amariška [amarȋška
]
samostalnik ženskega spolaplodovi tamarinde
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
angurka [angūrka
]
samostalnik ženskega spolalubenica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arlijica [arlíjica
]
(arlica) samostalnik ženskega spolanavadno množina plod drena; drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
arliška [arlīška
]
samostalnik ženskega spolanavadno množina plod drena; drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
badem [bādem]
samostalnik moškega spolamandeljnovo jedrce, mandelj
PRIMERJAJ: koldem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bob [bȍb]
samostalnik moškega spolarastlina bob, LATINSKO: Vicia faba, ali njeni plodovi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bobek [bobə̏k]
samostalnik moškega spolabobek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
brej -a -e pridevnik ki ima v telesu plod; SODOBNA USTREZNICA: brej
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
breskva [brẹ̑skva]
samostalnik ženskega spoladrevo breskev, LATINSKO: Prunus persica, ali njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
breskvica [brẹ̑skvica]
samostalnik ženskega spolamajhna breskev; breskvica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
brinja -e (brijnja) samostalnik ženskega spola droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
brinje [brȋnje]
samostalnik srednjega spola- brinove jagode
- brinovo grmovje; brinje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje
1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
brutabana [
]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta hruške
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
buča [búča]
samostalnik ženskega spola- rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
- glava, lobanja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
buča -e ž buča, tj.
plod rastline Cucurbita pepo:
na ſtran obeſſi eno votlo buzho tož. ed. (V, 75) ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe tož. mn., kumare, zhebu, inu zheſsen (II, 541) Morda ← vlat. buttia, klas. lat. buttis ‛sod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
buča -e samostalnik ženskega spola1. kulturna rastlina s plazečim se steblom (Lagenaria siceraria); SODOBNA USTREZNICA: buča
2. plod te rastline; SODOBNA USTREZNICA: buča
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bunjon [
]
samostalnik moškega spolakumina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
cepljenica [cẹ́pljenica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sad cepljenega drevesa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
cibora [cíbora]
samostalnik ženskega spolasorta slive cibora
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
citrona [citrọ̑na
]
samostalnik ženskega spolalimona, citrona
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
cizara [cízara]
samostalnik ženskega spolačičerka, čičerkini plodovi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
cunjevka [cúnjevka]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta jabolk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet
1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža
2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje
3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet
FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
češnja [čẹ̑šnja]
samostalnik ženskega spoladrevo češnja, LATINSKO: Prunus avium, ali njen plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
češplja [čẹ̑šplja]
samostalnik ženskega spoladrevo sliva, češplja, LATINSKO: Prunus domestica, ali njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
češulja [češúlja]
samostalnik ženskega spola- grozd
- rdeče barvilo iz košeniljke; karmin
PRIMERJAJ: furmač, karmež
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
čičrka [číčrka]
(čičarka) samostalnik ženskega spolarastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
črnica [črníca]
samostalnik ženskega spolanavadno množina divja češnja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
datelj -na (datel, tatel) samostalnik moškega spola1. dateljnova palma; SODOBNA USTREZNICA: datljevec
1.1 podolgovat, zelo sladek plod datljevca; SODOBNA USTREZNICA: datelj
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
deteči -a -e (diteči) pridevnik ki se nanaša na deteta; SODOBNA USTREZNICA: otroški FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dinja [dínja]
samostalnik ženskega spolarastlina dinja, LATINSKO: Cucumis melo, ali njen plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dinja -e (dinja, dina) samostalnik ženskega spola sladek rumenkast plod kulturne rastline s plazečim se steblom; SODOBNA USTREZNICA: melona
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dolunčica [dolȗnčica
]
(dolončica) samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta jabolk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dren2 [drȅn]
samostalnik moškega spolaplod drena; drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dren -a samostalnik moškega spola koščičasti plod grma ali nizkega drevesa z zelo trdim lesom in drobnimi rumenimi cveti v kobuli; SODOBNA USTREZNICA: dren
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
drenulja [drenúlja]
(drnulja) samostalnik ženskega spolaplod črnega trna; trnulja
PRIMERJAJ: grmulja, trnulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dristljivka [dristljȋvka]
(drstljivka) samostalnik ženskega spolanavadno množina jagoda mandragore
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
epatka [epātka]
samostalnik ženskega spoladrevo indijski orešek, LATINSKO: Anacardium occidentale, ali njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
figa [fíga]
samostalnik ženskega spoladrevo ali grm smokva, figa, LATINSKO: Ficus carica, ali njegov plod
PRIMERJAJ: figovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
figica [fígica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina majhna, nezrela smokva, figa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
frunča [frūnča]
samostalnik ženskega spolaplod brusnice
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
garcarola [garcarọ̄la]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta hrušk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica-Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
grah [grȁh]
samostalnik moškega spolarastlina grah, LATINSKO: Pisum sativum, ali njeni plodovi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
grmulja [grmúlja]
samostalnik ženskega spolanavadno množina plod črnega trna; trnulja
PRIMERJAJ: drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
grozd [grȍzd grózda]
samostalnik moškega spolagrozd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
grozdiče [grozdíče]
samostalnik srednjega spola- grozdna jagoda
- ribez
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
grozdje [grọ́zdje]
samostalnik srednjega spolagrozdje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
helčica [hélčica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta jabolk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
hrustavka [hrustȃvka]
samostalnik ženskega spolasorta češnje hrustavka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
hruška [hrȗška]
samostalnik ženskega spoladrevo hruška, LATINSKO: Pyrus communis, ali njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jabolko [jábou̯ko]
samostalnik srednjega spolajabolko
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jagoda [jágoda]
samostalnik ženskega spolajagoda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jedrce [jédrce]
samostalnik srednjega spolajedrce
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jedro [jédro]
samostalnik srednjega spolajedrce
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jelcigar [jẹ́u̯cigar]
(jelcegar, jevcegar, jevcigar) samostalnik moškega spolasorta jabolk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kihra [kȋhra]
samostalnik ženskega spolarastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kimelj [kímǝlj]
samostalnik moškega spolarastlina kumina, LATINSKO: Carum carvi, ali njen plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
klas [klȃs klasȗ]
samostalnik moškega spolaklas
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
koldem [
]
(kolden) samostalnik moškega spolamandljevo jedrce
PRIMERJAJ: badem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
korobela [korobéla]
samostalnik ženskega spolanavadno množina neka sorta hrušk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kosmač [kosmáč]
samostalnik moškega spolasorta jabolk kosmač
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kostanj [kóstanj]
samostalnik moškega spoladrevo kostanj, LATINSKO: Castanea sativa, ali LATINSKO: njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kravojnica [
]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta hrušk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kumara [kúmara]
samostalnik ženskega spolarastlina kumara, LATINSKO: Cucumis sativus, ali njen plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kutina [kútina]
samostalnik ženskega spoladrevo kutina, LATINSKO: Cydonia oblonga, ali LATINSKO: njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
leča [lẹ́ča]
samostalnik ženskega spolarastlina leča, LATINSKO: Lens culinaris, ali njen plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lesnika [lesníka]
samostalnik ženskega spolasamorasla, divja hruška; lesnika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lešnik [lẹ́šnik]
samostalnik moškega spolalešnik
PRIMERJAJ: olešnik, orešnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
limona [limóna]
(elmona) samostalnik ženskega spoladrevo limonovec, LATINSKO: Citrus x limon, ali LATINSKO: njegov plodlimona
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lošperna [lọ̑šperna]
(lušperna) samostalnik ženskega spolasorta hrušk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lozarna [
]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta jabolk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mačarija [mačarȋja]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta hrušk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mahovnica [mahọ̑vnica]
samostalnik ženskega spolajagoda dlakave mahovnice, LATINSKO: Vaccinium oxycoccos
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
malina [malína]
samostalnik ženskega spolanavadno množina plod maline, LATINSKO: Rubus idaeus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
malinec [mālinǝc
]
samostalnik moškega spolanavadno množina robidnica
PRIMERJAJ: robida
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mandelj [mándǝlj mándǝljna]
samostalnik moškega spolamandelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
marelica [marẹ̑lica]
samostalnik ženskega spolamarelica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
margarana [margarána]
samostalnik ženskega spoladrevo granatno jabolko, LATINSKO: Punica granatum, ali LATINSKO: njegov plod
PRIMERJAJ: margaranovo jabolko
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
margaranovo jabolko [margaránovo jȃbou̯ko]
samostalniška zveza srednjega spolagranatno jabolko
PRIMERJAJ: margarana
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
marvalana [marvalāna]
samostalnik ženskega spolanavadno množina mirabela
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mesnik [mesník]
samostalnik moškega spolanavadno množina sorta jabolk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mirabelica [mirabẹ̑lica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sadež mirabele
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
murba [mȗrba]
(murva) samostalnik ženskega spolamurvin plod; murva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
murka [mūrka]
samostalnik ženskega spolakumara
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
muškatelica [muškatẹ̄lica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta hruške muškatelica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nadliščka [nadlȋščka]
(nadliška) samostalnik ženskega spolanavadno množina jagoda mandragore
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nesprę́tən, -tna, adj. 1) ungeschickt, plump; — 2) ungestaltet, Jan.; n. plod, die Missgeburt, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nèsti nesém nedov. 1. nesti, držati kaj težjega in hoditi: na Vüzenſzko Nedelo ſze dá [Janez ev.] v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; vſzáko dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; csaplo, ka szvoje mláde z-ednoga türna vu bli'snyo trsztino neszé KOJ 1848, 4; Máli vucsenik knige neszé z-szebom vu sôlo KAJ 1870, 6; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; zájmlite 'ze i neſzte ſztarisini KŠ 1771, 269; Evangyeliom, doli ſzpiſzanoga ſzo ſzebom neſzli KŠ 1771, 3 (B2a); I pripravili ſzo Simona ka bi neſzao kris nyegov KŠ 1771, 152 2. prinašati, darovati: gda je v-Jeru'zálem ſou i álmoſtvo neſzao KŠ 1771, 555; Pred té me molitvi jaſz neszém BKM 1789, 363; Vecsno blágo neszé BKM 1789, 11; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 6; Neszémo Pred té áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; nyegovo Düſso vu tvoi odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; te pobo'zne po ſzmrti vnebéſza neſzéjo KŠ 1754, 94; angyelje ne neſzéjo prouti nyim Goſzpodna prekléto ſzoudbo KŠ 1771, 720 3. dajati sad, plod: Liki rozga ne more ſzáda neſzti ſzáma od ſzébe KŠ 1771, 316 4. izločati jajca: Tojni; neszti KOJ 1833, 176; kokôsi szo iszkale záütrik i neszle szo v-gnezda KAJ 1870, 100 nèsti se nesém se 1. dvigati se: Záto tá nihájmo rejcs od zacsétka, na popolnejſa ſze neſzmo KŠ 1771, 679 2. umirati: En za drügim ſze tá neſzé SŠ 1796, 143 neséči -a -e noseč: ſzrécsa váj eden cslovik vrcs vodé neſzécsi KŠ 1771, 245 nèšeni -a -o nesen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; nego je na plécsi neſſena KM 1796, 61; noſzécsi neſenoga od ſtiraj KŠ 1771, 106; pren. nego od Dá Szvétoga neſeni ſzo gúcsali lidjé KŠ 1771, 719; i neſeni je od angyelov vu krilo Ábrahamovo KŠ 1771, 226
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nešplja [nẹ̑šplja]
samostalnik ženskega spolanavadno množina nešplja, tj. plod drevesa LATINSKO: Mespilus germanica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nosìti nòsim nedov. 1. nositi, držati kaj težjega in hoditi: nej ti je ſzlobodno noſziti poſztelo KŠ 1771, 279; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; ſzo vnouge bete'snike k-nyim noſzili KM 1796, 119 2. v zvezi s paska, skrb skrbeti za koga, kaj: kak má na czejlo gmajno ſzkrb noſziti KŠ 1771, 632; máte na posteni 'sitek poszebno szkrb nosziti KOJ 1845, 89; On na mé ſzkrb noſzi SM 1747, 72; Donok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; vörno ſzkrb noſzi na nyo SIZ 1807, 9; Bog na vse skerb nosi BJ 1886, 45; otſinſzko ſzkrb noſzio KŠ 1754, 31; noſzi ti paſzko SM 1747, 82; noſzi i denésnyi dén ſzkrb na náſz KŠ 1754, 224; Noſzi paſzko ti na ſzina BKM 1789, 69; ſzo na nyega vörno ſzkrb noſzili KM 1790, 58 3. izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: Kakda more mou'z glavou nosziti KŠ 1771, 511; ſteroga ſoulinczov ſzam nej vrejden noſziti KŠ 1771, 10; ki ſzvetli gvant noſzi KŠ 1771, 747; ki mejhko odeteo noſzijo KŠ 1771, 35; i gizdav gvant noſzimo KŠ 1754, 43; Csi ſze ſzpravedno noſzimo KŠ 1754, 43; kak sze drügi noszijo KOJ 1845, 38 4. imeti: recsi, stere na konczi litero d, i, z, j, noszijo KOJ 1833, 27 5. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ar ti bo tesko noſziti tou breme SM 1747, 82; Právde járem .. ni mi ga noſziti nemremo KŠ 1754, 68; kri'z mirovno noſziti KŠ 1754, 12b; Jezuſa vu mojem tejli noſzim KŠ 1771, 570; kteri toga ſzveita greihe noſzi SM 1747, 12; steroga nájménsi táo toga celoga imé noszi, dp. tej (mléko) AIN 1876, 10; oni Kriſztusevo cséſzt noſzijo KŠ 1754, 218; Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj KŠ 1771, 220; Ne noſzte mosnyé, ni turbo KŠ 1771, 202; i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103; da ſzo na te nemocsne noſzili faczalejge KŠ 1771, 401; Nede on popovsztva noszo KAJ 1870, 6; On je grehov plácſo vzél, ino je noſzo SM 1747, 12; betege naſe je on noſzo KŠ 1771, 26; steri nyemi je ne telko haszka noszo KAJ 1870, 91; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Kris enkrát zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; ſzmrt Vſze nász ednáko v-grob noſzi BKM 1789, 410 6. imeti plod v telesu: blá'zene ſzo one utrobe, ſtere ſzo tebé noſzile KŠ 1771, 208 noséči -a -e noseč: 1. ki kaj drži in hodi: Vo je ſou záto Jezus noſzécsi trnavo Korouno KŠ 1771, 328; I prisli ſzo knyemi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenoga noſzécsi KŠ 1771, 106 2. ki ima na sebi kaj kot obleko ali okras: ti bogáti vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1 3. ki ohranja, vzdržuje: na náſz paſzko noſzécsi KŠ 1754, 30; Ki bodoucsi bliſzk dike noſzécsi vſza zricsjouv zmo'znoſzti ſzvoje KŠ 1771, 672 4. ki daje sad, plod: od zgora dávajoucsi nám vrejemna ſzád noſzécsa KŠ 1771, 386 5. ki ima v telesu plod: nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; Dabi noſzécsa poſztála BKM 1789, 25; pride liki bolezen na noſzécso 'zeno KŠ 1771, 621; i da jo noszécso nebi mogao na sinyek ovesziti KOJ 1845, 65; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII; Noszécsi 'zén KAJ 1848, VIII; Jaj pa tim noſzécsam i na dájajoucsam KŠ 1771, 80; Jaj pa tim noſzécsim KŠ 1771, 243 nosévši -a -e noseč: 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
novina [novína]
samostalnik ženskega spola- nov sadež, pridelek
- novica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
olešnik [olẹ́šnik]
samostalnik moškega spolalešnik
PRIMERJAJ: lešnik, orešnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
oljbar [ọ̑ljbar]
(oljebar, oljibar, voljbar, voljebar, vojlibar) samostalnik moškega spolaoliva
PRIMERJAJ: oljika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
oljika [ọ́ljika]
(voljika) samostalnik ženskega spoladrevo oljka, LATINSKO: Olea europaea
PRIMERJAJ: oljbar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
oreh [óreh orẹ́ha]
samostalnik moškega spoladrevo oreh, LATINSKO: Juglans regia, ali njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
orešček [orẹ̑ščǝk]
samostalnik moškega spolamajhen oreh; orešček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
orešnik [orẹ̑šnik]
samostalnik moškega spolalešnik
PRIMERJAJ: lešnik, olešnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
packana [packána]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta jabolk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
plǫ̑d, plǫ̑da, plodȗ, m. 1) die Frucht; der Embryo, Cig., Jan.; die Brut, Mur., Cig.; peklenski p., die Höllenbrut, Cig.; — das Erzeugnis, Cig., Jan., nk.; — das Naturproduct, Cig., Jan.; — 2) = pleme, die Fasel, die Gattung, Mur., Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
plòd -a m 1. plod, rod: Kacse i plod vipere KŠ 1771, 78; Decza, ſztári i mládi plod BKM 1789, 24; ár je prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8 2. ploditev: Glász Goszpodna k plodi priszili szrné TA 1848, 22 3. vrsta: Pá je priſzpodobno králeſztvo nebeſzko kvrſi vr'zenoj vu mourje i zevſzákoga ploda ribe vküp ſzprávlajoucsoj KŠ 1771, 46; Vküp ſzo vſzi pribej'zali, Lüſztvo zſzákoga ploda BKM 1789, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
plod -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
plǫ̑dək, -dka, m. dem. plod; das Früchtchen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
plotnica [plotníca]
samostalnik ženskega spolarastlina buča, LATINSKO: Cucurbita
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pridelek [pridẹ̑lǝk]
samostalnik moškega spolapridelek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prodūkt, m. pridelek, izdelek, plod, (math.) zmnožek, das Product.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pr̀vi -a -o vrstil. štev. 1. prvi, ki v zapovrstju ustreza številu ena: Ja ſzem te prvi i te ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Ka je Kriſztus mogo prvi zgori ſztanenyá mrtvi ſzvetloſzt nazviſcsávati KŠ 1771, 423; Prvi Táo KM 1783, 1; Prvi Táo KM 1796, (3); Ár da bi te prvi cslovik ſztvorjen bio SIZ 1807, 7; Prvi tál BRM 1823, V; “Prijátel”- a prvi broj AI 1875, kaz. br. 8; Prva oſzoba vu Bo'zánſztvi KŠ 1754, 89; Prva Bo'sánſzka Perſona ſze imenüje Ocsa KMK 1780, 8; Prva Molitev KM 1783, 1; moja prva du'znoszt bode AI 1875, kaz. br. 8; je prvo ſzveſztvo, tou je Krſzt KŠ 1754, 6; To prvo je eto KŠ 1771, A2b; meszto Benetke Vogleja je prvo bilou KOJ 1848, 4; od prvoga N. Z. Szvesztva KŠ 1754, 184; Od Apoſztolſzke Vöre vadlüványa prvoga Stüka KMK 1780, 8; ſze je pascso na obracsanye prvoga piſzma KŠ 1771, A4b; Vſze tri prve táble KŠ 1754, 8; vlicsé po tiſztoj od prve hüdoube bolvánſzke na dobrouto KŠ 1771, 433; k prvomi šeregi se slišijo hrbetnični AI 1878, 5; ár je prvi plod ſzvoji csrejd áldüvao KM 1796, 8; Povej mi prvo Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 8; prineſzte to prvo ſzüknyo KŠ 1771, 223; ki bi eto prvo moje delo zácso grajati BKM 1789, 8b; ka je Paveo vu ſzvojem prvom robſztvi KŠ 1771, 434; V-tom prvom Gráduváli BRM 1823, II; V-prvom szedsztvi od krála orszácskoj szpráviscsi poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; p .. pridávnik te je na prvoj-sztubi AIN 1876, 29; Jeli ſze protivi ſz-prvov zapouvidjov KMK 1780, 37; od vrága po naſſi, prvi roditeli KŠ 1754, 70; Tri perve zapoveidi TF 1715, 12; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 3b; 'senſzko, ino je nyou k-tomi prvomi csloveki pelao SIZ 1807, 7 2. v zvezi prvi človek Adam: od ſzpadája prvoga csloveka KM 1796, 5; 'senſzko, ino je nyou k-tomi prvomi csloveki pelao SIZ 1807, 7 3. prejšnji, nekdanji, prvoten: Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; i dáj mi nazáj to prvo zdrávje KŠ 1754, 242; i ſzprvim Dühá ſzvétoga piſzmom zglihani KŠ 1771, A4a; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi KŠ 1771, 339; Zrok toga je naſſi prvi roditelov v-grejh opádnenyé KŠ 1754, 124; csi poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; Kak je on gucſo 'ze dávno Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; kak je na grejsne prve naſſe Otsáke vrgao KM 1796, 8; ta ſzlejdnya csloveka tiſztoga ſzo hüſa od prvi KŠ 1771, 41 pr̀vi -a -o sam. prvi: kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prvina1 [prvína]
samostalnik ženskega spolakar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina
PRIMERJAJ: prvotina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
prvotina [prvotína]
samostalnik ženskega spolakar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina
PRIMERJAJ: prvina1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
puhla repa [púhla rẹ́pa]
samostalniška zveza ženskega spolapuhla repa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rožič [rožȉč]
samostalnik moškega spolasad rožičevca; rožič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sád -a tudi -ǘ m 1. sad ali plod drevesa: ali ſzádite drejvo lagoje, i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dobili AIP 1876, br. 3, 8; Jež. Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10; drevo, stero ſzvoi ſzád prineſzé SM 1747, 92; je vo odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8; liki drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3; Lisica lübi tudi sladki sád 2. otrok: Zdrav bojdi Devicze ſzád BKM 1789, 37; kaj nyemi je Boug ſzpriſzegov obecsao, ka zſzáda ledevjouv nyegovi pouleg tejla obidi Kriſztuſa KŠ 1771, 346; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII 3. rezultat, dosežek: od ſz. Dühá, ſteroga ſzo ſzád, doprneſzéjo KŠ 1754, 81; i drügo dobro od krſzta i nyegovoga ſzáda opominanye KŠ 1754, 188; Ár, csi molim zjezikom, pamet moja je pa brezi ſzáda KŠ 1771, 518; Zdaj pa oſzlobodjeni od grejha, máte ſzád vas vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 128; naj i med vami mám kákſi ſzád KŠ 1771, 448; Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; Da Tvoja rêcs Právi szád BRM 1823, 1; moje delo, Ar de ono li tak szvoj 'zelen szád melo KAJ 1870, 5; Dühovni 'zitek, ſteri ſztoji vu vöri i vnyé ſzádi KŠ 1754, 206
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sad [sȃd sadȗ]
samostalnik moškega spolaplod, sad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sad -a/-u
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sadje [sádje]
samostalnik srednjega spolasadje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sadjevina [sadjevína]
samostalnik ženskega spolaraznovrstno sadje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
selzadke [sẹ̄lzadka]
ali [selzādka]
plod skorša, LATINSKO: Sorbus domestica, ali breke, LATINSKO: Sorbus torminalis
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
seme [sẹ́me sẹ́mena]
samostalnik srednjega spolaseme
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sklẹ́dičast, adj. schalenförmig, Cig.; skledičasti plod, die Becherfrucht, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
skorž [skȍrž]
samostalnik moškega spolasmrekov storž
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
sliva [slíva]
samostalnik ženskega spoladrevo sliva, LATINSKO: Prunus prunus, ali njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
slivica [slívica]
samostalnik ženskega spolaplod črnega trna, LATINSKO: Prunus spinosa; trnulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
stročje [strọ́čje]
samostalnik srednjega spolastročje
PRIMERJAJ: strok
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
strok [strȍk]
samostalnik moškega spolastrok
PRIMERJAJ: stročje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
svòj -a -e povr. svoj. zaim. 1. svoj, izraža splošno pripadnost osebku: ſztráni pa ſzvoje ga nadigne SM 1747, 41; ſzvoje ſzvojega vcsenyá ſzpominanye KŠ 1771, 717; na laſztivni ſzvojga lüſztva jezik obrnyena KŠ 1771, A5a; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Szpominajmoſze mi z-ſzvega preminejnya SŠ 1796, 132; bi ſzi pár zbüdo ſzvojega 'sitka SIZ 1807, 4; nemajoucsi z-szvojega Národa Poglavnika KOJ 1833, VII; Na szvojega iména dén BRM 1823, X; ponáčišenje svojga návadnoga živlenja AI 1878, 8; ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Jesus ſzvoje moucſi bode kastigal SM 1747, 15; pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti BKM 1789, 3; ki pôleg ſzvoje dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; nedáte deáka od szve hi'se KOJ 1845, 141; greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; sze k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; Máčka svojemi gospodi ne tak nagnjena AI 1878, 8; Goszpôd je vu Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; ino ſzvoi ſitek pobolſajo TF 1715, 35; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b); je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 10; ſzvojo voljo na znánye dál SM 1747, 9; je ſzvojo ſz. rejcs obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vero ſzvojo po delaj vö ſzká'se KMK 1780, 4; Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki po'saluje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; ino k-nyej ſzvojo lübezen nadigno SIZ 1807, 4; ſzvoje napunenyé prikázau TF 1715, 20; oberni knám ſzvoie licze ABC 1725, A7a; ſzkvárjenye ſzo na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; gda oſztávi ſzve teilo SM 1747, 71; ſzkrbi za ſzvoje lüſztvo KŠ 1754, 105; i csiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; poszlavec vöpové szvojo mislênye AI 1875, kaz. br. 2; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; kiſze ne poverne knyemu vu ſzvem sitki SM 1747, 83; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; ki bi vu ſzvojem jeziki ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; vu ſzvojem 'zitki, nej mogao na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; V-ſzvojem prmislávanyi SŠ 1796, 5; lübézen vu ſzrczi ſzvojem gori je nadigno SIZ 1807, 4; po dobrom dühi szvojem KAJ 1848, X; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; ország sze po szvojem zabránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo SM 1747, 33; 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; Düh po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Vu lejpoj ſzvojoj diki BKM 1789, 12; Po ſzvojoj pokornoſzti Váſz oſzloboditi BRM 1823, 8; V svojoj lüknji se jáko bráni AI 1878, 10; Boug je ſzvoim perſztom napiſzao TF 1715, 12; ſzvoim kervnim preleányem SM 1747, 16; ſzvojim ſzvétim 'zitkom KŠ 1754, 115; ſzvojim laſztivnim jezikom KŠ 1771, A4b; ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem KM 1796, 10; z-szvojim szprevedüvanyem KOJ 1845, 7; z-szvojim vnougim poropom KOJ 1848, 5; s svojim betegom AI 1878, 8; ſzvojov kervjov TF 1715, 22; ſzvojom kervjom SM 1747, 12; abarui deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; je on ſz ſzvojov dikov 'ziveo KŠ 1754, 106; ovi ſzvojom jálnoſztjom KŠ 1771, A3a; pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; Zdr'zi váſz ſzvov rokouv BKM 1789, 11; Szvom pomocsjom pomágao BKM 1789, 10; edne z-szvojov velikoucsov sztrasne KOJ 1833, IIII; Ar sze te neveren hváli z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; ſzrbio i Csarnagoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; On me jan svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; i naj ſzte ſzami ſzvoji KŠ 1771, 501; pojáſz okouli ledevjouv ſzvoji TF 1715, 9; prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8; Od svoji protivnikov AI 1878, 10; i dá ga vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; kaj Angyelom ſzvojim zapovej KŠ 1771, 11; ſzvojim vornim SŠ 1796, 6; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73; je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vadlüvajoucſi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; ſzrecsno tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; vcsiti szvoje vucsenike KOJ 1833, III; ali ſztiſzne ſzvoje lampe KŠ 1754, 58; ſzo sli nazáj vu ſzvoj domovine KŠ 1771, 8; ſzo 'ze ſzvoje goſzli poveſzili BKM 1789, 2b; ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; iemlé vu szvoia viszta ABC 1725, A4a; vu ſzvoja nádra noter ſzégne KŠ 1754, 42; Ali zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19; Deca svoja šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4; János Evangeliſta vu ſzvoih knigai TF 1715, 34; vu ſzvoji Prorokov piſzmaj KŠ 1771, A7a; i potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; K mantri je on na vszê szvoji sztezaj TA 1848, 8; Velikási na szvojih sztroski szo dú'zni nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16; me je ſzvojmi dármi preſzvejto KŠ 1754, 122; naj ga ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; ſzám pred ſzvojimi ocsami KŠ 1771, 431; ſtere i z-ſzvojimi rokami ſzpiſzao BKM 1789, 3; nego z-szvojimi Orszácsimi rendelüvanyi 'selejo KOJ 1833, VIII; s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8; iméni szvojemi na csészt KAJ 1848, X 2. izraža sorodstveno razmerje: püſcsa mleiko, vu vüſzta ſzvojega Deteta TF 1715, 7; Ki z-szvojga szina odicsenyem KAJ 1848, 2; lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; pokoren bodoucſi Otſi ſzvojemi KŠ 1754, 106; i nazáj ga je dáo ocſi ſzvojemi KŠ 1771, 200; Ino ſzvojmi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi SIZ 1807, 10; Goſzpodár ovo Szvojoi Druſiniczi more predloſiti TF 1715, 31; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou SM 1747, 73; Ár ſzam priſao odlocsávat ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; Svojoj materi je pa nejvupao ovaditi BJ 1886, 9; kaibi vſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tüvariſſa lübo TF 1715, 15; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná na Zvejſzto SM 1747, 9; ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek KŠ 1754, 4a; ali opſzüje Otſo ſzvojga KŠ 1754, 32; Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; lübi i brata ſzvojega KŠ 1771, 733; ſziná ſzvojega Hénoka imenüvao KM 1796, 10; ſzvojo Drüſiniczo navcsiti TF 1715, 11; szo dejte szvoje pripelali KOJ 1845, 7; z-ſzvojim odvejtkom vrét KM 1796, 7; Z-ſzvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 61; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; ſzvojov z-senouv KM 1796, 7; za vcſenyé otrouk ſzvoih TF 1715, 4; za vcsenyé szvojih otrokov KOJ 1845, 6; naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nego rái ſzvoim ſzinoum TF 1715, 4; svojim roditelom pripovedávala BJ 1886, 4; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4 3. izraža ustreznost, določenost: vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti KŠ 1771, 2 (B1b); ſzád prineſzé vu ſzvoiem vreimeni SM 1747, 92; Tá küga sze je szvoje dni podomácsila KOJ 1845, 117; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7; naj ji dá jejſztvino vu ſzvojem vrejmeni KŠ 1771, 83 4. v zvezi za svojega imena izraža omejitev trditve: za szvoga Iména volo ABC 1725, A8b; svòj -a -e sam. svoj, lastni: ne glédajmo vſzákſi ſzvoja KŠ 1771, 340; ki je na ſzvoja nikaj nej pazo KM 1790, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
štrboncelj [štrbọ́ncǝlj štrbọ́ncǝljna]
samostalnik moškega spoladrevo štrboncelj, ringlo, ali njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tepka [tẹ̑pka]
samostalnik ženskega spolahruška moštarica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tikva [tȋkva]
samostalnik ženskega spolarastlina buča, LATINSKO: Cucurbita
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
trnulja [trnúlja]
samostalnik ženskega spolanavadno množina plod črnega trna; trnulja
PRIMERJAJ: drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
tǘčava -e ž tolšča, maščoba: Nyi tücsava sze je szêla TA 1848, 19; i vcsinyen ſzi tálnik korenyá i tücsave olive KŠ 1771, 473; ár je prvi plod ſzvoji csrejd, i nyih tücsavo Goſzpodni áldüvao KM 1796, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
verdača [verdáča]
samostalnik ženskega spolanavadno množina zelena sliva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
višnja [vīšnja]
samostalnik ženskega spoladrevo višnja, LATINSKO: Prunus cerasus, ali LATINSKO: njegov plod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zobrinica [zobrínica]
(zobrinca) samostalnik ženskega spolanavadno množina posušena grozdna jagoda; rozina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zrnce [zŕnce]
samostalnik srednjega spolamajhno zrno, jedro; zrnce; jedrce
PRIMERJAJ: pukšino zrnce
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zrnje [zŕnje]
samostalnik srednjega spolazrnje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zupanka [zupánka
]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sorta hruške
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
želod [žélod]
samostalnik moškega spolaželod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
ženof [žénof
]
samostalnik moškega spolarastlina gorčica, LATINSKO: Sinapis, ali njena semena
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žir [žȋr žirȗ]
in [žȋra]
samostalnik moškega spolaplod bukve; žir
PRIMERJAJ: žirovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
žirovje [žirọ̑vje]
samostalnik srednjega spolaveč plodov bukve, žiri
PRIMERJAJ: žir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.