ajfrarski -a -o pridevnikFREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
aldovati [aldováti aldȗjem]
nedovršni glagolžrtvovati
PRIMERJAJ: kaldovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bilje [bīlje]
množinski samostalnik ženskega spolaverski obred z molitvami za pokoj umrlega; bilje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blagorovati [blágorovati blágorovam]
in [blagorováti blagorȗjem]
(blogerovati) nedovršni glagolblagoslavljati
PRIMERJAJ: blagorreči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blagorreči [blagorréči blagorréčem]
(blogerreči) dovršni glagolblagosloviti
PRIMERJAJ: blagorovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brati berem nedovršni glagol1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ceremónia -e ž ceremonija, obred: opominanye ino czeremónia KŠ 1754, 188; Moj'zeſove právde i czeremonie zdr'závanye KŠ 1771, 555; z-vnougimi právdami, i czeremóniami navküpe KM 1796, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ceremonij -a samostalnik moškega spola1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ceremǫ́nija, f. die Ceremonie; — prim. obred.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ceremonija -e (ceremonija, ceremonja°, ceromonija) samostalnik ženskega spola1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
1.2 versko to dejanje, ki je bilo postavljeno od Kristusa in s katerim je človek posvečen, prejme božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: zakramentalni obred
FREKVENCA: 117 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
copranje -a (cupranje, cuprajne, cuprane, cuprajnje) samostalnik srednjega spola1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
coprati [cọ̑prati cọ̑pram]
nedovršni glagolčarati, coprati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
coprati -am (cuprati, coprati) nedovršni glagol1. kdo; koga z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati
1.1 protestansko, slabšalno, kdo opravljati verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
coprnija -e (cuprnija, coprnija, coprnja°) samostalnik ženskega spola1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
deljen -a -o (dilen) deležnik versko, v zvezi z zakrament, (od koga) ki se opravlja kot obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deljen, podeljevan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočkrščovanje -a (drugočkrščovane) samostalnik srednjega spola obred, s katerim se kdo zaradi dvoma o pravilnosti postopka ob naglem krstu ponovno sprejme med kristjane; SODOBNA USTREZNICA: ponovni krst
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
firma [fīrma]
samostalnik ženskega spolabirma
PRIMERJAJ: križmanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
firmati [fȋrmati fȋrmam]
dovršni in nedovršni glagolbirmati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
firmovati [firmováti firmȗjem]
nedovršni glagolstalno, pogosto birmati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kadilnica [kadȋlnica]
samostalnik ženskega spolaposoda za zažiganje kadila pri verskih obredih; kadilnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kadilo [kadílo]
samostalnik srednjega spolakadilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kaldov [kāldov]
samostalnik moškega spolakrvna daritev, žrtev
PRIMERJAJ: aldov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kaldovati [kāldovati kāldujem]
in [kāldovam]
nedovršni glagolzaklati žrtveno žival
PRIMERJAJ: aldovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kanduht [kandūht]
samostalnik moškega spolakoroško pogreb
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
koline [kolíne]
množinski samostalnik ženskega spoladaritev, pri kateri se zakolje obredna žival
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
križeva pot [kríževa pọ́t]
samostalniška zveza ženskega spolakrižev pot
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
križma [krȋžma]
samostalnik ženskega spola- olje z balzamom, ki se uporablja za maziljenje; krizma
- gostija ob krstu; botrinja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
križmanje [krȋžmanje]
samostalnik srednjega spolabirma
PRIMERJAJ: firma
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
križmati [krȋžmati]
dovršni in nedovršni glagolbirmati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krst [kȑst kŕsta]
samostalnik moškega spolakrst
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krstiti [krstīti kŕstim]
dovršni in nedovršni glagols krstom sprejeti koga med kristjane; krstiti
PRIMERJAJ: krstovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krstovanje [krstovȃnje]
samostalnik srednjega spolakrščevanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krstovati [krstováti krstȗjem]
nedovršni glagolkrščevati
PRIMERJAJ: krstiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
malikovati [malikováti malikȗjem]
nedovršni glagolmalikovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
maša [máša]
samostalnik ženskega spolamaša
PRIMERJAJ: meša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
maševati [maševáti mašȗjem]
nedovršni glagolmaševati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mašnikov žegnovanje [mȃšnikov žẹ́gnovanje]
(žegnovanje mašnikov) samostalniška zveza srednjega spolamašniško posvečenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
meša [mẹ́ša]
samostalnik ženskega spolakoroško maša
PRIMERJAJ: maša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obhajati [obhȃjati obhȃjam]
nedovršni glagol- hoditi okrog; obhajati
- deliti posvečene hostije; obhajati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obhajilo [obhajílo]
samostalnik srednjega spolaobhajilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obhod [obhȍd]
samostalnik moškega spola- hoja okrog, obhod
- procesija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
običȃj, m. der Brauch, die Sitte, Št.-Cig., Jan.; dvorski o., die Hofetikette, Jan. (H.); — = obred, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obrèd, -rę́da, m. die Ceremonie, Cig., Jan., nk.; iti k sveti maši in k svetim obredom, Št.-Mik.; obredi, der Ritus, die Liturgie, Cig. (T.); das Ceremoniell, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pitni ofer [pȋtni ọ́fǝr]
samostalniška zveza moškega spolapitni dar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pogreb [pogrȅb pogrẹ́ba]
samostalnik moškega spolapogreb
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pokopovati [pokopováti pokopȗjem]
nedovršni glagolpokopavati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pokora [pokọ̑ra]
samostalnik ženskega spola- pokora, tj. kazen za kršilca božje ali cerkvene zapovedi
- spoved
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poročiti [poročīti poročím]
dovršni glagol- ukazati, naročiti
- poročiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poroka [porọ̑ka]
samostalnik ženskega spolaporoka
PRIMERJAJ: poroštvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poroštvo [porọ̑štvo]
samostalnik srednjega spolaporoka![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
PRIMERJAJ: poroka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poslednje olje [poslẹ̑dnje ọ́lje]
samostalniška zveza srednjega spolazakrament maziljenja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posvečenje [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik srednjega spolaposvečenje, kanonizacija, tj. razglasitev za svetnika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posvečevanje [posvẹ́čevanje]
samostalnik srednjega spolaposvečenje, kanonizacija, tj. razglasitev za svetnika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posvečevati [posvẹ́čevati posvẹ́čujem]
nedovršni glagolposvečevati, razglašati za svetnika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
posvetiti1 [posvetīti posvetím]
dovršni glagolposvetiti, razglasiti za svetnika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
požegnati [požẹ́gnati požẹ́gnam]
dovršni glagolblagosloviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
procesija [procẹ̑sija]
(precesija) samostalnik ženskega spolaprocesija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rešnje telo [rẹ́šnje telọ̑]
samostalniška zveza srednjega spolaobhajilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slǜžba -e ž 1. služba, služenje: ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Bolvánſztvo je ſzlüsba Bo'za bolvanom dána KŠ 1754, 9; Evangelioma ſzlü'zba je odicsenejsa KŠ 1771, 532; Ár ſzte nej vzéli Dühá ſzlü'zbe pá na ſztrájh KŠ 1771, 464; i vugoden morem tebi ſzlü'sbe moje áldov prikázati KMK 1780, 103; Daje pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; od ſteroga je plemenitejsa na a. ſzlü'zbo gledoucs KŠ 1771, 669; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli, i pod ſzlü'zbo je vr'zejo KŠ 1771, 359; bode ſtimao, kaj Bougi ſzlü'zbo vcsini KŠ 1771, 318; primi za vugoden áldov mojo ſzlü'sbo KM 1783, 123; pri dobrom Goſzpoudi je ſzlü'sbo doubo Károl KM 1790, 36; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, VII; je k-ednomi postenomi vérti na szlü'zbo sô KAJ 1870, 22; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov szam bio AI 1875, br. 2, 7; ſzo vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; csi kaj znaſov vünejsnyov ſzlü'zbov postüjemo KŠ 1754, 9; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663 2. usluga: ti szi meni velko szlü'zbo vcsinila AIP 1876, br. 5, 6; za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov duſen TF 1715, 21 3. v zvezi boža slüžba maša, verski obred: Bo'za ſzlü'zba KŠ 1754, 60; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Szlü'zba bo'za KAJ 1848, VI; naj nyim nikso priliko ne dájo na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; On je lüſztvo od bolvanſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 52; Pri zacsétki Bo'ze Szlü'zbe BRM 1823, V; k-vecserásnyoj Bo'soj ſzlü'sbi priſztoupiti KMK 1780, 50; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b; kak ſze májo 'zene i mo'zjé pri Bo'zoj ſzlü'zbi dr'zati KŠ 1771, 489; ſzo Bogá dicſili pri obcſinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; Med Bo'zov Szlü'zbov BRM 1823, V; Pred i med szlü'zbov bo'zov KAJ 1848, 1 4. službena stopnja: Rang; szlü'sba KOJ 1833, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spelávanje -a s vpeljevanje, verski obred: Od Dev. M. ſzpelávanya KŠ 1771, 167; Ono zoſzeljenyé ſze je zgoudilo po Divicze Marie ſzpelávanyi KM 1796, 91; 'sene sze dájo szpelávati na szpominanye szpelávanya Materé bo'se KOJ 1845, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spelávati -am nedov. 1. voditi: On Náſz tüdi ſzpeláva Na vekivecsno ſzvetloſzt BRM 1823, 147; Ti náſz na dobro ſzpelávaj BRM 1823, 87; Düh ſzvéti bode váſz Na vſzo praviczo ſzpelávao BRM 1823, 88; do etimáo ſzi Ti náſz Szpelávao na zvelicsanye BRM 1823, 414 2. vpeljevati, opravljati verski obred: kimpeterce (posztelkinye) szo szpelávali KOJ 1914, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spoved [spọ̑ved]
(izpoved) samostalnik ženskega spolaspoved
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spovedovati [spovedováti spovedȗjem]
nedovršni glagolspovedovati, tj. v spovednici poslušati spoved
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
svetstvo2 [svẹ̑tstvo]
samostalnik srednjega spolazakrament
PRIMERJAJ: zakrament
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šentjanževica [šentjánževica]
samostalnik ženskega spolablagoslov vina na dan sv. Janeza 27. decembra
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škrofilo [škrofílo]
samostalnik srednjega spolapriprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo
PRIMERJAJ: škropilnik, škropilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škropilnik [škropȋlnik]
samostalnik moškega spolapriprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo
PRIMERJAJ: škrofilo, škropilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škropilo [škropílo]
samostalnik srednjega spolapriprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo
PRIMERJAJ: škrofilo, škropilnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štola -e ž 1. štola:
Shtola im. ed. pomeni keteno (III, 83) ǀ shtolo tož. ed. vsame, inu sazhne Hudizha pregajnat (I/2, 27) ǀ Kadar ſtolo tož. ed. okuli ſebe dene (IV, 50) 2. štolnina, tj.
pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred:
fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo tož. ed., inu kar ym shlishi (IV, 70) ǀ Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat, popolnama shtollo tož. ed. plazhat (IV, 73) ← nem. Stola ← lat. stola ‛dolgo vrhnje oblačilo’ ← gr. στολή ‛oprava, oprema, obleka’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štolenga [štọ́lǝnga]
(štolinga) samostalnik ženskega spolapristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred; štolnina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
veščevati [veščeváti veščȗjem]
nedovršni glagolukvarjati se s čarovništvom
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
viruh [víruh]
(virh) samostalnik moškega spola- kadilo
- rastlina kopitnik, LATINSKO: Asarum europaeum
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vzeti [vzẹ́ti vzámem]
dovršni glagol- vzeti
- vzeti za ženo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zakopavati [zakopávati zakopávam]
nedovršni glagolpokopavati mrliča
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zakrament [zakramȅnt]
samostalnik moškega spolazakrament
PRIMERJAJ: svetstvo2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaročiti [zaročīti zaročím]
dovršni glagolobljubiti poroko; zaročiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaroki [zarọ́ki]
množinski samostalnik moškega spolazaroka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ženiti se [ženīti se žẹ́nim se]
nedovršni glagolženiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.