áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati,
gúncanje áfen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.-Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.-Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.-Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.-Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bajati nedov., F
2,
fabulari, bajati, baiſmi praviti;
fabulari, baiſmi praviti,
bajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
basen ž, F
6,
epimythium, iṡlaga ene
baiſmi, ali fabule;
fabula, -ae, baiſem, maryn
[zapisano dvakrat];
fabulari, baiſmi praviti, bajati
[zapisano dvakrat];
fabulosus, -a, -um, polhen
baiſmi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bọ̑jda člen.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
božati
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bǫ́žati,* -am,* vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
brénkati -am nedov. (ẹ̑) 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro // slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem
● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustvenobrenkajóč -a -e:
tiho brenkajoč na plunko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
čevkáč -a m čvekač: ka ſcsé ete csevkács praviti KŠ 1771, 396; niki bodikaj csevkácske KOJ 1833, VI; miſzli i nehaſznoviti csevkácsov KŠ 1771, 444
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
divji -a -e pridevnik1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dostikrat prisl., F
20,
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati;
compluries, vezhkrat, pogoſtim,
doſtikrat;
crebritas, fliṡ,
doſtikrat;
defensitare, cilú
doſtikrat obraniti;
ejectare, po goſtim, inu
doſtikrat vun metati;
evolitare, doſtikrát letéti;
identidem, doſtikrát;
infulcire, notar vgneſti,
doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
multoties, doſtikrát;
persepè, cilú
doſtikrat;
plerumque, doſtikrat, vekſhi deil;
pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali
doſtikrát oblubiti;
reclamitare, vſeṡkuṡi, ali
doſtikrát zhes kai ſhrajati;
restitare, pogoſtu, inu
doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepè, doſtikrát, pogoſtim;
saepiſsimè, ſylnu
doſtikrat, inu cilú po goſtim;
saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati;
subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati;
syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri
doſtikrat omadléva;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh
doſtikrat nuzati, ali imenovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
drugo sam., F
15,
aratrare, preorati,
v'drugu orati;
denuò, s'noviga, ṡupèt ſhe
v'drugu, s'nou;
recoctus, -a, -um, ṡupèt kuhan,
v'drugu kuhan, prekuhan;
recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati,
v'drugu kuhati;
recurrere, v'drugu pertezhi;
redormire, ṡupèt ṡaſpati,
v'drugu ſpanîe;
reflorescere, ṡupèt
v'drugu zveſti;
regustare, ṡupèt pokuſiti,
v'dragu [drugu] pokuſhati;
remetiri, v'drugu resmèriti;
renarrare, v'drugu praviti;
repetere pampinationem, v'drugu pleiti v'vinogradih;
repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe,
v'drugu ṡkuſhati;
repromittere, vezhkrat oblubiti,
v'drugu oblubiti;
secundò, v'druguzh,
v'drugu;
subsortiri, ta loṡ, ali loſſanîe
v'drugu vreizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata
1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fantazírati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
čustvenostno1.
kdo vzneseno, navadno neuresničljivo govoriti kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
2.
kdo sanjati kaj / o čem neuresničljivo/o neuresničljivem
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
Francóz Frazemi s sestavino Francóz:
délati se Francóza,
íti se Francóza,
naredíti se Francóza
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
góbec Frazemi s sestavino góbec:
bíti do góbca v dréku,
dáti [jíh] kómu na góbec,
dáti [jíh] kómu po góbcu,
dáti kómu êno na góbec,
dobíti êno na góbec,
dobíti êno po góbcu,
dobíti jíh na góbec,
dobíti jíh po góbcu,
držáti góbec,
iméti góbec,
iméti góbec kot kráva rép,
naložíti [jíh] kómu na góbec,
naložíti [jíh] kómu po góbcu,
sám góbec je kóga,
zamašíti kómu góbec,
zapréti góbec,
zaslúžiti si êno na góbec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gòripís -a m spomenica: ki de kaj proti meo praviti goripiszi AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
goripraviti [góripráviti góriprȃvim]
(gori praviti) dovršni glagolreči, povedati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gósti gódem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
redko1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
govoriti ► ˈgȯvoːrt gȯˈvȯriːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gumìla -e ž 1. grič, hrib: Ménse visesoszti sztrmce ali gumile zovémo KAJ 1870, 145; vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; Collis. Gumila KMS 1780, A9 2. grob, gomila: Naj prineszéjo gumile praviczo TA 1848, 57; Teda zacsnete praviti i gumilam, pokrí náſz KŠ 1771, 252
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
histórija -e ž (ọ́) 1. zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije;
zanimiva historija;
historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve
♦ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?
Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.
Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
izráziti2 -im
dov.kaj z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženjaSINONIMI:
publ. dati izraz čemu,
knj.izroč. izpovedati,
knj.izroč. izpričati,
knj.izroč. izživeti,
knj.izroč. manifestirati,
knj.izroč. odgrniti,
ekspr. odkriti2,
zastar. poočititi,
pog. povedati,
pog. praviti,
ekspr. razkriti,
pog. reči SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
iztrésati -am nedov. (ẹ́) 1. s tresenjem spravljati iz česa: iztresati moko;
iztresati orehe iz vreče // s tresenjem delati, da v čem ne bi bilo več določene stvari, vsebine: iztresati vreče; pren., ekspr. iztresal je svojo torbo z novicami 2. ekspr. izločati v velikih količinah: nebo je iztresalo dež in točo
● ekspr. iztresati dovtipe praviti, pripovedovati; ekspr. iztresati jezo, nejevoljo nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. iztresati svojo ošabnost ošabno se vesti; prim. stresati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja,
dáti kóga v lúknjo,
iméti lúknjo v žêpu,
iskáti lúknjo v zakónu,
íti v lúknjo,
nájti lúknjo v zakónu,
poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo,
sedéti v lúknji,
skríti se v míšjo lúknjo,
správiti kóga v lúknjo,
správiti kóga v míšjo lúknjo,
spustíti vrága iz lúknje,
stísniti kóga v míšjo lúknjo,
vtakníti kóga v lúknjo,
z lúknjo v žêpu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
meníti in méniti -im
nedovršni glagol,
glagol mišljenja1.
kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju.
2.
kdo/kaj imeti namen, nameravati kaj delati
Menil sem iti tja.
3.
kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Koga menite?
4.
v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje, nejevoljo, podkrepitev'
Kaj meniš o vsem skupaj?
5.
dovršno kdo/kaj reči kaj
Oče meni, da to ni prav.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
mèsto predl. z rod. namesto: Ar ſzo od Bogá, meſzto nyega, na tou poſztávleni KŠ 1754, 219; je na meſzto Obrizávanya nasztávleni KŠ 1754, 7a; kaj ſzo ji dúgi vlaſzké meſzto pokrivala dáni KŠ 1771, 512; Meſzto koga bi mogli praviti KŠ 1771, 752; Meſzto Abela je dáo Boug Adami drügoga ſziná KM 1796, 9; je lepse i bougse meszto neszmilnoga razbijanya na mirnoszt sze váditi KAJ 1848, 10; V-táksih országaj gde meszto právdeládnoszti ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; Meszto ládavne oszôb recsi escse sze nucajo eta AIN 1876, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
metati ► ˈmeːtat ˈmẹːčen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
naprȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
naprêj prisl. (ē) 1. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; ant. nazaj: nagniti se naprej;
hoditi z naprej sklonjenim telesom;
nekoliko naprej štrleče ustnice / pasti z obrazom naprej // izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: stopiti za korak naprej; zapelji malo naprej od križišča / vožnja naprej / zna šteti naprej in nazaj // v medmetni rabi izražaa) poziv za približanje, vstop, nadaljevanje poti: le naprej;
kar naprej, prosim;
na trkanje se oglasi iz sobe: naprej;
naprej, naprej, ustavljanje (je) prepovedano b) ukaz za odhod: naprej, gremo / po dva naprej 2. izraža gibanje ali smer pred drugim: splezaj naprej, mi bomo za teboj;
stopiti, svetiti naprej;
pog.: spustiti žensko naprej dati ji prednost;
ker je krvavel, ga je zdravnik vzel naprej preden je bil na vrsti// izraža položaj pred drugim: skupina je že daleč naprej / kilometer naprej je odcep; nekaj korakov naprej se je ozrl / pog. v tehniki smo bolj naprej kot oni smo bolj napredovali3. izraža usmerjenost v prihodnost: zaupen pogled naprej / dobiti plačo, plačati najemnino (za) naprej / naprej bodimo drugačni v bodoče, v prihodnje4. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: del zneska se plača naprej;
naprej pripravljena resolucija / ekspr. naprej ve, kaj se bo zgodilo; za dež ve dva dni naprej; pog. že naprej se veselim počitnic zdaj / kot vljudnostna fraza za vašo prijaznost se vam že naprej zahvaljujemo 5. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: države se še naprej oborožujejo;
obrne se in spi naprej;
nekateri so z odgovori zadovoljni, drugi sprašujejo naprej / to je samo naprej razvita oblika 6. pog., v zvezi iti, priti naprej napredovati, razvijati se: človeštvo gre naprej;
znanost gre hitro naprej / kljub zdravljenju gre bolezen naprej / z zidanjem smo prišli le malo naprej 7. z oslabljenim pomenom izraža izhajanje od določenega časa, mesta: urnik velja od danes naprej;
družbeni razvoj od osamosvojitve naprej / pog.: dati, poslati poročilo, prošnjo naprej oddati, odposlati; ali je danes pošta že šla naprej bila odposlana; tega ni treba naprej povedati, praviti; kolesa nima več, ga je prodal naprej (pre)prodal
● pog. take primere bo zdravnik dal naprej sodišču naznanil, sporočil; ekspr. zmaga je že naprej dobljena izraža prepričanost o zmagi; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. njegova ura gre naprej prehiteva; ekspr. zaradi blata ni šel voz ne naprej ne nazaj ga ni bilo mogoče premakniti; šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov; ekspr. treba je misliti tudi naprej ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. kar naprej in naprej me nadleguje neprenehoma; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo; pog. vsak si poskuša pomagati naprej doseči boljši materialni položaj; pog. zmeraj se rine naprej hoče biti prvi, upoštevan; evfem. ženska je spravila naprej imela je hoteni splav; šol. žarg. ni znal dosti, a profesor ga je le spustil naprej v naslednji letnik; ekspr. ne ve ne naprej ne nazaj kaj bi napravil; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. iz hiše bo šel samo z nogami naprej mrtev; in tako naprej [itn.] izraža dodajanje
♦ šah. dati naprej figuro od začetka igrati brez nje; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; šport. premet naprej; voj. četa, naprej, marš izraža povelje za začetek korakanja; prim. vnaprej, zanaprej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
naprejpraviti (naprej praviti) glag. nedov. ♦ P: 7 (TC 1550, TT 1560, TPs 1566, TC 1575, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595); (na prej praviti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
naučiti se dov., F
6,
addiscere, ſe dobru
navuzhiti;
dediscere, poṡabiti, kar
ſe je eden
navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti;
indocilis, -le, kar
ſe ne more ṡvuzhiti, ali
navuzhiti, terdoglou;
praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei
ſe navuzhiti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar
ſe je
navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati;
sectator, -oris, joger, kateri trahta
ſe od eniga kai
navuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nekédik prisl. nekje: je sega nekédik praviti vu prousztom zgucsávanyi KOJ 1833, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz,
krí je zalíla kómu obràz,
ne môči poglédati v obràz kómu,
obràz se je podáljšal kómu,
obràz se je zmračíl kómu,
pokazáti svój právi obràz,
povédati kómu resníco v obràz,
povédati v obràz kómu kàj,
smejáti se v obràz kómu,
sóditi kóga po obrázu,
vréči kómu rokavíco [v obràz],
z dvéma obrázoma,
zabrúsiti kómu resníco v obràz,
zréti smŕti v obràz
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odpraviti glag. dov. ♦ P: 11 (TAr 1562, TL 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, MTh 1603); (odpraviti/od praviti) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
okóli1 prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov;
okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okoli hoditi, letati / okoli poizvedovati, praviti / daleč okoli / ljudje iz vasi okoli // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okoli se klatiti, potepati, potikati / poglejmo, kaj je novega okoli po svetu 2. z izrazom količine izraža približnost: od takrat je minilo okoli deset let;
okoli pet stopinj pod ničlo;
tehta okoli sto kilogramov;
okoli tri metre blaga / dohodke so zvišali za okoli tri odstotke
● pog. teden je hitro okoli hitro mine; pog. ne govori tako okoli povej naravnost; govori o jedru stvari; star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. jaz moram ves dan okoli, če hočem kaj prodati iskati kupce; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; pog. koga okoli prinesti ogoljufati, prevarati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
oprávljati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
po prisl. 1. po, izraža porazdelitev enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati nemoremo TF 1715, 36; Oni ſzo zácsali praviti nyemi po ednom: nejli jaſz KŠ 1771, 147; i poſzlao je je po dvá KŠ 1771, 202; doli je poſzádite vſzáksem ſzedejnyi po pétdeſzét KŠ 1771, 198; Po ednom idemo vö z-etoga ſzvejta SŠ 1796, 175; Tak ti nasi dnévi po ednom odido BRM 1823, 20; Solszke regule skolnik po ednom raztolmacsi KOJ 1845, 8; Kelko falátov je meo po ednom KAJ 1870, 170; Na to je ednomi poednom eden püšlič dála BJ 1886, 12 2. izraža prodajno ceno: vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; Gubacsov po kébli cena 17–19 frt. AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
po predlog
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
počrẹ̑z, adv. 1) querüber; p. dejati kaj; rebri počrez iti, Jurč.; — 2) im Durchschnitt; — 3) p. praviti, oberflächlich erzählen, Cig.; — (počrę̑z?) na zapadu: počę̑z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pogosto (po gosto) prisl., F
10,
actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu
po goſtu ſturiti, ali délati;
captare, pogoſtu prejemati;
circumspectare, ſe oṡirati,
pogoſtu okuli gledati;
frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu
pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu
po goſtu ṡavia kakòr volzè;
replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti;
resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepe numero, po goſtu;
versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pokrìti -kríjem dov. pokriti: Szvojimi rokámi tvo glávo pokrije BKM 1789, 160; on svojo hižo slamov ali zterstjom pokrije BJ 1886, 7; I pokrili ſzo ga KŠ 1771, 249; pren. I pokri ſziná 'znyimi KŠ 1754, 251; Pokrí me z-plaſcsom tvoje ſz. miloſcse KMK 1780, 103; pokrí me z-blagoszlovom KM 1783, 228; Z blagoſzlovom me pokrí BKM 1789, 375; Teda zacsnete praviti gumilam, pokrite náſz KŠ 1771, 252; Szkou'zov i zmeſzom ſzi me pokrio KŠ 1754, 90 pokrìti se -kríjem se pokriti se: Ár csi ſze ne pokrije 'zena KŠ 1771, 511; nepokrij sze, dokecs ti nevelijo KOJ 1845, 28 pokrìti -a -o pokrit: Ovo ſzto ti je pokriti KŠ 1754, 258; krüsnim pokrit kejpom KM 1783, 121; telo, štero je pokrito s kožühom AI 1878, 10; sz-kalpagom pokritov glávov AI 1875, kaz. br. 1; pren. Blásen je, steroga grehi ſzo pokriti SM 1747, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
popráviti -ȃvim dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pòsebi prisl. posebej: zácsali ſzo nyemi praviti vſzákſi poſzebi KŠ 1771, 88; Jezus vſzákoga csloveka düſo taki po ſzmrti poſzebi ſzoudo bode KM 1783, 99; dabi nebila zemla vküp zvodami, Nego poſzebi BKM 1789, 156; pomágajmo vu táksi oupraviczaj, ſtere edna dr'sina poſzebi ne more zacséti KM 1790, 88; lidjé znájo kváre csiniti, szebi poszebi, i drügim poprejk skodlive KOJ 1833, XIV; da nieden 'snyih za sze poszebi nebode sze dáo na mira naprávlanye pripráviti KOJ 1848, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
povẹ́dati 1., -vẹ́dam, vb. impf. ad povedati (-vem); = praviti; erzählen, sagen, Mik., nk.; prilike p., poveda se, sv. Bonaventura poveda, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
povedati dov., F
30,
aſserere, ẛa reis
povédati, poterditi;
dic, rezi,
povi;
dicam, porezhem, bóm djal, ali
povédal;
dicere, rezhi,
povédati, praviti;
indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati;
patefacere, resodéti, odpréti,
povédati;
praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai
povei, ali na ṡnanîe da;
referri, naṡai parneſti, poverniti,
povédati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
povedati dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
povẹdávati, -am, vb. impf. = povedovati; = praviti, sagen, erzählen; povedaval mi je celo uro, kako se mu je godilo, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
povzdigováti -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: skladatelja povzdiguje zlasti mojstrsko obvladovanje mnogoglasja // izražati, poudarjati pozitivne lastnosti: povzdigovati lepoto kraja; povzdigovati koga pred drugimi; preveč rad se povzdiguje / ekspr. povzdigovati koga do neba, v nebo zelo2. knjiž. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigati: povzdigovati sloves mesta / glasba je povzdigovala slavnostno razpoloženje // spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigovati gospodarstvo / tak izrez obleko zelo povzdiguje; ta dejavnost človeka povzdiguje plemeniti, boljša3. star. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigati: povzdigovati glavo, roke;
povzdigovali so kozarce in si nazdravljali
● star. povzdigovati duha vojakom jih opogumljati; ekspr. povzdigovati svoj glas pripovedovati svoje mnenje; govoriti, praviti; ekspr. povzdigovati oči h komu pogledovati ga; ekspr. kar naprej povzdiguje prst žuga, svaripovzdigujóč -a -e:
govoril je o njej, povzdigujoč njene lastnosti; povzdigujoče besede
povzdigován -a -o:
vselej je bil cenjen in povzdigovan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prȃvi -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pravílo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
práviti -im nedov. in dov. (á ȃ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznania) z govorjenjem: praviti novice;
kdo ti je pravil o tem;
tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho praviti / praviti si šale, zgodbe pripovedovati / ekspr. take je pravil, da so se vsi smejali b) z jezikovnimi sredstvi: v zadnjem pismu je nekaj pravil o nesreči c) s čim sploh: z gibi, očmi ji je pravil, naj zbeži;
to mi je pravil s prsti, ker je gluhonem 2. v sedanjem času izraziti misela) z govorjenjem: mož prikima in pravi: Da, jutri / na to ne pravi nič, samo pogleda ga / v ljudskih pesmih tako ji pravi, govori / sam pri sebi pravi: prav imate / kaj praviš? Nisem dobro razumel b) z jezikovnimi sredstvi: avtor pravi na koncu članka, da se bo spor mogoče še uredil po mirni poti;
pisec pravi dalje, da bo to odkritje močno pospešilo gospodarski razvoj / kako že pravi naš pesnik / časopis pravi, da vode upadajo; legenda pravi, da sta iz njunih grobov zrasli vrtnici // nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: prah na pohištvu pravi, da že dolgo ni bilo nikogar tu; sonce mu pravi, da se bliža čas kosila; številke pravijo, da imamo izgubo / ekspr. ogledalo mu pravi, da se je postaral 3. nav. ekspr. trditi1,
izjavljati: če on pravi, bo že res;
ali po vsem tem še praviš, da se motim / statistiki pravijo, da število nesreč narašča / rad sem jo imel, ne pravim, da ne ne tajim4. govoriti, pripovedovati: pesem je pravil na pamet;
rada jim pravi pravljice // nav. 3. os. izraža negotovost trditve, kot jo določa dopolnilo: pravijo, da je bolan, pa ne vem / ekspr., z oslabljenim pomenom slišal sem praviti, da gre v drugo službo // nav. 3. os. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje: vsak človek, pravijo, je vreden spoštovanja; pravijo, da pogosto uživanje zdravil ni dobro 5. biti nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo: kako že pravi pregovor;
dobro preberi, kaj pravi tretja točka dopisa / ta teorija pravi drugače 6. označevati določen predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo: v Beli krajini pravijo koruzi debelača;
kako se pravi temu po nemško / ob teh besedah je, kot pravimo, vzkipel // uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek: ime mu je Jože, pravijo mu pa Dolgolasec / po domače mu pravijo Krjakov, piše se pa Pajk / nar. France mi pravijo, pišem se pa Bučar France mi je ime7. ekspr. dajati, povzročati glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: s coklami pravi cok, cok;
zvon pravi bim bam;
krava pravi mu 8. v medmetni rabi, navadno v zvezi pravim ti, vam izražaa) trdno prepričanost: vse boš dobil nazaj, ti pravim / lastno mater bi prodal, če vam pravim b) opozorilo, svarilo: pravim ti, še enkrat dobro premisli / kaj ti pravim, hitro se skrij // poudarja povedano: kakšna lepa polja so to, ti pravim; bilo je hudo, ti pravim; le jej, če ti pravim // uvaja določeno spoznanje, pravilo: saj pravim, čim večji revež je človek, tem bolj ga tepe nesreča // v zvezi kaj praviš izraža dvom, vprašanje: kaj praviš, ali se bo pozdravil; kaj praviš, ali bi šli
● ekspr. saj ni da bi (človek) pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. pravi to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. ti boš to meni pravil, ko še nič naredil nisi ne moreš me učiti, kaj je prav, bolje; nimaš (moralne) pravice, da bi mi kaj očital; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; star. iz roke zna praviti napovedovati usodo, prerokovati; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. ga vidiš, kakšne mi nazaj pravi mi ostro odgovarja, ugovarja; ekspr. to samo tako pravi tega ne misli resno; tega ne misli narediti, uresničiti; ekspr. ni mi treba praviti, da je dovoljenje prav dobro izkoriščal samo po sebi se razume; večkrat je tako pijan, da mački botra pravi da se ne zaveda, kaj dela; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meripráviti se brezoseb.
1. nav. ekspr. biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: jutri se pravi nikoli; tako govoriti se pravi iz človeka se norčevati / zdaj si slišal, kaj se pravi dobro govoriti rusko
// poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se pravi lakota; on že ve, kaj se pravi delati hišo
2. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: pri hiši se pravi pri Grudnu; dobro se pravi po nemško gut / vasi se pravi Mlačevo
3. uvaja
a) dodatno, natančnejšo izrazitev, opredelitev česa: bilo je leta 1988, se pravi, pred 34 leti; pesem je objavljena v četrti skupini, se pravi, v sredini zbirke
b) drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa: nisem je več videl, to se pravi: videl sem jo, pa le od daleč; Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave
4. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo: nič ni vzel s seboj, se pravi, da bo kmalu nazaj / če je tako, se pravi, da gremo jutri na pot
● razloži mi, kaj se pravi: brati med vrsticami pomeni; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
práviti -im dvovid. právljen -a (á ȃ) kaj ~ novice; Kaj ~iš? Nisem dobro razumel; poud. Časopis ~i, da vode upadajo |v časopisu piše|; praviti komu/čemu kaj ~ prijateljem šale; Po domače mu ~ijo Stoparjev; poud.: Vse boš dobil nazaj, ti ~im |izraža trdno prepričanost|; ~im vam, dobro premislite |izraža opozorilo|práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
práviti -im
nedov. in dov.1.
kaj o čem z jezikovnimi sredstvi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani 2.
čemu z imenovalniškim določilom označevati določeni predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo 3.
komu z imenovalniškim določilom uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek 4.
kaj 3. os. izraža, da je kaj nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo 5.
kaj v sedanjem času, 3. os. mn. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje; izraža negotovost trditve GLEJ ŠE SINONIM: glasiti se1,
govoriti,
imenovati,
izraziti2,
kazati,
oglašati se,
pripovedovati,
reči,
rečiGLEJ ŠE: vedeževati,
vikati1,
paziti se,
res2 SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
práviti -im
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.
3.
navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.
4.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.
5.
navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?
6.
kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.
7.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
práviti Frazemi s sestavino práviti:
pijàn, da máčki bótra právi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
práviti prȃvim nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
práviti, prȃvim, vb. impf. (ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pràviti právim nedov. 1. praviti, govoriti: Ár, ká ſze ſzkrivoma godijo od nyih, grdou je eſcse praviti KŠ 1771, 584; Margêca, zácso praviti, pa sze AI 1875, kaz. br. 7; po vöri právim, pravicſen poſztáne cslovik TF 1715, 19; Zaiſztino právim tebi KŠ 1754, 143; Iſztino právim vu Kriſztuſi KŠ 1771, 467; Právis kaiſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; Zakaj právis nám, i nej, meni KŠ 1754, 167; Szvéti Pavel na pervom táli tak právi TF 1715, 3; Od etih zapóvidi právi Goszpod ABC 1725, A4b; Od etih zapouvedi právi Goſzpoud SM 1747, 46; Lejhko záto, ka tvoj nepriáteo právi, ka KŠ 1754, 10a; gde a) právi, ka je a. Áronſzko puno zmenkanya KŠ 1771, 670; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Drügi csednejſi pojbár právi nyemi KM 1790, 18; Tou tak právi Kriſztus pri Mátaji SŠ 1796, 8; Zaka právi te neveren preklétsztvo na Bôga TA 1848, 8; No, no právi Jo'zef szmejom AI 1875, kaz. br. 7; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tak vcſimo ino právimo mi TF 1715, 19; ſz. piſzmo, ſtero mi právimo, ka je od zacsétka csiſzto obdr'záno KŠ 1771, A2b; i dönok právis KŠ 1754, 20; Kakda právite düsi mojoj, naj leti na goré TA 1848, 9; te dobi kai one obeicſejo ino právio TF 1715, 44; Jaj onim, ſteri to hüdo dobro právijo KŠ 1754, 56; I po Proroki to pravio, Kaj Szina scsé vö poſzlati BRM 1823, 3; Vnogi právijo: Sto nam szká'ze gda dobro TA 1848, 4; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo AI 1875, kaz. br. 3; Nepravi nikaj vučiteli BJ 1886, 5; I csi bode vama ſto kaj pravo, povejta KŠ 1771, 67; Vnogo ji bode pravilo vonom dnévi KŠ 1771, 23; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; Glédali ſzo záto eden na drügoga vucseniczke, dvojécsi, od koga bi pravo KŠ 1771, 312; Ár i po'zelejnya ne bi znao, ka je grejh, da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; I ne ſtimajte eſcse kaj bi pravili vu ſzebi KŠ 1771, 9; i kricsao je govorécsi: té je bio, koga ſzam pravo KŠ 1771, 265; tou ſzi iſztino právila KŠ 1771, 275; Pravo je záto Jezus KŠ 1771, 293; pravo je Lajos KM 1790, 20; Ádami je pa pravo KM 1796, 7; Boug je pravo SIZ 1807, 7; ono, stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VII; Vnogokrát nyemi je oča pravo, ka BJ 1886, 8; právila je: jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Mati etak je právila dejteti KAJ 1870; Jo'zef – právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7 2. imenovati, imeti koga za kaj: Jezus nyemi je pa erkao: ka me právis dobroga KŠ 1771, 133; Pilátus pa veli: koga právite krála 'Zidovſzkoga KŠ 1771, 152; je pitao vucsenike ſzvoje koga me právijo lidjé biti KŠ 1771, 127; i publikánuske ſzo pravicsnoga pravili Bogá KŠ 1771, 189; vrági dávamo i nyega ſztvoritela etc. právimo KŠ 1754, 17 pràviti se právim se 1. imenovati se: eden zti dvanájſzet, ki ſze právi Judas Iskariotes KŠ 1771, 88 2. praviti se, govoriti se: ka ſze vu nyegovoj naturi od nyega právi KŠ 1754, 16; onim pa, ki ſzo zvüna, vu prilikaj ſze nyim vſza právijo KŠ 1771, 112 právleni -a -o govorjen, povedan: Lüſztvo je pa zednákov pámetjov poſzlüſalo ona, ſtera ſzo od Filippa právlena KŠ 1771, 364; ka ſzo vſza ona, ſtera ſzo vu Proroczki Knigaj, ali od Kriſztuſſa právlena KM 1796, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
praviti [práviti prȃvim]
nedovršni glagolpripovedovati, praviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
praviti nedov., F
23,
accredere, verovati kar eden
pravi;
celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir
pravio, li ſhe ſerzhnu;
commemorare, kai
praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti;
dicere, rezhi, povédati,
praviti;
enarrare, po redu
praviti, perpovédati;
fabulari, baiſmi
praviti, bajati
[str. 83a ];
fabulari, bajati, baiſni
praviti [str. 82b ];
hariolans, kateri ſrezhizo
pravi, kakòr ziganke;
infit, takrat on
pravi;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu
praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
inquio, jeſt
pravim;
inquis, -ti, praviṡh: inquit, on
pravi;
jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni
pravîo, de je lintvoren;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni
pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh;
narrare, perpovédati, po redu
praviti;
praedicatur, ſe povſód
pravi;
praedicere, poprei
praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati;
recensere, perpovédati,
praviti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi
praviti;
renarrare, ṡupèt
praviti, ali perpovédati, v'drugu
praviti;
replicare, pogoſtu od ene rizhy
praviti, ali na nîo ſpumniti;
ut famae est, kakòr
ſe pravi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
praviti -im dvovid. praviti, pripovedovati, govoriti, reči:
mu sazhne njega teshave, njega bolezhine pravit nedol. ǀ ti ſi ta perva, Katera sazhnesh marmrati, ſlednimu prauit nedol. inu ſe zhudit ǀ ſam hudizh s'pakla je prishal vam pravit namen. kaj s'eno nesgruntano martro terpeti morio taisti, kateri Sapuvid Bosshyo prelomio ǀ kaj jest pravim 1. ed. od posta ob kruhu, inu vodi ǀ je reiſs kar pravem 1. ed. ǀ Jeſt nepravem +1. ed. letu ampak de imate dusho sa dusho dati ǀ Nej sadosti de ti pravish 2. ed. jest verujem de Christus je od ene zhiste Diuize rojen ǀ kajti greshnik, inu greshniza h' temu prauish 2. ed. ǀ nezh nenuza de edn pravi 3. ed. jest verujem v's. Evangeli ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui 3. ed. od Iogru ǀ Poshlushajte kaj pravj 3. ed. Vgo Victorin ǀ kaj vy h'temu pravite 2. mn. ǀ Vy kateri prauite 2. mn. ǀ nihdar s'ſerzam nepravite +2. mn. ǀ kaj h' temu pravite 2. mn./dv. vy dua Sveta Jogra ǀ pravio 3. mn. de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ poshlushajte kaj pravjo 3. mn. ǀ Shlishim de one praviò 3. mn. kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo ǀ shlishim de nekateri provio 3. mn. ǀ nej ſim jest tebi pravil del. ed. m, de ſe bo tebi taku godilu ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega tribal, inu ſvojm bratom pravel del. ed. m kaj je on vidil ǀ je taku pravila del. ed. ž S. Brigitti ǀ kadar ſe bo od nje pravilu del. ed. s ǀ od taiste veljka zhudeſha ſo pravili del. mn. m Pomeni so v nekaterih primerih težko ločljivi, zato so zgledi navedeni mešano.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
praviti dvovidski glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
praviti ► pˈraːvėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
praviti se [práviti se prȃvi se]
nedovršni glagolbiti to, kar izraža dopolnilo; pomeniti; praviti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pravljen deležnikPRIMERJAJ: praviti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
právljica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prêja -e ž (ē) 1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo;
navijati prejo;
bombažna, lanena preja;
najlonska preja;
tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare
● knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo;
volna za prejo;
preja in tkanje 3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele;
praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo
♦ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prepovedováti -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kaznia) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom
● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prerokovati nedov. in dov., F
8,
augurare, prerokovati;
inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa
prerokovati;
multis modis prophetavit, na veliku viſh je
prerokvou [poznejši pripis neznane roke];
ominari, ſrèzho, ali neſrèzho
prerokovati, ſe enimu doṡdévati, ṡazhutiti;
ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali
prerokuje;
praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody,
prerokovati;
prophetare, prerokovati;
vaticinari, prerokovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pripelàti -pèlam dov. 1. pripeljati, privesti: I drüge ovczé mám, ſtere mi je potrejbno eſzi pripelati KŠ 1771, 300; Paſcsi ſze i drüge tá pripelati KŠ 1771, 536; Marka kſzebi vzemi i pripelaj ga ſzebom KŠ 1771, 652; serega nepripelaj z-szebom KOJ 1845, 35; Oſzelniczo, odvé'zta jo i pripelajta jo meni KŠ 1771, 67; Ali te nepriátele moje pripelajte eſzi KŠ 1771, 236; Meſter, pripelao ſzam ſzina mojega ktebi KŠ 1771, 130; gda je potop na ti nepobo'zni na ſzvejt pripelao KŠ 1771, 719; i ta zvejzda je nyé pripelala k-ſztáni Goſzpodna Jezuſſa KM 1796, 90; Pripelala ſzta to oſzelniczo i 'zrbé KŠ 1771, 68; kda szo niki szkrbni roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7 2. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: i ſcséte na náſz pripelati etoga csloveka krv KŠ 1771, 355; ſetüj me k-mojemi Zvelicsiteli nazáj pripeláti KMK 1780, 102; Dáj nám Szebé, i drüge ravnati, Kzvelicſanyi pripelati BKM 1789, 55; Bôg nasz vodi, on nasz má pripeláti tá, Gde nam nôvo szprotolêtje, nôvi dôm dá KAJ 1870, 26; Da nász k-právoj pokouri pripelas KM 1783, 97; Naj nász vu tvojo diko pripelas KM 1783, 10; da ani Vrág náz vkákſo ſzramouto nepripela TF 1715, 30; On me pripela k-vretini blá'zensztva KAJ 1848, 7; nego me vu Nebeſzko vekivecsno domovino pripelai SM 1747, 57; i pripelaj náſz vu 'sitek vekivecsni KM 1790, 111; Kriſztus, da bi náſz k-Bougi pripelao KŠ 1771, 710; Na ono tá pripelao BRM 1823, 9; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála na bougso miszeo pripelao KOJ 1848, 40; ka ſzi náſz na tvojega ſz. ſziná ſzpoznanye pripelao KŠ 1771, 847; ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa na právo vöro pripelao KM 1783, 90; Epafrás je je na vöro pripelao KŠ 1771, 601; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala knám doli BKM 1789, 81; geto ſzo ji vnogo jezero na Kriſztuſovo ſzpoznanye pripelali KŠ 1771, A5b; i pripelali ſzo áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362 pripelàti se -pèlam se 1. pripeljati se: I gda bi ſze Jezus pá na drügo ſztrán prejk pripelao vu ládji KŠ 1771, 116; Drugi dén ſzmo ſze pa pripelali vu Sidon KŠ 1771, 424 2. privesti: 'zena ſze pred Kriſztuſa pripela KŠ 1771, 291; pren. Pred Kriſztuſa ſze pripelamo SŠ 1796, 45; Pred Goſzpodna pripelajo ſze vſzi SŠ 1796, 14; Geto ſze je pa po Petri k-Kriſztuſi pripelao KŠ 1771, 101 pripelajóuči -a -e ko pripelje, privede: Sznéhou pripelajoucsi k-hi'si, Sztarissina etak má praviti SIZ 1807, 39 pripèlavši -a -e ko je privedel: Jupitra pop pa gyüncze i vejncze pred vráta pripelavſi zlüſztvom vrét KŠ 1771, 386; Tomori, szledkar sze pa i k-nyemi pripelavsi, z-recsjouv tüdi na znánye dati, je nej zamüdo KOJ 1848, 73 pripèlani -a -o pripeljan, priveden: i na zapovid Feſztuſovo pripelan je Paveo KŠ 1771, 420; Szilje ete dnih vsze kraja jáko doszta v Buda-Pest pripelano AI 1875, kaz. br. 8; Za Kolosáncze a.) hválo dáva, ka ſzo na vöro pripelani KŠ 1771, 603
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pripovedati nedov., F
13,
auricularius, en ſecretari, ali ṡkrivni ſluṡhabnik, kateri na tihim na uhu
perpovéda;
commemorare, kai praviti,
perpovédati, v'ſpomyn perpraviti;
declamare, glaſnu kei kai
perpovédati, inu od ṡmiſlenih rizhy naprei perneſti;
enarrabilis, -le, kar ſe more povédati, ali
perpovédati;
enarrare, po redu praviti,
perpovédati;
joculans, -tis, kateri kai ſhavkoviga
perpovéda;
loqui ad invicem, v'mei ſabo
perpovédati;
memorator, -oris, kateri kai
perpovéda, ali ſpominuje;
narrare, perpovédati, po redu praviti;
praenarrare, poprei
perpovédati, poveidati;
recensere, perpovédati, praviti;
renarrare, ṡupèt praviti, ali
perpovédati, v'drugu praviti;
Sibylla, -ae, ena prerokinîa, katera
perpovéda od perhodnih rizhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pripovedevati ► pr̥pȯvėˈdẹːvat -ˈdüːjen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
priprȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pripraviti glag. dov. ♦ P: 42 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); (pripraviti/pri praviti) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prodájati -am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo;
prodajati na trgu, po hišah;
drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge 2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se;
prodajati lenobo lenariti;
pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari;
prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugiprodájati se ekspr.
1. sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: zaradi lakote se ne bomo prodajali
2. imeti ljubezenske, spolne odnose s kom zaradi koristi: ta ženska se prodaja (za denar)
prodájan -a -o:
to je najbolje prodajana knjiga v tem letu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prodájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.
3.
čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
prorokǜvati -ǘjem nedov. prerokovati: Csi bi vſze ſzkrovnoſzti Znao, i proroküvati BKM 1789, 277; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; I zácsali ſzo praviti nyemi: proroküj KŠ 1771, 150; vi Bodte proroküvali BKM 1789, 122; Zapovedao kaj bi proroküvao SŠ 1796, 35; liki je 'ze dávno od nyih Kriſztus proroküvao KŠ 1754, 12a; Proroküvao je pa i etim KŠ 1771, 759; Kak je ſztoga dávno Amos proroküvao BKM 1789; ka je nyima proroküvao Eliás KM 1796, 69; nej ſzmo vu tvojem iméni proroküvali KŠ 1771, 23; i gúcsali ſzo zjezikmi i proroküvali ſzo KŠ 1771, 400; ka ſzo nyemi proroküvali nyegovi roditelje KM 1790, 56 proroküvajóuči -a -e prerokujoč: mou'z molécsi ali proroküvajoucsi KŠ 1771, 511; Té je pa meo ſtiri cseri dévojke proroküvajoucse KŠ 1771, 407
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
provi2 [3. os. ed.] gl. praviti ♦ P: 1 (TE 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún,
délati račún brez krčmárja,
íti za račún brez krčmárja,
naredíti račún brez krčmárja,
na túj račún,
porávnati stáre račúne [s kóm],
porávnavati stáre račúne[s kóm],
prekrížati kómu račúne,
príti na svój račún,
račún brez krčmárja,
smejáti se na túj račún,
šáliti se na túj račún,
živéti na túj račún,
življênje na túj račún
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
razfaldati dov., replicare, reṡfaldati, reṡmotati, preverniti, ṡupèt perpogniti, s'nou odgovoriti, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Razlike med predlogoma »okoli« in »okrog«
Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Sedeli smo okrog/okoli mize.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Razmerje med glagoloma »reči« in »povedati«
Pri pisanju zapisnikov je včasih navedeno: da je nekdo nekaj rekel ali pa nekaj povedal.
Našla sem citat Janeza Gradnišnika:
»Če trdimo, da je nekdo nekaj REKEL, nismo še prav nič povedali o resničnosti njegovih besed, samo ugotavljamo, kakšne so bile njegove besede. Brž ko pravimo, da je nekaj povedal, pa izražamo zraven SVOJE VEROVENJE, da so bile njegove besede resnične«.
Vljudno prosim za obrazložitev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
razprȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rẹ̑č rečȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
reči dov., F
20,
ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!],
je rekel;
aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo
rezhi;
benedicere, ẛhègnovati, dobru
rezhi;
dic, rezi, povi;
dicere, rezhi, povédati, praviti;
dicto obediens, pokoren kar
ſe rezhe;
dictu nihil facilius, lahku je
rezhi;
expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti,
rezhi;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt
rezhi;
jubere, ṡavkaṡati, veleiti,
rezhi, vkaṡovati;
liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu
rezhe kar hozhe;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more
rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka;
praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali
rezhi;
praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz
[!] ne
rezhi;
sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar
ſe mu
rezhe, pokorin;
subjungere, ſhe h'timu kai
rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
reči dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rêči se rêčem se
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
navadno v 3. osebi nekdo poimenovati kaj
Njemu se reče Debeli.
2.
navadno v 3. osebi nekdo izraziti kaj 'visoko stopnjo stanja/pojava'
On že ve, kaj se reče lakota.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj izraziti kaj 'določeno dejstvo'
Se reče ona.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
red1 m, F
23,
acies pugnae, verſtè, ali k'boju po
rèdi poſtauleni voiszhaki, vojska;
consequenter, po verſti, po
rèdu;
enarrare, po
redu praviti, perpovédati;
ordinatim, po
rèdu, ali po ordingi;
ordine, po verſti, po
rèdu, po zhiſlu;
ordo, rèd, reṡlozhenîe, ordinga, ſtan, verſta;
ritè, dobru ſpodobnu, po
rèdu;
tenor, -oris, viṡha,
reed
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
red -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rékati -am nedov. (ẹ̑) star. 1. govoriti, praviti: kaj rekajo ljudje o tem;
vsi so mi rekali, da sem poceni kupil;
ne reka se zaman: človek človeku volk / kar naprej je rekal: pazi ponavljal2. reči, praviti: ponekod na Koroškem rekajo krompirju hruške / vsi so mu rekali Tonček / rekati komu ti tikati ga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sàj2 in saj vez. (ȁ) 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost;
poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil;
pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil;
prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v členkovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo;
prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil;
privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v členkovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega;
v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v členkovni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo;
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo;
inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde
● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
saj ► ˈsėi̯ in sėi̯ vez.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
skr̀čeno prisl. skrčeno: szlobodno je i szkrcseno praviti KOJ 1833, 99
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
slíšati -im nedov. in dov. (í ȋ) 1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali;
nekaj trenutkov je bilo slišati samo dež;
slišala je korake pred hišo;
iz vasi je bilo slišati lajanje psa;
ali ne slišiš, da zvoni;
niso slišali, kdaj je odprla vrata;
njenih besed ni razločno slišal;
zaradi glasnega smeha niso slišali zvonca;
iz sosednje sobe se je slišalo petje / slišali smo morje, kako tiho pljuska / naredil se je, kot da ni slišal; pren., ekspr. slišim peti praznino, tišino // nepreh. biti sposoben dojemati zvoke, glasove: na levo uho ne sliši; kljub starosti še dobro sliši; po poškodbi popolnoma nič ne sliši; vedno slabše sliši 2. seznaniti se s čim s poslušanjem: hotel je slišati še bratovo mnenje;
ne morem razpravljati o tem, ker prvega predavanja nisem slišal;
slišati je bilo pritrjevanje;
vsak rad sliši dobre stvari o sebi / ekspr. to sem slišal na lastna ušesa / tega pevca še nisem slišal njegovega petja; publ. slišimo se spet jutri ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na sporedu jutri ob isti uri / ekspr. to se lepo sliši, res pa najbrž ni // izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: slišal sem praviti, kako je strog; ali ste že slišali novico; o novem učitelju so slišali samo dobre stvari; slišali smo, da so te smuči dobre; to sem že v šoli slišal / iron. lepe stvari sem slišal o tebi / ekspr. kdo je že kaj takega slišal / pog. o tem se v zadnjem času dosti sliši govori / kot slišim, vam je tudi to že znano 3. v medmetni rabi izražaa) opozorilo na to, kar se oglasi, zasliši: slišiš, kako dežuje;
slišite, letalo b) omiljen ukaz, željo, spodbujanje: slišiš, kaj ti pravim;
res pridi, slišiš;
skoči, slišiš, ne boj se c) podkrepitev trditve: to je naše dvorišče, slišiš, naše;
vse je v redu, slišita, lepo je bilo č) nejevoljo, nezadovoljstvo: ga slišiš, kako vse besede nalašč narobe razume d) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: slišiš, kako naj se ne jezim nate;
slišite, kolegica, tako ne gre
● pog. pazi, da te kdo ne sliši ne bi bilo dobro, da bi kdo izvedel, kaj si rekel; zastar. posestvo sliši najstarejšemu sinu mu pripada, bo (je) njegovo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. o zdravniku ni hotel nič slišati ni se hotel zdraviti; ekspr. še slišati ni mogel o meni zelo sem mu bil zoprn; ekspr. zelo smo jih slišali ošteli so nas; pog. mene sploh ne sliši več ne uboga; ekspr. kaj še hočeš, saj si slišal očeta saj veš, kakšno mnenje ima oče o tem; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. vse vidi in vse sliši vse opazi, za vse se zanima; zastar. nesi košaro v klet, saj veš, da sliši tja spada; pog. a prav slišim izraža začudenje; kar je rekel, je bilo slišati prijazno je bilo prijazno; je bilo navidezno prijaznoslišèč -éča -e:
umaknil se je, slišeč korake; razlike v razvoju govora gluhih in slišečih otrok; sam. gluhi opažajo stvari, ki so za slišeče popolnoma samoumevne
slíšan -a -o:
pogosto slišan očitek; nerodno mu je bilo, da je bil njegov samogovor slišan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
smẹ́šən, -šna, adj. Lachen erregend, possenhaft, spasshaft; smešne praviti, lustige Anekdoten erzählen; — lächerlich; smešna občutljivost; smešen napuh; smešno čuden, barock, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sodíti in sóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu pred civilnim sodiščem /v imenu ljudstva/.
2.
kdo/kaj odločati o kom/čem
/Z vso pravico/ so sodili o zadevi.
3.
kdo/kaj nadzorovati kaj / na/v čem
Soditi nogometno tekmo / na nogometni tekmi.
4.
kdo/kaj ocenjevati koga/kaj
Ne sodi ga /napačno/.
5.
dovršno kdo/kaj misliti kaj
Arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let.
6.
kdo/kaj spadati v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov sodi tudi cepin.
7.
iz prava kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu (za goljufijo) /v odsotnosti/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
spomin1 m, F
12,
commemorare, kai praviti, perpovédati,
v'ſpomyn perpraviti;
commemoratio, ſpomyn, ſpumnenîe;
immemorabilis, -le, nevréden
ſpomina, kar ſe ne more povniti;
memorabilis, -le, ſpomina vréden;
memorandus, -a, -um, ſpomina, ali pumnenîa vreden;
memorari, ſpomyn ſturiti;
memoria, ſpomyn, pumnenîe, ſpominik;
memoriale, ena proſhnîa, ſuplica, molba,
ſpomyn;
memoriola, -ae, en maihin
ſpomyn, en ſpominik;
mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe, v'miſſel vṡètje, ſpominik;
palmaris, et hoc re, kei kai naryeniga
h'ſpominu eniga premaganîa;
recordatio, ſpomyn, ſpumnenîe, pumnenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
spomniti dov., F
11,
cogitare, miſliti,
ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati;
in memoriam reducere, ſpomniti;
memento, ſpumni;
mementote, ſpumnite;
meminero, bóm
ſpumnim;
meminiſse, pametiti,
ſpumniti, ſumniti;
memorare, premiſhlovati, ali ſe domiſhlovati,
ſpumniti;
monere, opominiati,
spumniti;
recominisci, ṡupèt
ſpumniti, ṡupèt v'miſſel vṡeti;
reminisci, ſpumniti, reṡmiſlovati, premiſlovati;
replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo
ſpumniti;
prim. spominiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
správiti -ȃvim dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
srę́čica, f. dem. sreča; das liebe Glück; — srečico praviti, prophezeien: s. praviti kakor ciganke, Dict.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
strésati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo;
stresati hruško, jablano;
šipe so se stresale od grmenja;
vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu) 2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino;
kriki so stresali ozračje 3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup;
stresati orehe;
ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo 4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta;
veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati// s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno
● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupnostrésati se ekspr.
izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa
stresáje :
stresaje z glavo, mu je segel v besedo
stresajóč -a -e:
jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh;
prim. iztresati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
strésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; strésanje (ẹ́) koga/kaj ~ drevo; ~ krompir na kup; poud.: Mraz ga ~a |spreletava|; ~ šale |praviti, pripovedovati|; stresati koga/kaj za kaj ~ nagajivca za ramo; stresati z/s čim ~ z glavostrésati se -am se (ẹ́) Šipe so se stresale od grmenja; poud. stresati se nad kom/čim |izražati jezo, nejevoljo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ščèti tudi štèti ščém nedov. hoteti: neſcſem tomi greiſniki ſzmerti SM 1747, 167; Scsém pa, naj znáte, bratje KŠ 1771, 592; Neſcsem pa, ka bi neznali KŠ 1771, 508; Scsém vám miloſztiv biti BKM 1789, 14; tou scsém potrditi KOJ 1833, IX; I tô vero scsém varvati KAJ 1848, 4; ako ſchés dugo ſiv biti ABC 1725, A4a; ako scsés videti SM 1747, 87; Csiſzi ti ſcsés pomágati KŠ 1754, 257; csi ſcsés, mores me ocsiſztiti KŠ 1771, 24; zapovej, ka scsés KM 1783, 2; Ali gda ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Csi ſze nescses povrnouti SŠ 1796, 52; trude, stere szi nescses plácsati KOJ 1833, VI; nai poglaviteiſe ſché premislávati TF 1715, 3; ar ga nesche Bogh brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; ar ga neſcſe Bog brezi kastige nehati SM 1747, 45; i csi ga komi ſcsé ſzin oznaniti KŠ 1771, 37; kaj, csi ſto neſcse delati KŠ 1771, 630; Ki je obdr'sáva, on scsé 'sitek meti KM 1783, 274; Betésne ſcsé vrácſiti BKM 1789, 18; Duh Bo'zi vu pianom csleki neſcse rad prebivati BKM 1789, 448; Ki druge scsé kaniti KM 1790, 16; či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8; pokáže, ka se včiti nešče BJ 1886, 5; ſteroga ſcsémo krſztsávati KŠ 1754, 188; ſcsémo od tébe znamejnye viditi KŠ 1771, 40; Tebi zdaj ſcsémo ſzpejvati BKM 1789, 37; Ár neſcsemo, ka bi neznali KŠ 1771, 529; gda ſchéte moliti TF 1715, 25; da nej, ka ſcséte, tá delate KŠ 1754, 192; Ka ſcséte KŠ 1771, 498; Pomoucs cſi scséte meti BKM 1789, 12; ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; ino nam skoditi schéio ABC 1725, A7a; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; ne csinijo, ká ſcséjo KŠ 1754, 72; hüdodelniczi pa nescsejo KŠ 1754, 208; Neſcso tvojoj rejcsi, Vörvati BKM 1789, 184; nika nescso praviti AI 1875, br. 1, 7; I ſteri koli bode ſteo med vami prvi biti KŠ 1771, 66; Da ſzem jaſz stel zamucsati SM 1747, 95; kelikrát ſzem ſteo vküp ſzpraviti otroke tvoje KŠ 1771, 78; ſztejm je on ſteo mené Vtrgnoti KŠ 1754, 249; je nej ſteo, kabi oſztalo KŠ 1771, A4b; Gda je ſtel ſzpuniti BKM 1789, 17; nej ſze je ſtela obeſzeliti KŠ 1771, 8; roditelom, stere je negda nej stejla bougati KOJ 1845, 88; nego ſzo nyemi vcsinili, ka ſzo ſteli KŠ 1771, 56; ár ſcsé ſze mi KŠ 1771, 462; ki ſzte nej ſzamo csiniti, nego i ſteti zácsali KŠ 1771542; Jasz nyemi scsém tüvárissa dati SIZ 1807, 7; Eto scsém prepovedávati AI 1875, kaz. br. 7; ali ſcsés meti nájem KŠ 1771, 437; kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; mené poszili scsés csemeriti AI 1875, kaz. br. 7; Szkim tou ſcsé KŠ 1771, 436; da tákse grejhe nescse nám na oucſi metati KŠ 1771, 442; ki nescse vnejmar tá 'siveti SIZ 1807, 9; Kaj Szina scsé vö poſzlati BKM 1789, 3; ki po szvejti scsé KOJ 1845, 7; On scsé szrd vöszpüsztiti KOJ 1848, 3; Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; jeli scsé poszlavec osztáti AI 1875, kaz. br. 3; Ki nescse na szedsztvo pridti AI 1875, 3; ki jo ščé kaštigati AI 1878, 9; Pokaštigana nešče biti AI 1878, 9; Pomôcs csi scséte meti BRM 1823, 8; Ki ga verno scséjo dicsiti BRM 1823, IV; Kak sze zovém, znati scséjo KAJ 1870, 5; i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; Nego bi stel ſzpeivati SM 1747, 79; Liki da bi eto ſteo praviti KŠ 1771, 436; Gda bi ſteo natom szvejti BKM 1789, 14; Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; nemorete cſiniti, kaibi vi steli SM 1747, 26; Gda bi ga pa ſteli vmoriti KŠ 1771, 409; csi gli bi niſteri ſteli BKM 1789, 5; Csi bode ſto ſteo kejpe naprávlati KŠ 1754, 12; Ár, ki bode ſteo düſo ſzvojo zdr'zati KŠ 1771, 198; tou ſzem pa nej ſteo BKM 1789, 4b; kelikokrát szam steo vküpszpraviti szini tvoje KOJ 1833, XI; naj ſzvojo nazoucsnoſzt poká'ze, ſzi ſteo KŠ 1771, 823; i nej szi steo KOJ 1833, XI; nej jo je ſteo oſzramotiti KŠ 1771, 6; Ár je tak ſteo na Ocsa SIZ 1807, 8; je nej steo pretirati KOJ 1833, X; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; szta pomôcs stela dati AI 1875, kaz. br. 3; ki ſzo ga ſteli ſzpitávati KŠ 1771, 413 ščèti se ščém se hoteti se: ki szo sze tój pogodbi nej steli podáti KOJ 1848, 6; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Kikoli ſze ſcséjo dopádnoti KŠ 1771, 570; Ár csi bi ſze hváliti ſteo KŠ 1771, 550; sze pred tébe scsém szprávlati TA 1848, 5; kak dugo sze scsés zméne szpozábiti TA 1848, 10; ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Csi sze nescsejo povrnôti TA 1848, 6 ščejóuči -a -e hoteč: Goſzpoud potrplejnye má znami, ne ſcsejoucsi, ka bi ſze ſteri ſzkváro KŠ 1771, 722; Nájdem právdo ſcsejoucſi delati dobro KŠ 1771, 81 ščévši -a -e ko je hotel: Jasz nalehci scsévsi notri sztôpiti, szam szkocso notri AIP 1876, br. 2, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tréba povdk. (ẹ́) 1. z nedoločnikom izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice: temelje stavbe je treba okrepiti;
dimnik je treba večkrat omesti;
pšenica je zrela in jo je treba požeti;
njivo je treba jeseni preorati;
roke je treba večkrat umiti / hodil je zlahka in mu ni bilo treba počivati // izraža, da dejanja ni mogoče opustitia) glede na kako okoliščino, cilj: večkrat ga je treba opomniti;
treba ga je dolgo prositi, da kaj naredi;
delaven je in ni ga treba siliti k učenju / krivice je treba popraviti; zakon je treba spremeniti / vesel je, da mu ni treba živeti v mestu / ekspr.: treba je priznati, da je lepa; treba je reči, da se z vsem nismo strinjali / elipt. treba je v trgovino po kruh treba je iti / ekspr. kaj vam je bilo treba tako dolgo klepetati b) glede na kako zahtevo, določilo: ni mu treba plačevati davkov;
za vpis je treba predložiti dokumente;
pri projektu mu ni treba sodelovati / naslov je treba napisati na sredino / ali se je treba odločiti takoj? Ne, lahko počakamo / ali naj prižgem luč? Ni treba // izraža, da se dejanju, stanju ni mogoče izogniti: če hočeš jesti, je treba delati; noč je, treba bo iti domov; treba se je bilo sprijazniti, da se časi spreminjajo; vsi vemo, da bo enkrat treba umreti 2. ekspr., z nedoločnikom izraža omiljeno zahtevo: konec klepetanja, treba je delati;
niste še na vrsti, treba bo malo počakati;
fantje, treba je vstati // v nikalnih stavkih izraža omiljeno prepoved, odsvetovanje: ni treba bežati, saj vam ne bo nič hudega storil; ni vam treba misliti, da tega ne vemo; ni treba obupati, bo že bolje 3. izraža okoliščine, stanje, ki zahteva nastop, uresničitev česa: če bo treba, ga bodo operirali;
ko bo treba, vas bodo poklicali;
dežuje, ko je najmanj treba;
popravite, kjer je treba / drevja so posekali, kolikor je bilo treba // z odvisnim stavkom izraža koristnost, primernost tega, kar izraža odvisni stavek: včasih je treba, da človek doživi razočaranje; ni treba, da ste zadovoljni s čimerkoli; ker ga ne poznaš, je treba, da te z njim seznanim 4. z rodilnikom izraža, da se kaj mora dobiti, imeti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: to zimo mu ni treba novih čevljev;
povej, česa mu je najbolj treba / če ti je treba prijatelja, ne pozabi name; ni mu treba zdravil / več počitka mu je treba več bi moral počivati// izraža, da kaj mora nastopiti, biti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: suša je, dežja je treba; ni treba luči, saj je še dan / ekspr. kaj je bilo treba vojne vojne ne bi smeli dopustiti// ekspr. izraža, da je prisotnost koga, česa zaželena, koristna: nikamor ne hodi, doma te je najbolj treba; kar sam pridi, nikogar ni treba zraven / omare ni treba na hodniku / ekspr. kaj vas je treba tukaj tukaj ste nezaželeni5. v zvezi s kot je treba, kakor je treba izraža, da kaj ustreza določenim merilom: radi bi si uredili življenje, kot je treba;
gostom je postregla, kot je treba;
v tovarni je bilo vse, kakor je treba
● ekspr. poreden je, palice mu je treba strožje ga je treba vzgajati; ekspr. samo še tega (mi) je bilo treba to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. bil je fant, kot je treba v vseh pogledih dober; postaven, lep; ekspr. prav treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba stanje ni tako hudo, kot se misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tréba povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~; treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev; treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
trobiti1 nedov., F
2,
cornicen, eden, kateri v'rúg
trobi, na zinke piṡka;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa
trobiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ùdriga medm. udari ga, lopni ga: szamo edno rêcs trbê praviti: udriga AIP 1876, br. 7, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ugíbati -am in -ljem nedov. (ī) 1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: ugibal je njene misli, želje;
ugibati, kaj se bo zgodilo;
ugibati, kdo je tat;
brezoseb. o tem se je veliko ugibalo 2. prizadevati si rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: dolgo je ugibal, a ni uganil;
ugibate lahko trikrat / navedli so prvo črko, ostale so ugibali; ugibati imena, osebe
♦ etn. ugibati barvice otroška igra, pri kateri se ugotavlja, katero barvo kdo predstavlja3. star. premišljevati, razglabljati: takoj sta začela ugibati, koga bi poslala tja;
zaskrbljeni ugibajo, kakšne bodo posledice;
tako je ugibal sam pri sebi 4. star. praviti, govoriti: o njem so ugibali zelo čudne stvari ugibáje :
hodil je sem in tja, ugibaje, kaj bo
ugibajóč -a -e:
legel je, ugibajoč, kakšno bo vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
uho s, F
24,
asiones, te velike ſove
s'uſheſſi;
auricapium, tú kar
vſheſsa trébi;
auris, uhú;
aurium vitia, tadli ali boléẛan teh
uſhès;
auscultare, poſluſhati, na
uhu vleizhi;
continere aures, ṡatiṡkati
vſheſſa;
flaccidae aures, uſheſſa doli obéſhena;
impingere alapam, ṡa
uhu vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu
v'uṡheſſa trobiti;
parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa
uſheſmi, oteklúſt pod
uſheſmi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
uprȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
úrh (Úrh) Frazemi s sestavino úrh (Úrh):
úrha (Úrha) klicáti [na pomóč]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
veléti -ím dov., vêlel (ẹ́ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti;
cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite 2. nedov. in dov.,
nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje3. nedov. in dov.,
star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača;
upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se// v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor velèč -éča -e:
veleč, naj ga počakajo, steče nazaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
velèti -ím nedov. in dov. 1. reči, govoriti, praviti: da bi sze moglo i od Vogrszke Králevcsine veleti KOJ 1833, VIII; Záto velim vám KŠ 1771, 20; ti velis, kaj ſzam jaſz kráo KŠ 1771, 327; Krſztsenik ſzem velis BKM 1789, 260; Kriſtus tak veli TF 1715, 32; kak piſzmo veli KŠ 1754, 42; Teda veli vucsenikom KŠ 1771, 31; Tak veli Kriſztus BKM 1789, 19; Kriſztus veli da mi ne zaſzpimo SŠ 1796, 7; Etak veliſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; veli z-britkim szrcom deklícska KAJ 1870, 9; tiva ſzlpecza velita nyemi KŠ 1771, 30; Zakaj velimo KMK 1780, 26; ete je Szin vas, ſteroga vi velite, kaj je ſzlejpi porodjeni KŠ 1771, 297; Boug hráni, kak velite, Nebeſzke vſze fticze BKM 1789, 419; iszkajôcsi tebé i sztálno velijo TA 1848, 55; gda ſzam ſze vám varvati velo od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 53; Ti ſzi velo KM 1783, 187; Goſzpoud je velo KŠ 1754, 20; Kaj Boug, ki je velo zkmicze ſzvetloſzt ſzijati KŠ 1771, 535; On je velo SŠ 1796, 4; tak je ſzám Goſzpodin Boug etak velo SIZ 1807, 7; Oni ſzo nyemi pa veleli KŠ 1771, 48 2. ukazati: ino veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; I kak nyemi veli pozványe KAJ 1848, 4; 'ze stzánem, veli Goszpod TA 1848, 9; I velejla je prebivajoucsim na zemli KŠ 1771, 790 velèti se -ím se imenovati se: meſzto, kotero ſze veli Golgotha KŠ 1771, 95; Blá'seni ſze veli on od Salamona SIZ 1807, 2; sze nyemi Veliki Lajos veli KOJ 1848, 47; sze izda tamosnyim trávnikom veli KOJ (1914), 107 veléči -a -e ukazujoč: Gda zapovedajoucs, velécs gucsimo KOJ 1833, 141
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
velévati -am nedov. (ẹ́) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata;
velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd 2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici 3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme 4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Velika začetnica za dvopičjem
Zanima me, ali za dvopičjem pišemo veliko začetnico, kadar za njim sledi npr. zapis definicije ali hipoteze (npr. K. hipoteza pravi: ....).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vgnesti dov., F
2,
infulcire, notar
vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
intrudere, notar pahniti,
vgneſti, vriniti, vdrénîati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vunkajpraviti (vunkaj praviti) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
z'nov (znov) prisl., F
16, I.
abintegro, ẛnov;
adinventio, napreivsetje, ẛnaidenîe, enu
ſnou naidenu déllu;
deintegro, s'nou;
denuò, s'noviga, ṡupèt, ſhe v'drugu,
s'nou;
iterare, s'nou ṡazheti, ṡupèt ṡazheti, ponovlati, ſhe enkrat ſturiti;
novellare, eno vinṡko terto
s'nou ṡaſajati;
novellus, -li, ṡnuvizhni, kateri je
s'nou ſturjen;
noviter, s'nou;
proselytus, en ptuji, kateri je naſhe poſtave
ṡnou gori vṡèl, en perdruṡhik k'naſhi veri;
puerpera, otrozhinza, katera
s'nou enu déte rody;
renasci, ſe ṡupèt v'nuvizh roditi, ſe preroditi,
s'nou rojen biti;
replicare, s'nou odgovoriti, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti;
retractare, eno glihingo reṡdréti, ne derṡhati, naṡai potegniti:
s'nou glihati;
retractatus, -a, -um, s'nou ṡglihan; II.
iteratio, s'nou ṡazhenanîe;
retractatio, s'nou glihenga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
začéti -čnèm dov. 1. začeti: Boug je more vnami zacséti KŠ 1754, 80; edna dr'sina poſzebi ne more zacséti KM 1790, 88; Vu iméni Bogá zacsnem moje delo KAJ 1870, 5; Začnem vu Bogá iméni BJ 1886, 3; Ludvik z-Vogrinami boj zacsne KOJ 1848, 8; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Zacsnimo tak delo z-bo'zov pomocsjov AI 1875, kaz. br. 1; eden sz-králeszkoga rodu rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 8; Margeca zácso praviti AI 1875, kaz. br. 7; Tak szo sze Magyari zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10 2. delati, početi: Ah! ka mi je zacséti SM 1747, 77; Ah kaj mi je zacséti BKM 1789, 209; kaj hocsemo zacséti SŠ 1796, 173; nê szo znali, ka májo zacséti KAJ 1870, 144; od boleznoszti nikaj nê znao zacséti AI 1875, kaz. br. 8; ino nevej, ka bi zacséla KOJ 1845, 85 začévši tudi začévči -a -e ko je začel: Zacsévſi od krſzta Ivanovoga notri do tiſztoga dnéva KŠ 1771, 343; kral na glaszno zacsévcsi csteti králeszko rêcs AI 1875, kaz. br. 1 začéti -a -o začet: Vi znáte, ka za rejcs ſze je zgoudilo, zacséta od Galilee po krſzti KŠ 1771, 374
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zàčnoti -em dov. začeti: niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Csi gli kaj zacsnem rano KŠ 1754, 268; nouvi 'zitek zacsnem BKM 1789, 78; i teda ſzi zacsne ſzejſzti KŠ 1771, 219; kak on moje delo zacsne SM 1747, 74; Záto Sz. Dujh vſze tou dobro vnami zacsne KŠ 1754, 124; I zacsne biti te ſzebom ſzlü'zécse KŠ 1771, 83; Jožek dönok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5; Zacsnemo pá ſzami ſzebé preporácsati KŠ 1771, 532; csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; i ne zacsnite eſcse praviti vu ſzebi KŠ 1771, 173; naj tou zmolitvami zacsnejo KŠ 1754, 220; Naj ne zacsnejo ſpotati KŠ 1771, 221; zacsnoje vleti 1771 pobogsávati peſzmi BKM 1789, 3; Žveplenica je začnola goreti BJ 1886, 9 zàčnoti se -em se začeti se: Tou blá'zenſztvo ſze escse eti zacsne KŠ 1754, 142; Záto ſze preczi od nyegove Bo'zánſzke natúre zacsne KŠ 1771, 263; Vcsenyé sze z-molitvami zacsne KOJ 1845, 9; Teda ſze prav nouvo leto zacſne BKM 1789, 53; Včenyé se zdaj začne BJ 1886, 3; naj ſze vsze naſſe molitve od tébe zacsnejo KM 1783, 102; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; Slama se je pa goreti začnola BJ 1886, 9 zàčnovši -a -e ko je začel: I zacsnovſi od Moj'zeſa i od vſzej prorokov razkládao je nyim vſza ona piſzma KŠ 1771, 256; Oni pa vö ſzo sli eden za ednim zacsnovſi od ſztariſi KŠ 1771, 292 zàčnjeni -a -o začet: Od sztrána Szrbie prôti törkom je bój zacsnyen AIP 1876, br. 7, 8; V-nisteri mesztaj bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; i szamo te szo mogli od zacsnyenoga dela henyati KOJ 1833, IX; pred nomenom z-káksim vküpglasznikom zacsnyenim sztoji KOJ 1833, 14; naj ſze dela od tébe zacsnejo, i zacsnyena ſze dokoncsajo KM 1783, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zapovedevati ► zapȯvėˈdẹːvat -ˈdüːjen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zapovedováti -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj mora narediti, delati: njihova vera jim zapoveduje, da si dobrine delijo;
delaj, kakor ti zapoveduje vest // ukazovati: v tej hiši zapoveduje žena; zapovedovati samemu sebi / v pravljicah zapovedovati vetrovom / star. zapovedovati podrejenim // star. poveljevati: zapovedovati vojski zapovedováje stil. zapovedujé:
zapovedovaje reči
zapovedujóč -a -e:
zapovedujoč mir, je ugasnil luč; zapovedujoč glas; zapovedujoča kretnja; prisl.: zapovedujoče govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zapovedováti -újem
nedov.komu praviti, sporočati, da se kaj mora narediti, delati SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
zbíjati -am nedov. (í) 1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbijati deske, letve;
zbijati podplate;
zbijati bruna z lesenimi klini // na tak način delati, izdelovati: zbijati okvire, zaboje; v prostem času vedno kaj zbija 2. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: zbijati sneg, zemljo 3. s silo, močnimi udarci odstranjevati s česa: zbijati klobuke z glav / vihar zbija sadeže z dreves 4. ekspr. zniževati: zbijati vročino z zdravili / zbijati ceno 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, drugi čok: bližati in zbijati
● ekspr. zbijati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. otroci zbijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; ekspr. zbijati po vratih razbijati
♦ etn. zbijati kozo, svinjo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; zbijati lonec otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; prim. izbijati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbíjanje (í) kaj ~ deske; ~ krste; poud.: ~ šale |praviti, pripovedovati|; ~ vročino z zdravili |zniževati|; nevtr. ~ pri balinanju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób,
dajáti se v zobé kómu,
dáti ga na zób,
dáti se v zobé kómu,
dobíti kàj za pod zób,
držáti jêzik za zobmí,
iméti kàj za pod zób,
jêzik za zóbe,
metáti v zobé kómu kàj,
ne glédati v zobé čému,
nosíti kóga po zobéh,
oborožèn do zób,
oborožíti kóga do zób,
oborožíti se do zób,
pokazáti zóbe [kómu],
polomíti si zóbe [na čém, pri čém],
povédati v zobé kómu kàj,
pripráviti kàj za pod zób,
príti v zobé kómu,
režáti se v zobé kómu,
smejáti se v zobé kómu,
stískati zóbe,
stísniti zóbe,
škrípati z zobmí,
vláčiti kóga po zobéh,
vréči v zobé kómu kàj,
z nóhti in zobmí,
zaškrípati z zobmí,
zób čása,
zób za zób
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zoperpraviti (zoper praviti) glag. nedov. ♦ P: 2 (TT 1577, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.-Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.-C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.-Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.