalicijski, opozicijski, vladni trojček; levi trojček koalicija treh levih strank; levosredinski trojček; pomladni trojček koalicija treh pomladnih strank / priložnost za osvojitev trojčka – naslova državnega, pokalnega in evropskega prvaka / (storitev) trojček hkratni dostop do interneta, telefonije in določenega nabora televizijskih programov v enem paketu pri enem ponudniku, navadno po nižji ceni kot posamič
// nav. mn. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok: rodila je trojčke; družine s trojčki; posteljica za trojčke; dvojčki in trojčki
♦ min. skupina treh med seboj pravilno zraščenih kristalov; rib. trnek s tremi ostmi; šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec po obratu, ki mu sledi lok nazaj, odskoči, naredi v zraku obrat okoli osi in doskoči na drugo nogo v lok nazaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

tudorski -a -o [túdorski in tjúdorski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na angleško dinastijo Tudor: tudorsko obdobje v Angliji
♦ um. tudorski lok plitev lok z grebenom v sredini; tudorski slog poznogotski umetnostni slog v 16. stoletju v Angliji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

túdorski lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

unkač [

] samostalnik moškega spola

sprednji lok pri sedlu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

ušíniti -em dov. (í ȋ)
star. upogniti, ukriviti: ušiniti palico

ušínjen

-a -o:

ušinjen lok

imel je ušinjene noge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vêlik Frazemi s sestavino vêlik:
bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, čez velíko lúžo, dáhniti véliki dà, igráti velíko vlógo, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti velíko vlógo, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, izógniti se kómu/čému v velíkem lóku, jésti z velíko žlíco, obésiti [kàj] na véliki zvòn, obéšati [kàj] na véliki zvòn, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, obíti kóga/kàj v velíkem lóku, odigráti velíko vlógo, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku, postáviti kàj pod [vêlik] vprašáj, postávljati kàj pod [vêlik] vprašáj, stráh imá velíke očí, užívati življênje z velíko žlíco, v velíkem krógu, v velíkem stílu, vêlik do strôpa, vêlik kot dlán, vêlik kot gôra, vêlik kot hrást, vêlik kot omára, vêlik kríž je s kóm/čím, vêlik vprašáj, vêlik za dlán, velíka lúža, velíka nóč, velíka ríba, velíka živína, velíkega kalíbra, velíkega stíla, véliki mèt, véliki mèt se posréči kómu, véliki mèt uspè kómu, véliki trenútek, z velíkimi koráki, zajémati z velíko žlíco, živéti na velíki nôgi, življênje na velíki nôgi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vesláti -ám nedov. (á ȃ)
1. z veslom poganjati plovilo: čolnar, ribič vesla; veslati k bregu, čez reko; veslati po jezeru; veslati s krepkimi zamahi; sede, stoje veslati / veslati z veslom / ležeč na blazini, je kopalec veslal z rokama
// delati kot veslač: veslati pri turističnem društvu / nekdaj veslati na ladji
// ukvarjati se z veslanjem: vesla že več let; veslati pri klubu
2. plavati, premikajoč noge s plavalno kožico med prsti: labod, raca vesla po jezeru / bober vesla z zadnjima nogama
3. ekspr. z nesunkovitimi, počasnimi gibi kril leteti, letati: visoko nad skalami vesla orel
4. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, hoditi: veslala je po temni sobi; pijanca sta veslala proti klopi
5. ekspr. delati dolge, nesunkovite gibe: igralec preveč vesla z rokami

vesláje

:

veslaje so zavili v zaliv

veslajóč

-a -e:

hoditi veslajoč z rokami

veslajoči ribiči

veslajoča hoja hoja, pri kateri noga opiše rahel lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

violínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na violino: violinski lok / violinski virtuoz / violinska skladba; violinski solo
♦ glasb. violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; violinski koncert koncert za violino in orkester

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

violínski -a -o [ijo] (ȋ) ~ lok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

violínski -a -o prid.

ki je v zvezi z violino

SINONIMI:

knj.izroč. goselni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024

visóki šílasti lók -ega -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

višínski lók -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

volta ► ˈvọːl’ta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vrátca vrátc s mn. (á)
manjšalnica od vrata: iti skozi vratca; vratca v ograji / lesena, železna vratca / dimniška vratca; vratca pri kopalni kadi; vratca za štedilnike / vzidati vratca / zapreti vratca; nova, povešena vratca / kanuist, smučar vozi skozi vratca; slalomska proga s petdesetimi vratci / postaviti vratca / pri smuku kontrolna vratca
● ekspr. ta smučar je virtuoz med vratci v slalomu, veleslalomu
♦ alp. manjši, izrazitejši prehod v skalovju; etn. lok iz dvignjenih rok plesnega para, pod katerim gredo drugi pari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vreči vržem dov. vreči: Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi nedol. ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi nedol., inu vtopiti ǀ katerimu je bil Gospud sapovedal roke, inu noge svesati, inu ga verezhi nedol. v'te unane temè ǀ noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij nedol. ǀ njega kakor eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi nedol. sturili ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho pezh vuèrezhi nedol. ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi nedol. malika Dagona ǀ Ta Mlajshi lok, inu ſtrelo od ſebe vershe 3. ed. ǀ prezei mezh prozh vershe 3. ed., s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti ǀ ſemla tu prekletu truplu vun vershe 3. ed. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe +3. ed. v' te paklenske temnize, ampak ima poterpleine ǀ naj ga vmorimo, inu v'eno jamo vershemo 1. mn. ǀ ga popadeio, inu v' morje versheio 3. mn. ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo vershejo 3. mn. ǀ varshejo 3. mn. Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo ǀ varsi vel. 2. ed. vunkaj is tuojga serza pred ſpovednika vſe tuoje grehe ǀ verſite vel. 2. mn. letukaj vashe mrejshe ǀ Verſite vel. 2. mn. mresho na deſno roko ǀ varſite vel. 2. mn. v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ versitega vel. 2. mn.+ v'te vunajnie temmè ǀ ozhij je bil na tajſto vergil del. ed. m krajl Abimelek ǀ de bi Shuelmaſter to shibo prozh vergil del. ed. m ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal del. ed. m ǀ kadar edn je bil njemu en koſſiz kruha vergel del. ed. m ǀ Dagona s' Altarja je doli vergla del. ed. ž ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli del. mn. m, kakor eno gnilo merho ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe v' morje uergli del. mn. m ǀ ſoga v' apnenizo verglij del. mn. m vreči se 1. vreči se: Lahku zhlovek is ene ſtrehe ſe dol vershe 3. ed., ſam pak od ſebe bres pomozhi nesamore spet gori ſtopit ǀ ſe v' morje vershè 3. ed., ter je shal po vodi, kakor po Suhem ǀ de bi on prezei veno shterno ſe vergal del. ed. m ǀ ſe je bila s'kusi oknu vergla del. ed. ž, inu vubila ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. biti podoben, imeti enake lastnosti: yh skusha aku ſe ſo po ozhetu vergli del. mn. m okoli vreči podreti, prevrniti, spraviti na tla: G: Bug ſapovej vejtrom, de imaio vkupai priti, inu taiſto hisho, v' kateri Iobavi otrozi ſe ſo goſtili okuli vurezhi nedol. ǀ jo okuli vershash 2. ed., de ſe v' blati te nezhiſtoſti uala ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe 3. ed. ǀ prezej od vſih kraju ſvejta perlete, inu taiſto hisho okuli versheio 3. mn. ǀ s' ſamim pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil del. ed. m, inu premagal ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal del. ed. m ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli del. mn. m, inu nadrobne koſse resbili ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle del. mn. ž, inu vbile

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vzpéti se vzpnèm se dov., vzpél se; nam. vzpét se in vzpèt se (ẹ́ ȅ)
1. s hojo navkreber priti kam: vzpeti se na vrh gore; vzpeti se po pobočju
// s premikanjem navzgor, kvišku, zlasti po čem navpičnem, priti kam: vzpeti se na drevo, drog / vzpeti se po lestvi
// knjiž. premakniti se navzgor, kvišku; dvigniti se: letalo se vzpne skoraj navpično / ptica se vzpne pod oblake vzleti
2. dvigniti se, iztegniti kak del telesa: vzpni se, pa boš dosegel; jezdec se vzpne v stremenih / vzpeti se iz vode / konj se vzpne in zarezgeta / vzpeti se na prste; vzpeti se na zadnjih nogah / vzpeti se kvišku, navzgor
3. zrasti navzgor, oprijemajoč se opore, podlage: bršljan se vzpne po deblu; fižol se je vzpel do vrha prekel
4. premakniti se z nižjega mesta, položaja na višjega: vzpeti se na konja, vozilo; vzpeti se komu na rame / plamen se je vzpel do strehe, pod nebo; sonce se je že visoko vzpelo je že visoko
5. doseči višjo lego, potekajoč, razprostirajoč se navzgor: cesta, svet se vzpne / steza se v ostrih vijugah vzpne do vrha
6. ekspr. doseči višjo stopnjo, raven: gospodarsko se hitro vzpeti
// priti na družbeno, hierarhično višje mesto, položaj: vzpeti se iz nižjih družbenih plasti; vzpeti se na mesto direktorja / vzpeti se po družbeni lestvici; vzpeti se v vrh moštva / družbeno se vzpeti
7. ekspr. priti v višjo glasovno lego: pesem se vzpne in spet spusti / glas se mu je grozeče vzpel
8. publ., z izrazom količine povečati se, narasti: število potovanj se je vzpelo za tretjino / živo srebro se je vzpelo do štirideset stopinj
● ekspr. nenadoma se pred popotnikom vzpne visoka gora se pojavi, pokaže; zastar. vzpeti roke iztegniti navzgor, dvigniti

vzpét

-a -o:

vzpet konj

visoko vzpet lok mavrice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vzpónski lók -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

vzprǫ́žiti, -im, vb. pf. = sprožiti, losgehen machen: v. nastavo, v. lok, puško, nk.; — v. pretresanje, Erörterungen anregen, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Zali Log

Predlog

Zalega Loga samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Železniki

IZGOVOR: [záli lók], rodilnik [zálega lóga]

BESEDOTVORJE: Zaloložan tudi Ložan, Zaloložanka tudi Ložanka, Zaloložanov tudi Ložanov, Zaloložankin tudi Ložankin, zalološki tudi loški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zašíliti -im dov. (í ȋ)
ošiliti: zašiliti kol

zašíliti se

ekspr.

postati ožji, koničast:

zaradi shujšanosti se mu je brada zašilila

nos se ji je zašilil

zašíljen

-a -o:

zašiljen svinčnik

●

ekspr. zašiljeni vrhovi gor ostri, koničasti

♦

arhit. zašiljeni lok šilasti lok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zašíljen -a -o; bolj ~ (ȋ) redk. ~ svinčnik ošiljen; poud. ~ vrh gore |oster, koničast|
zašíljeni -a -o (ȋ) arhit. ~ lok šilasti lok
zašíljenost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zaveza -e ž zaveza: Se je ta velika Savesa im. ed., inu myr ſturil mei Krejlam Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam skuſi Sveto Reshno kry ǀ Taiſti Nebeski, lok, ali maurza, katera je bila ena ſavesa im. ed. v' mej Bugam, inu zhlovekam ǀ K'snaminu te savese rod. ed. eno rano ſi ſturita na roKi ǀ je vuzil v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe rod. ed. ſturiti ǀ Kadar dua eno saveso tož. ed., ali oblubo ſturita ǀ ony saveso tož. ed., inu myr ſo prelomili ǀ s'vamij eno ſaueſo tož. ed. ſturil ǀ s' nouo saveſo or. ed. teh oblub ǀ od vſyh pann, inu saveſs rod. mn. nas reshi ǀ katere saveſe tož. mn. taku mozhnu G. Bogu dopadeio ǀ ſe neuperaj super nje saveſſe tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zavòj -ôja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zgórnji rádius -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zlomíti zlómim dov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose
// poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo, svinčnik, toporišče; zlomiti vejo, vrh; deska se je zaradi prevelike obremenitve zlomila; krhke kosti se rade zlomijo; vozu se je zlomila os; rezilo se je zlomilo / zlomiti pečat prelomiti / zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik
2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem: zlomiti uporne jetnike; zlomiti obtoženca z mučenjem; zlomili so jo, da je priznala; niso ga mogli zlomiti / neprestano zasliševanje ga je zlomilo / brezoseb. ob branju razsodbe ga je zlomilo, da je zajokal ni mogel več obvladati svoje čustvene prizadetosti
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, zavist ga je zlomila; strah ga je zlomil / smeh ga je zlomil zasmejal se je; jok ga je zlomil zajokal je
// telesno, duševno izčrpati: bolezen ga je zlomila; naporno delo, pomanjkanje ga ni zlomilo; izguba otrok jo je zlomila
3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: zlomiti nasprotnikovo obrambo, odpor; zlomiti stavko / zlomiti pogum, voljo komu / zlomiti fevdalizem, režim odpraviti
● ekspr. zlomili so mu hrbtenico pripravili so ga do tega, da je zatajil svoje prepričanje; naredili so ga pokornega, ponižnega; publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. marsikatero palico je zlomil na njem zelo ga je pretepal; ekspr. ženske so mu zlomile roge ga naredile manj oblastnega; ekspr. zlomila mu je srce čustveno ga je zelo prizadela; ekspr. pri tem imenu si lahko jezik zlomiš zelo težko ga je izgovoriti; ekspr. tja bo šel, tudi če si zlomi vrat čeprav bo v življenjski nevarnosti; ekspr. v tem boju si bo zlomil vrat bo premagan
♦ pravn. zlomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; tisk. zlomiti urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani)

zlomíti se

1.

izgubiti moč za odpor, vztrajanje v čem:

obtoženec se je zlomil in priznal zločin

duševno, notranje se zlomiti

/ polagoma se je zlomil in postal starec se duševno, telesno izčrpal

2.

ekspr.

prenehati trajati, obstajati zaradi nasprotnikove premoči, delovanja česa:

obramba se je zlomila

/ upanje v njem se je zlomilo; sila viharja se je zlomila

/ armada se je v nekaj dneh zlomila je v nekaj dneh propadla, razpadla

3.

ekspr.

na hitro utihniti, izgubiti glasnost:

glas se mu je zlomil

pesem se je zlomila

/ besede so se ji zlomile v joku

4.

pod kotom spremeniti smer:

lok se zgoraj zlomi

vsake toliko se prostor zlomi

/ planota se zlomi v prepadnih stenah soteske se na hitro konča

//

ekspr. upogniti se, sključiti se: pod težkim bremenom se je zlomil; zlomiti se v pasu

●

v njem se je nekaj zlomilo prenehal je biti trden v svojem prepričanju, zaupanju; zaradi krivic se je v njem vse zlomilo popolnoma je izgubil zaupanje, vero v kaj; ekspr. zlomil se je v sebi izgubil je zaupanje, vero vase; ekspr. zlomiti se v jok zajokati

zlómljen

-a -o:

zlomljen drog

zlomljen ponos, upor

videl ga je vsega zlomljenega in postaranega

stal je zlomljen v križu

zlomljena kost, noga

zlomljena osebnost

bila je ponižana in zlomljena

●

ekspr. zlomljeni od celodnevnega dela so popadali na tla zelo utrujeni, izčrpani; ekspr. natepli so ga, da je ves zlomljen ga vse boli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

znamenje -a s znamenje: Letu je enu gvishnu ſnamine im. ed. de ta dusha bò pogublena ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine im. ed., de taisti zhloviK je pameten ǀ kakot snaminie im. ed. na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom oſtane ǀ Lok je ſnaminje im. ed. tiga boia ǀ v'tej bi ſe snaminje im. ed. vidlu ǀ kadaj bosh ò Vſmileni Gospud, Lok tiga ſnaminja rod. ed. puſtil vidit ǀ ta kateri nej imel tiga ſnamina rod. ed., ga nej ſò sa praviga erba, ampak sa pankarta ſposnali ǀ vekshi snamina rod. ed. ſvoje lubesni nam nej magal puſtiti ǀ cilu s'roko snaminia rod. ed. S: Chrisha na vashe ſerce ne ſturite, de bi yh odgnali ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre, k' ſnaminu daj. ed., de ony ſo bily grunt Israelske Vere ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu daj. ed. tiga merù ǀ je taiſti nebeski Lok, k' ſnaminju daj. ed., de je nam myr od G. Boga sadubil ǀ k'snaminu daj. ed. tiga myru eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ Romulus, inu Remus k'ſnaminu daj. ed. te hualeſhnosti, ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ k'snaminiu daj. ed. ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal ǀ Studenizi, inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu daj. ed. njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ ſturi ſnamine tož. ed. Krisha ǀ de sna snamine tož. ed. s: Chrisha sturiti ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tož. ed. tu dreuje ǀ G. Bug sa ſnaminie tož. ed. tiga myru poſtavi Lok ǀ s' oroshiam nam da sa gvishnu ſnaminje tož. ed. tiga myru ǀ Jeſt hozhem tebi dati enu ſnamjne tož. ed. ǀ je proſsila Mario Diuizo, de sa nje trosht bi hotela eno snanie tož. ed. dati v'katerem ſtanu ta nje Nuna ſe najde ǀ ti ſi bila v' ſnamini mest. ed. te Vage rojena ǀ v' tem Nebeſkem ſnaminu mest. ed. tiga leva ǀ ſe porodi pod ſnaminam or. ed. te Vage ǀ Saſnamenouan s' snaminam or. ed. shiviga Boga ǀ kadar eni Bogaboyezhi ludje bi ne bilij hudizhe s' ſnaminiam or. ed. S. Chrysha, inu S. Molitvo odgnali ǀ vſy ſo bili sasnamenouani na herbitu s' snamenam or. ed. ene Sulize ǀ s'ſnaminom or. ed. shnimij je govorila ǀ ta snamina im. mn. nej ſo sadosti, sakaj takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja tož. mn. teh sheblou ǀ vidimo takushna snamina tož. mn., Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila ǀ mei drugimi snamini or. mn., is katerih ſe more doli vſet, gdu je mej timi isvolenimi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zóben -bna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na zob: zobna gniloba; zobno tkivo / zobna pasta; zobna ščetka / zobni aparat snemljiva kovinsko-plastična ali nesnemljiva kovinska priprava za doseganje ustrezne razporeditve zob v čeljusti; zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika
♦ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; zobna pulpa ali zobna meča vsebina zobne votline; zobna sklenina; med. zobni granulom; zobni kamen trda, kamnu podobna snov, ki se nabira na zobeh; (zobni) mostiček; (zobna) krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; zobna obloga kar se nabere na zobeh; zobno zlato zlato, ki se uporablja za prevleke zob in mostičke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

zvíšan -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ glas; ~i stroški
zvíšani -a -o (ȋ) grad. ~ lok; glasb. ~ ton
zvíšanost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

žágati -am nedov. (ȃ)
1. s potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom
a) delati kose, dele: žagati les, marmor, železo; žagati ploh; žagati z motorno žago; ročno žagati / žagati sneg z vrvjo / žagati drevesa, drogove z žaganjem podirati; žagati veje ob deblu z žaganjem odstranjevati
b) oblikovati, delati: žagati deske, letve / žagati drva z žaganjem pripravljati
2. ekspr. premikati lok sem in tja: violinist žaga po strunah / žagati violino, na violino premikajoč lok igrati
3. slabš. monotono igrati: orkester je žagal; violina žaga / žagati simfonijo, skladbo
4. oglašati se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: kobilice, škržati žagajo / nekje žaga sinička
5. ekspr. rezko, monotono smrčati: če leži na hrbtu, žaga; sosed na postelji je celo noč žagal
6. pog. prizadevati si odstaviti, odpustiti koga: žagati direktorja / žagati vlado
● žagati komu stolček ogrožati komu službeni položaj; nar. žagati vodo črpati s premikanjem ročaja črpalke; pog. take žaga, da se valjamo od smeha pripoveduje take šale; ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ob sobotah ne žagamo ne opravljamo žagarske dejavnosti, žagarskih storitev
♦ etn. babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj

žagajóč

-a -e:

žagajoča pesem škržatov

žágan

-a -o:

žagana veja

♦

les. žagani furnir furnir, izdelan z žaganjem; žagani les les, izdelan z žaganjem hlodovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.