ajfrarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje
FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

aldovati [aldováti aldȗjem] nedovršni glagol

žrtvovati

PRIMERJAJ: kaldovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

bilje [bīlje] množinski samostalnik ženskega spola

verski obred z molitvami za pokoj umrlega; bilje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagorovati [blágorovati blágorovam] in [blagorováti blagorȗjem] (blogerovati) nedovršni glagol

blagoslavljati

PRIMERJAJ: blagorreči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

blagorreči [blagorréči blagorréčem] (blogerreči) dovršni glagol

blagosloviti

PRIMERJAJ: blagorovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brati berem nedovršni glagol
1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
TERMINOLOGIJA: brati mašo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ceremónia -e ž ceremonija, obred: opominanye ino czeremónia KŠ 1754, 188; Moj'zeſove právde i czeremonie zdr'závanye KŠ 1771, 555; z-vnougimi právdami, i czeremóniami navküpe KM 1796, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ceremonij -a samostalnik moškega spola
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ceremǫ́nija, f. die Ceremonie; — prim. obred.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ceremonija -e (ceremonija, ceremonja°, ceromonija) samostalnik ženskega spola
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
1.2 versko to dejanje, ki je bilo postavljeno od Kristusa in s katerim je človek posvečen, prejme božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: zakramentalni obred
FREKVENCA: 117 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

copranje -a (cupranje, cuprajne, cuprane, cuprajnje) samostalnik srednjega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

coprati [cọ̑prati cọ̑pram] nedovršni glagol

čarati, coprati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

coprati -am (cuprati, coprati) nedovršni glagol
1. kdo; koga z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati
1.1 protestansko, slabšalno, kdo opravljati verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

coprnija -e (cuprnija, coprnija, coprnja°) samostalnik ženskega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

deljen -a -o (dilen) deležnik
versko, v zvezi z zakrament, (od koga) ki se opravlja kot obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deljen, podeljevan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

drugočkrščovanje -a (drugočkrščovane) samostalnik srednjega spola
obred, s katerim se kdo zaradi dvoma o pravilnosti postopka ob naglem krstu ponovno sprejme med kristjane; SODOBNA USTREZNICA: ponovni krst
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

firma [fīrma] samostalnik ženskega spola

birma

PRIMERJAJ: križmanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

firmati [fȋrmati fȋrmam] dovršni in nedovršni glagol

birmati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

firmovati [firmováti firmȗjem] nedovršni glagol

stalno, pogosto birmati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kadilnica [kadȋlnica] samostalnik ženskega spola

posoda za zažiganje kadila pri verskih obredih; kadilnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kadilo [kadílo] samostalnik srednjega spola

kadilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kaldov [kāldov] samostalnik moškega spola

krvna daritev, žrtev

PRIMERJAJ: aldov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kaldovati [kāldovati kāldujem] in [kāldovam] nedovršni glagol

zaklati žrtveno žival

PRIMERJAJ: aldovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

kanduht [kandūht] samostalnik moškega spola

koroško pogreb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

koline [kolíne] množinski samostalnik ženskega spola

daritev, pri kateri se zakolje obredna žival

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

križeva pot [kríževa pọ́t] samostalniška zveza ženskega spola

križev pot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

križma [krȋžma] samostalnik ženskega spola
  1. olje z balzamom, ki se uporablja za maziljenje; krizma
  2. gostija ob krstu; botrinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

križmanje [krȋžmanje] samostalnik srednjega spola

birma

PRIMERJAJ: firma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

križmati [krȋžmati] dovršni in nedovršni glagol

birmati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krst [kȑst kŕsta] samostalnik moškega spola

krst

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krstiti [krstīti kŕstim] dovršni in nedovršni glagol

s krstom sprejeti koga med kristjane; krstiti

PRIMERJAJ: krstovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krstovanje [krstovȃnje] samostalnik srednjega spola

krščevanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

krstovati [krstováti krstȗjem] nedovršni glagol

krščevati

PRIMERJAJ: krstiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

malikovati [malikováti malikȗjem] nedovršni glagol

malikovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

maša [máša] samostalnik ženskega spola

maša

PRIMERJAJ: meša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

maševati [maševáti mašȗjem] nedovršni glagol

maševati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

mašnikov žegnovanje [mȃšnikov žẹ́gnovanje] (žegnovanje mašnikov) samostalniška zveza srednjega spola

mašniško posvečenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

meša [mẹ́ša] samostalnik ženskega spola

koroško maša

PRIMERJAJ: maša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obhajati [obhȃjati obhȃjam] nedovršni glagol
  1. hoditi okrog; obhajati
  2. deliti posvečene hostije; obhajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obhajilo [obhajílo] samostalnik srednjega spola

obhajilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obhod [obhȍd] samostalnik moškega spola
  1. hoja okrog, obhod
  2. procesija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

običȃj, m. der Brauch, die Sitte, Št.-Cig., Jan.; dvorski o., die Hofetikette, Jan. (H.); — = obred, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

obrèd, -rę́da, m. die Ceremonie, Cig., Jan., nk.; iti k sveti maši in k svetim obredom, Št.-Mik.; obredi, der Ritus, die Liturgie, Cig. (T.); das Ceremoniell, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pitni ofer [pȋtni ọ́fǝr] samostalniška zveza moškega spola

pitni dar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pogreb [pogrȅb pogrẹ́ba] samostalnik moškega spola

pogreb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pokopovati [pokopováti pokopȗjem] nedovršni glagol

pokopavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pokora [pokọ̑ra] samostalnik ženskega spola
  1. pokora, tj. kazen za kršilca božje ali cerkvene zapovedi
  2. spoved

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

poročiti [poročīti poročím] dovršni glagol
  1. ukazati, naročiti
  2. poročiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

poroka [porọ̑ka] samostalnik ženskega spola

poroka

PRIMERJAJ: poroštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

poroštvo [porọ̑štvo] samostalnik srednjega spola

porokanepopoln podatek

PRIMERJAJ: poroka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

poslednje olje [poslẹ̑dnje ọ́lje] samostalniška zveza srednjega spola

zakrament maziljenja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

posvečenje [nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

posvečenje, kanonizacija, tj. razglasitev za svetnika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

posvečevanje [posvẹ́čevanje] samostalnik srednjega spola

posvečenje, kanonizacija, tj. razglasitev za svetnika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

posvečevati [posvẹ́čevati posvẹ́čujem] nedovršni glagol

posvečevati, razglašati za svetnika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

posvetiti1 [posvetīti posvetím] dovršni glagol

posvetiti, razglasiti za svetnika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

požegnati [požẹ́gnati požẹ́gnam] dovršni glagol

blagosloviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

procesija [procẹ̑sija] (precesija) samostalnik ženskega spola

procesija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rešnje telo [rẹ́šnje telọ̑] samostalniška zveza srednjega spola

obhajilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

slǜžba -e ž
1. služba, služenje: ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Bolvánſztvo je ſzlüsba Bo'za bolvanom dána KŠ 1754, 9; Evangelioma ſzlü'zba je odicsenejsa KŠ 1771, 532; Ár ſzte nej vzéli Dühá ſzlü'zbe pá na ſztrájh KŠ 1771, 464; i vugoden morem tebi ſzlü'sbe moje áldov prikázati KMK 1780, 103; Daje pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; od ſteroga je plemenitejsa na a. ſzlü'zbo gledoucs KŠ 1771, 669; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli, i pod ſzlü'zbo je vr'zejo KŠ 1771, 359; bode ſtimao, kaj Bougi ſzlü'zbo vcsini KŠ 1771, 318; primi za vugoden áldov mojo ſzlü'sbo KM 1783, 123; pri dobrom Goſzpoudi je ſzlü'sbo doubo Károl KM 1790, 36; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, VII; je k-ednomi postenomi vérti na szlü'zbo sô KAJ 1870, 22; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov szam bio AI 1875, br. 2, 7; ſzo vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; csi kaj znaſov vünejsnyov ſzlü'zbov postüjemo KŠ 1754, 9; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663
2. usluga: ti szi meni velko szlü'zbo vcsinila AIP 1876, br. 5, 6; za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov duſen TF 1715, 21
3. v zvezi boža slüžba maša, verski obred: Bo'za ſzlü'zba KŠ 1754, 60; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Szlü'zba bo'za KAJ 1848, VI; naj nyim nikso priliko ne dájo na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; On je lüſztvo od bolvanſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 52; Pri zacsétki Bo'ze Szlü'zbe BRM 1823, V; k-vecserásnyoj Bo'soj ſzlü'sbi priſztoupiti KMK 1780, 50; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b; kak ſze májo 'zene i mo'zjé pri Bo'zoj ſzlü'zbi dr'zati KŠ 1771, 489; ſzo Bogá dicſili pri obcſinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; Med Bo'zov Szlü'zbov BRM 1823, V; Pred i med szlü'zbov bo'zov KAJ 1848, 1
4. službena stopnja: Rang; szlü'sba KOJ 1833, 170

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

spelávanje -a s vpeljevanje, verski obred: Od Dev. M. ſzpelávanya KŠ 1771, 167; Ono zoſzeljenyé ſze je zgoudilo po Divicze Marie ſzpelávanyi KM 1796, 91; 'sene sze dájo szpelávati na szpominanye szpelávanya Materé bo'se KOJ 1845, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

spelávati -am nedov.
1. voditi: On Náſz tüdi ſzpeláva Na vekivecsno ſzvetloſzt BRM 1823, 147; Ti náſz na dobro ſzpelávaj BRM 1823, 87; Düh ſzvéti bode váſz Na vſzo praviczo ſzpelávao BRM 1823, 88; do etimáo ſzi Ti náſz Szpelávao na zvelicsanye BRM 1823, 414
2. vpeljevati, opravljati verski obred: kimpeterce (posztelkinye) szo szpelávali KOJ 1914, 134

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

spoved [spọ̑ved] (izpoved) samostalnik ženskega spola

spoved

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

spovedovati [spovedováti spovedȗjem] nedovršni glagol

spovedovati, tj. v spovednici poslušati spoved

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

svetstvo2 [svẹ̑tstvo] samostalnik srednjega spola

zakrament

PRIMERJAJ: zakrament

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

šentjanževica [šentjánževica] samostalnik ženskega spola

blagoslov vina na dan sv. Janeza 27. decembra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

škrofilo [škrofílo] samostalnik srednjega spola

priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo

PRIMERJAJ: škropilnik, škropilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

škropilnik [škropȋlnik] samostalnik moškega spola

priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo

PRIMERJAJ: škrofilo, škropilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

škropilo [škropílo] samostalnik srednjega spola

priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo

PRIMERJAJ: škrofilo, škropilnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

štola -e ž 1. štola: Shtola im. ed. pomeni keteno (III, 83) ǀ shtolo tož. ed. vsame, inu sazhne Hudizha pregajnat (I/2, 27) ǀ Kadar ſtolo tož. ed. okuli ſebe dene (IV, 50) 2. štolnina, tj. pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred: fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo tož. ed., inu kar ym shlishi (IV, 70) ǀ Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat, popolnama shtollo tož. ed. plazhat (IV, 73) ← nem. Stola ← lat. stola ‛dolgo vrhnje oblačilo’ ← gr. στολή ‛oprava, oprema, obleka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

štolenga [štọ́lǝnga] (štolinga) samostalnik ženskega spola

pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred; štolnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

veščevati [veščeváti veščȗjem] nedovršni glagol

ukvarjati se s čarovništvom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

viruh [víruh] (virh) samostalnik moškega spola
  1. kadilo
  2. rastlina kopitnik, LATINSKO: Asarum europaeum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vzeti [vzẹ́ti vzámem] dovršni glagol
  1. vzeti
  2. vzeti za ženo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zakopavati [zakopávati zakopávam] nedovršni glagol

pokopavati mrliča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zakrament [zakramȅnt] samostalnik moškega spola

zakrament

PRIMERJAJ: svetstvo2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zaročiti [zaročīti zaročím] dovršni glagol

obljubiti poroko; zaročiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

zaroki [zarọ́ki] množinski samostalnik moškega spola

zaroka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ženiti se [ženīti se žẹ́nim se] nedovršni glagol

ženiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Število zadetkov: 80