altar -ja/-a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

božȋčnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

glȃdež 1., m. 1) ein Werkzeug zum Glätten, der Glätter, Cig.; der Glättzahn, V.-Cig.; das Bügeleisen der Schneider, Gor.; suknarski gladež, die Tuchkarde, Cig.; — 2) gladež — pumpež (tako govore neko igro igraje: eden po mizi z roko gladi, drugi pa skuša po njej udariti), Kr.; — 3) die Mannstreu (eryngium amethystinum), Rodik-Erj. (Torb.); — die dornige Hauhechel (ononis spinosa), Jan., M., Medv. (Rok.); — die Kardendistel (carduus crispus), Št.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

gǫ́dčevski, adj. Musikanten-; pri godčevski mizi, Jurč.; ta je godčevska, das ist ein Musikantenstücklein, das ist erdichtet, Mik.; possenhaft, Cig., Jan.; po godčevsko se vesti, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ljudję̑, -dȋ, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.-C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

macaráti, -ȃm, vb. impf. netzen, nasse Umschläge geben u. dgl.; macarali so ga z vodo in jesihom, pa niso ga mogli k zavesti spraviti, jvzhŠt.; — mit nassen Dingen herumpatzen: kaj tu macaraš po mizi? jvzhŠt.; — macara, es ist nasses Wetter, es regnet, jvzhŠt.; — prim. macati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

míza, f. der Tisch: za mizo sedeti, am Tische, um den Tisch herum sitzen; pri mizi, beim Tische, in der Nähe des Tisches; na mizo nositi, auftragen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

miznica [mȋznica] samostalnik ženskega spola

predal v mizi; miznica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

namȋznik, m. kruh, ki je o božičih na mizi, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga (namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.-Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.-Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.-Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.-Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.-Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.-Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.-Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.-Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

odprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. durch Morschwerden sich loslösen, abfaulen: mizi so noge odprhnele, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ostanek m, F13, analecta, -orum, oſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe; faex, -cis, droṡhje, neſnaga, oſtanki; manens, oſtajezh, ſtanîe, oſtanek; permanentia, oſtanki; permansio, oſtanik, prebivanîe; reliquiae, oſtanki, ſvetinîe; repositi cibi, ty oſtanki, ali ṡahranenîe ṡhpiṡhe; repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki; residuus, -a, -um, oſtanik, tá drugi, zhes oſtanen, oſtaneozh; sicilire, oſtanke te nepokoſhene trave pokoſſiti, tú kar je koſzam oſtalu; superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes oſtane, obilnoſt [str. 211b ]; superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes prebiva, ali oſtane [str. 212a ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

počíniti, -čȋnem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.-Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.-Valj.; p. si na božji volji, ogr.-Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

počístiti, -čȋstim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

povẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) mit der offenen Seite nach unten aufstellen, stürzen; lonec, skledo p.; žlico po mizi p., Jurč.; pokrov p. na lonec, den Deckel über den Topf stülpen, Cig., Jan.; p. klobuk na glavo, den Hut aufsetzen, LjZv.; — p. se, sich senken, einsinken, M.; oder se je poveznil, jvzhŠt.; — poveznjena trta = pogrobana trta, Pohl. (Km.); — 2) mit einem umgestürzten, umgestülpten Gegenstande zudecken, Cig.; — hribi, poveznite nas! C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! (praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prę́žati, -ím, vb. impf. lauern, passen; mačka preži na miš; pes preži pri mizi, da bi kaj pograbil; p. na priliko, die Gelegenheit ablauern, Cig.; p. na koga, auf jemanden lauern, jemanden belauern; — bes. ungeladen bei Hochzeiten vor dem Hause lauern (um etwas vom Mahle zu erhaschen); — (pren.) krušne skrbi jim iz obraza preže, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

priməkníti, -máknem, vb. pf. dazurücken, her-, hinrücken; stol k mizi p.; — annähern (math.), Cig. (T.); — noch dazu geben (beim Handeln): koliko boste še primeknili? — p. se, zurücken (intr.); primakni se bliže! rücke näher!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pristáviti, -stȃvim, vb. pf. hinzustellen; stol p. (k mizi); meso p. (k ognju, da se začne kuhati); lestvico p.; — hinzubauen, Cig.; — anstücken, Cig.; — pristavljeni lasje, der Haaraufsatz, Cig.; — hinzufügen; — (mündlich oder schriftlich) beifügen; — p. se (k delu), sich zur Arbeit bequemen, Cig.; — k bregu p., landen, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prt m, F7, analecta, -orum, oſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; cortina, -ae, viſſezh pert, kateri vrata ṡaſlanîa, ali kai druṡiga [str. 5b ]; cortina. sorg. viſſezh pert [str. 261a ]; mappa, -ae, pert na miṡo; praevelare, naprei ṡapèti, en pert naprei poſtaviti, pregarniti, reſpèti; velum, -li, en pert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

razlȋtək, -tka, m. die verschüttete Flüssigkeit: razlitke po mizi pobrisati, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stòł, stóla, m. 1) der Stuhl, der Sessel; s. pristaviti k mizi; sodnji s., der Gerichtsstuhl, Jan.; pred sodnje stole peljati, Jap. (Prid.); — = stolič, dreifüßiger Stuhl, C., Kras; — die freistehende Bank, die Werkbank, Cig., Jan.; tesarski, rezilni stol, Dol.; — (tkalski) s., der Webstuhl, BlKr.; — die Kirchenbank, Cig., Jan.; cerkveni stoli, jvzhŠt.; — božji s., der Regenbogen, Jan., Koborid-Erj. (Torb.); — stol sv. Petra, neko zvezdje, Savinska dol.; — 2) der Dachstuhl: stoječi, ležeči s. (mit senkrecht oder schief stehenden Stützen), vzhŠt.; — 3) vezani s. (za zvon), der Glockenstuhl, Pot.-Cig.; — 4) der Tisch, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.-M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče-Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.-Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.-Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.-Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stresti dov., F8, analecta, -orum, oſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe; commovere, eniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti, gibati, trepetati, potréſti; concutere, ſtreſti, ṡlomaſtiti, ſtrepetati, pleṡkatati; excutere, ṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti, otreſti; febris tertiana legitima, katera zhlovéka zhes ſedemkrat ſtreſſe; procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumenîam, s'viharjam inu s'hudim vremenom ṡlomaſtiti; quaſsare, ſtrèſti; succuſsare, gori ſtrèſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.