ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ahker m, F
5,
menianum, -ni, en
ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6;
pergula, en
ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
podium, -ÿ, ena loupa, ali
ahker pred hiſho;
protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali
ahkerji per hiſhah;
ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali
ahker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ajžel -žla*/-želna* samostalnik moškega spola prostor za opravljanje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: stranišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ariel -a samostalnik moškega spola prostor na oltarju z nezavarovanim ognjem, namenjen za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltarno ognjišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
armar -ja samostalnik moškega spola kos pohištva ali (manjši) prostor za shranjevanje oblek ali drugih stvari
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
blizu1 (blizu, blizo) prislov1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bokal [bokȃl]
samostalnik moškega spola- prostorninska mera za tekočine, pribl. 1,5 l; bokal
- posoda, ki drži pribl. 1,5 l
PRIMERJAJ: polič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.-Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
branje -a (brane, branje, brajne, brajnje) samostalnik srednjega spola1. razpoznavanje znakov za glasove ter vezanje v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: branje
1.1 česa dojemanje vsebine besedila s to dejavnostjo
2. odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 47 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
britof -a (britof, britov*) samostalnik moškega spola prostor, navadno ograjen in blizu cerkve, za pokopavanje mrličev; SODOBNA USTREZNICA: pokopališče
FREKVENCA: 15 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
butega -e samostalnik ženskega spola prostor, v katerem se prodaja; SODOBNA USTREZNICA: prodajalna
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cegelnica -e (cejgelnica) samostalnik ženskega spola prostor, naprava za žganje opeke
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
celica -e ž (samostanska) celica:
s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo tož. ed. te Svetnize (III, 25) Manjšalnica izposojenke iz lat. cella ‛shramba, tesen bivalni prostor, celica v kopališču, zaporu, samostanu ali satju, klet’ po zgledu lat. cellula ‛sobica, celica’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cepljenišče [cepljeníšče]
samostalnik srednjega spolaprostor, kjer gojijo cepljena drevesa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cerkva -e (cerkva, crikva) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
2. s prilastkom posvečeni prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
FREKVENCA: 27 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cimiter -a samostalnik moškega spola prostor, navadno ograjen in blizu cerkve, za pokopavanje mrličev; SODOBNA USTREZNICA: pokopališče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cimper m, F
12,
aedificium, -cÿ, zimper, ẛydanîe, pohishtvu;
aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per hiſhnih
zimprih, ali ẛydeih;
amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali
zimper ẛa gledanîe;
constructio, en
zimper, v'kúp ṡloṡhenîe;
coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga
zimpra, ali hriba;
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali
zimpri;
odeum, odei, enu meiſtu ali
zimper ṡa pevze, piṡzhize, inu trubetarje;
pinaculum, verh, ali ſhpiza eniga
zimpra;
structura, zimper, ali zimpranîe;
trabs, -bis, en trám, enu brunu
v'zimpri, ali ṡa
zimper, greda;
trichorum, -ri, en
zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cimper -pra m 1. tesanje:
govorit od zimpra rod. ed., inu sydajna ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru daj. ed. ǀ kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru daj. ed. te Zerkve 2. zgradba iz tesanega lesa: cerkev, tempelj, hiša:
kir ta Boshy Zimper tož. ed. gori dershe ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem zimpru mest. ed. sa kateriga Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ v'tem zimpri mest. ed. ima vſelej mosh s'ſvojo lubeſnio, inu dobruto prebivat kakor v'ſvoj laſtni hishi ← srvnem. zimber, bav. srvnem. zimper ‛stanovanje, stanovanjski prostor, soba’; → cimer
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cvinger m, pomoerium, -rÿ, en
zvinger, odlozhen proſtor okuli méſtnih ṡydou, kir je prepoveidanu ṡydati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čas m, F
113,
ad tempus, na en
zhas;
aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi
zhas;
aliquandiu, nékoliku
zhaſſa;
diutine, dolgu
zhaſſa;
eodem tempore, glyh tá
zhas, v'taiſtim
zhaſſu, ravnu v'tem
zhaſſu;
fertilia tempora, rodovitni
zhaſſi;
importunè, nikar ob pravim
zhaſſu, nedlèṡhnu;
intempestivè, nikár ob pravim
zhaſſu, ali zaitu;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim
zhaſſi;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi
zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interea, interim, interibi, v'tem
zhaſſu, tá
zhaṡ, v'mei tem;
interregnum, -ni, tá
zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra hoc tempus, v'mei tem
zhaſſu;
jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga
zhaſſa;
nostro aevo, v'naſhim
zhaſſu;
solatium, tróṡht, krateh
zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih
zhaſſih;
succisivum tempus, raven
zhas, ta
zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani
zhas od potrébniga opravila;
tempestas, vremè, vihár,
zhaṡ, ali zait;
tempore oportuno, v'pravim
zhaſſú;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba;
tempus diuturnum, dolg
zhas;
tempus futurum, prihodni
zhas;
tempus praesens, ſedanî
zhas;
tempus praeteritum, nékadanî
zhas;
trieteris, -dis, try leita dolg
zhas;
prim. počasu, sčasom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čez1 (čez, črez) prislov1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dan2 -a prid. dan:
ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan im. ed. m sa to Clausuro ǀ danaſs je njemu dana im. ed. ž oblast zhes semlo, inu Nebu ǀ vam bo cellu Krajlevſtvu sa prebivalszhe danu im. ed. s ǀ truplu vam nej danu im. ed. s, de bi martranu, ampak zartlanu bilu ǀ shirmaj nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano tož. ed. ž ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani im. mn. m ǀ sa shteri petize, katere mu ſo dane im. mn. ž ǀ skerbejti sa otroke od Boga vam dane tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
današnji -a -e (današni, današnji, donašni, današi, denašni, danešni, denaši) pridevnik1. ki se nanaša na dan, ki pravkar poteka; SODOBNA USTREZNICA: današnji
2. v zvezah s čas, dan ki se nanaša na sedanjost; SODOBNA USTREZNICA: današnji
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dar -u samostalnik moškega spola1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dile dil množinski samostalnik ženskega spola raven, odprt prostor na vrhnjem delu zgradbe; SODOBNA USTREZNICA: terasa
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dirjanje s, F
5,
catadromus, en pláz ṡa
derjanîe, ṡa tékanîe junazhku;
cursus, -us, derjanîe, djrjanîe[!], derk,
v:g: v'enim derku;
hippodromus, -mi, en proſtor ali pláz ṡa
dirjanîe, ali turnèranîe;
stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa teikanîe, ali
dirjanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dirjanje -a samostalnik srednjega spola1. hitro, divje premikanje; SODOBNA USTREZNICA: dirjanje
2. v zvezi plac k dirjanju prostor za tekaška tekmovanja ali konjske dirke; SODOBNA USTREZNICA: tekališče, dirkališče
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dolgčas m, Xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa
dolgzhaṡ ſe ſprehajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dom -a/-u (dum, dom) samostalnik moškega spola1. prostor, kraj, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja; SODOBNA USTREZNICA: dom
1.1 poslopje, v katerem kdo stalno ali začasno biva; SODOBNA USTREZNICA: prebivališče, dom
1.2 s prilastkom kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
2. dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
FREKVENCA: 143 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
doma prislov1. izraža nahajanje v domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: doma
1.1 izraža nahajanje v prebivališču; SODOBNA USTREZNICA: doma
2. izraža nahajanje v domačem kraju, v domovini; SODOBNA USTREZNICA: doma
FREKVENCA: 193 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dopasti -padem (dopasti, dapasti, depasti) nedovršni glagol1. tudi v zvezah z dobro, bolje, najbolje/narbolje, kdo/kaj; komu/čemu [smiselni osebek], k čemu, pred čim, s čim biti tak, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
1.1 kaj; komu [smiselni osebek] izraža soglasje, zadovoljstvo
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-: drozgalični prostor, der Maischraum, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
drvòtan -ana m prostor na dvorišču za sekanje drv: Drvotan sze more vecskrát poravnati KOJ 1845, 44; kak da bi na drvotani sto drva szekao KAJ 1870, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
duplast -a -o pridevnik ki ima v sebi prazen, nezapolnjen prostor; SODOBNA USTREZNICA: votel
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
duplja -e (dupla) samostalnik ženskega spola1. z vseh ali z več strani zaprt manjši prazen prostor; SODOBNA USTREZNICA: duplina
1.1 tak prostor, namenjen bivanju manjših živali
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
duplo -a samostalnik srednjega spola z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; SODOBNA USTREZNICA: votlina
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvor -a samostalnik moškega spola1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor
2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom
3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev
4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas
5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana
FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvorišče s, F
9,
andron, enu vosku
dvoriṡzhe v'mei dvema ṡydama;
area, en velik proſtor,
dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24. scheüer;
atrium, dvór,
dvoriszhe;
aula, muſſoush, dvór,
dvoriṡzhe;
cavaedium, en dvòr, ali
dvoriszhe per eni hiſhi;
chors, enu
dvoriszhe per eni hiſhi;
impluvium, -ji, en ror na
dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih
dvoriṡzhih;
prothyrum, -ri, enu
dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dvorišče -a (dvorišče, dvoriše) samostalnik srednjega spola1. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
1.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
FREKVENCA: 104 pojavitve v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
element -a samostalnik moškega spola1. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot osnovni življenjski prostor ali naravni gradnik; SODOBNA USTREZNICA: element
2. kar je vidno, snovno, otipljivo; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč
FREKVENCA: 39 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
elementum – samostalnik srednjega spola zemlja, voda, zrak ali ogenj kot osnovni življenjski prostor ali naravni gradnik; SODOBNA USTREZNICA: element
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
erperga -e samostalnik ženskega spola1. navadno mn. prostor za prenočevanje, začasno bivanje popotnikov, tujcev; SODOBNA USTREZNICA: prenočišče, prebivališče
2. navadno mn. kraj, kjer kdo biva; SODOBNA USTREZNICA: bivališče
FREKVENCA: 63 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
eša -e samostalnik ženskega spola prostor z nezavarovanim ognjem, na katerem se razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; SODOBNA USTREZNICA: kovaško ognjišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ežbišče [ežbíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za shranjevanje krme
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fehtanje s, F
14,
agen, ygra tega
fehtanîa;
arenaria, peiṡzhena jama, proſtor ṡa
fehtanîe;
athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ṡa
fehtanîe, ali junaſtvu;
dimicatio, fehtanîe, boi;
gladiatorius lusus, ſhula ṡa
fehtanîe;
gladiatura, -ae, ta kunſht ali djanîe tega
fehtanîa;
impugnatio, ṡuparſtanîe, ṡupar
fehtanîe;
lanista, -ae, en moiſter ṡa
fehtanîe;
luctamen, luctatio, fehtanîe;
palestra, fehtanîe;
praeludere, ṡazheti ṡpervizh eno reizh, pervu
fehtanîe ṡazheti;
praelusio, tu pervu
fehtanîe pred enim bojam;
pugilatus, -us, fehtanîe, ṡa junaṡhtvu ṡkuſhanîe;
sciamachia, kúnṡht tega
fehtanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ferahtljiv -a -o (ferahtliv) pridevnik ki se pojmuje za manjvrednega, ničvrednega; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
firkelj [fȋrkǝlj fȋrkǝljna]
samostalnik moškega spolabokal
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
foglavž -a samostalnik moškega spola prostor (za živali), ograjen z vseh strani, navadno s palicami; SODOBNA USTREZNICA: kletka
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
frakelj [frákǝlj frákǝljna]
samostalnik moškega spola- osminka bokala; frakelj
- posoda, ki drži osminko bokala
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
friškovec [fríškovǝc]
samostalnik moškega spolaprostor za izvrševanje ženskam izrečene smrtne kazni, žensko morišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fulovž m, F
3,
aves contales, tyze
v'fulovṡhih ṡkranîene;
cavea, -ae, ena ṡkopana jama, en
fulouṡh, tá ṡdulni pod, ali proſtor k'gledanîu;
ornithoboscium, kurnik,
fulovṡh, kir ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali redè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
galerȋja, f. ozek, dolg prostor v poslopju, pos. najvišji prostor v gledališču, die Gallerie.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gledanje s, F
24,
amaurosis, ſlabúſt tega
gledanîa;
amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ṡa
gledanîe;
aspectabilis, vrédin
gledanîa;
cavea, tá ṡdulni pod, ali proſtor
k'gledanîu;
comicus, -ci, kateri eno
ẛagledanîe ygro ali comedio nareja;
comicus lusus, ena ygra ṡa
gledanîe;
conspiciendus, -a, -um, vrédin
gledanîa;
eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun
gledanîe, viſſok ſtán, velika zháſt;
exstantia, kar naprei ſtojy, ali vun gleda, vun
gledanîe ene rizhy;
fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy
k'gledanîu ygrè, ali Comedie;
observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe, ṡahranenîe;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza
k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa;
phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali
k'gledanîu tega igranÿa, ali kauklanîa;
prospectus, -us, gledanîe;
prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhán
k'gledanîu, inu h'zhudovanîu;
spectabile opus, enu lipú,
gledanîa vrédnu déllu;
spectaculum, -li, raṡgled, ygra
k'gledanîu;
spectandus, -a, -um, leip, inu vrédin
gledanîa, ṡa
gledanîe;
spectatio, gledanîe;
suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku
gledanîe;
theatricus, -a, -um, theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega
gledanîa;
theatrum, -tri, hiſha
k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie;
visendus, -a, -um, vrédin
gledanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gmajna ž, F
26,
anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske
gmaine;
caetus, gmaina;
coëtus, ṡbraliṡzhe,
gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy;
communitas, gmaina;
concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene
gmaine;
ecclesia, Cerkou, ali ena
gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe;
ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene
gmaine govory;
excommunicare, panati, panovati, vun
s'gmaine vrézhi;
jus publicum, prauda te
gmaine, k'nuzu ti
gmaini;
pascua, -orum, pashe,
gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho;
peculator, -oris, en tat, kateri eni
gmaini, ali enimu firṡhtu krade;
pecunia publica, ene
gmaine danarji;
plebecula, -ae, is
gmaine enu kardelze;
plebs, ludſtvú, kardelu, is
gmaine;
populare, tudi te
gmaine lubau ṡadobiti;
popularis, -re, te
gmaine, ali tega folka;
popularis, is te
gmaine, ali deṡhelán;
populatim, od eniga folka, ali
gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk;
populis, -li, en fólk, ena
gmaina v'méſti;
quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali
gmaine;
respublica, opzhina,
gmaina;
synagoga, ṡbraliṡzhe,
gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou;
universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá
gmaina povſód;
vulgare, ozhituvati, v'mei
gmaino reṡglaſſiti;
vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka,
v'gmaini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gos ž, F
9,
ales, tyza, ṡlaſti te velike s'peruti ṡhivali, kokuſhi, raze,
goſſy, etc:;
anser, gus;
chenotrophia, proſtor ṡa raze, inu
goſſy rediti;
fulica, -ae, tozhja
gus[!] ali liṡka;
gingrire, gaglati kakòr ena kokúṡh, ali
gúṡ;
glacitare, gaglati kakòr
goſſy;
herbilis anser, ena
gús, s'ṡeliṡzham ṡrejena;
palmipes, -dis, ſhirokonog, kar ima ſhiroke nogè, kakòr
goſſy;
turunda, fazilni s'teſtá, s'katerimi ſe Capuni, inu
Goſſy pitajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gǫ́vnọ 2., n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — nam. gumno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hìža -e ž 1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9 2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9 3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161 4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536 5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hladilnica [hladȋlnica]
samostalnik ženskega spolajama, prostor za shranjevanje živil pri nizki temperaturi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hlev m hlev:
ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh tož. ed. ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo (I/2, 39) < pslovan. *xlě̑vъ ← pgerm. *hlai̯u̯a- ‛jama, prostor pod zemljo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hram [hrȃm hramȗ]
samostalnik moškega spolaprostor za shranjevanje živil; kašča; shramba
PRIMERJAJ: hramba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hramba [hrȃmba]
samostalnik ženskega spolaprostor za shranjevanje; shramba
PRIMERJAJ: hram
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hranišče [hraníšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za shranjevanje; shramba; skladišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hraniti2 nedov., F
29,
adagia sunt: maihine rizhy
ſe lagle
hranio, kakòr te velike;
bibliotheca, kir
ſe buque
hranio;
caseale, -lis, ſyrniza, kir
ſe ſyr déla, ali
hrani;
casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo
hrani;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir
ſe hranio rizhy ẛa Comedie;
ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri
ſe svetu Réſhnu Tellú
hrani;
commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte
hrani;
commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa
hraniti;
custodire, zhuti, varovati, obarovati,
hraniti, ſtraṡhiti;
ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir
ſe ṡheléṡu
hrani, ali predaja;
gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe
hraniti;
libraria, -ae, kamra kir
ſe buque
hranio;
lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis
hraniti;
meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir
ſe zhibele
hranio;
myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe
hranio, ali ſtavio;
narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri
ſe arznia
hrani;
nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati,
hraniti;
oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir
ſe ſad
hrani;
piscina, -ae, ribnik, kir
ſe ribe darṡhè, ali
hranio;
promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà
hraniti jidne rizhy;
receptaculum curuum, ṡa kulla
hraniti proſtor, kolovnik;
reponere, odloṡhiti,
hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti;
sacrarium, -rÿ, ṡ
acriſtie, enu meiſtu kir
ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga
hrani;
salinum, -ni, ſolniza, kir
ſe ſul derṡhy ali
hrani;
servabilis, -le, kar
ſe more
hraniti, ali ṡahraniti;
servare, hraniti, ṡkraniti, varovati;
tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma
hraniti;
vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir
ſe gvanti
hranio;
vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu
hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
igrati nedov., F
20,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom
ygrá, inu ſe po desheli klati;
alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti,
ygrati;
chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami
ygrá;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir
ſe ygrá;
choragus, tá kateri
ygrá, ali naprei pleſhe;
citharaedus, kir na ſtrune
ygra, tudi godiz;
colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali
ygrati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali
ygrá;
diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt
ygrá;
fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument
ygrati;
ludo, -re, ygrati;
lusitare, li eno ygró
ygrati;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi
ygra;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali
ygrajo;
par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez?
pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam
ygrá;
psallocitharistae, kateri na ſtrune
ygrajo;
scenicus, -ci, kateri v'Comediah
ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo
ygrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
igrišče [igríšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za igranje; igrišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
jama ž, F
35,
antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei;
arenaria, peiṡzhena
jama, proſtor ẛa fehtanîe;
caverna, votlu pezhovjè,
jama, luknîa, ṡvirinska
jama, vòtle ṡhkale;
decrepitus, -a, -um, en ſtar zhlovik, kateri
v'jamo viſſy, cilú ſtar;
fodina, jama ṡa rudo;
latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali lomiti;
scrobs, -bis, ena
jama;
specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali
jama, ṡvirinṡka
jama, ena votlina;
spelunca latronum, jama teh raṡboinikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
jérmen, -ę́na, m. 1) = remen, der Riemen; brusilni j., der Streichriemen, Cig.; gonilni j., der Triebriemen, DZ.; stremenski j., der Steigriemen, Cig.; — 2) pl. jermeni, tist prostor v kozolcih, ki je za seno odločen, Dol., Notr.; — 3) povodni j., das Seegras, (zostera), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
jugno s, area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu
jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
k predl., F
384,
ad, k', h', bliṡu, do;
bucolicus, -a, -um, kar
k'govèdam ſliſhi;
capite damnatus, k'ſmerti obſojen;
cavea, -ae, tá ẛdulni pod, ali proſtor
k'gledanîu;
colligere se, ſam
k'ſebi priti;
frumentarius, -a, -um, kar
k'ṡhitu ſliſhi;
jacere alteri ad pedes, pred eniga
k'nogam paſti;
pedester, k'nogam;
spectaculum, -li, raṡgled, ygra
k'gledanîu, kar ſe gleda;
strena, -ae, dar, ali ſhenkinga
k'novimu leitu;
superdicere, ſhe vezh
k'govorjenîu perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu;
theatralis, kar ſliſhi
k'hiſhi tega gledanîa;
theatrum, -tri, hiſha
k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie;
triumphalis, -le, kar
k'velikiga veſſeljá obhajanîu ſliſhi;
veteratorius, -a, -um, pregnán, hitèr
k'golufanîu;
prim. h
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kam1 [kám] prisl. vpraš. prostor. ♦ P: 20 (TT 1557, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kam2 [kám] prisl. nedol. prostor. ♦ P: 18 (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kam3 [kám] prisl. ozir. prostor. ♦ P: 9 (TT 1557, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kam4 [kàm] prisl. poljubn. prostor. ♦ P: 7 (TAr 1562, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kamer1 prisl. ozir. prostor. ♦ P: 16 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kamo1 prisl. vpraš. prostor. ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kamo2 prisl. ozir. prostor. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kamoj prisl. vpraš. prostor. ♦ P: 3 (BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kamor1 prisl. ozir. prostor. ♦ P: 3 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kašta [kȃšta]
samostalnik ženskega spolaprostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kelder m, F
8,
cellaris, -re, kar
h'keldri ſliſhi;
cellarium, hram,
keldir, ali kamra ẛa hranenîe;
doliarium, -ÿ, en
kelder ẛa vinu s'ſodmi, en vinṡki hram;
hypogeum, -gei, et hypogeon, en proſtor pod ṡemló,
kelder, reipniza,
etc:;
oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu kir ſe ſad hrani, kamra ṡa ſad;
promptuarium, -rÿ, kamra, ali
kelder ṡa hraniti jidne rizhy;
promus, -mi, kluzhar zhes
kelder, inu ſhpiṡhne rizhy;
suppromus, -mi, en kluzhar zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ
kelder
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kibel [kībǝu̯]
(kibov) samostalnik moškega spola- prostorninska mera za žito vedro, pribl. 30 l
- posoda, ki drži pribl. 30 l
PRIMERJAJ: kibla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kje1 prisl. vpraš. prostor. ♦ P: 33 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kje2 prisl. nedol. prostor. ♦ P: 22 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kje3 prisl. ozir. prostor. ♦ P: 5 (TR 1558, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kje4 prisl. poljubn. prostor. ♦ P: 15 (TC 1550, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, TkM 1579, DC 1580, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
klavzura -e ž klavzura, tj.
prepoved izhoda iz samostana:
te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura im. ed. ǀ Zhe ſe bodo saveſali s' oblubo te Klauſuræ rod. ed., tu je saperta biti, nihdar vezh ene ſtopine nebodo mogli is kloshtra ſturiti ǀ ſe poſtavio v' Shpringarie te Clauſuræ rod. ed. ǀ ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan sa to Clausuro tož. ed. ← srlat. clausura ‛klavzura’ < lat. clausūra ‛grad, utrdba’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
knof1 m, F
4,
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali
knoffy, ſréda v'mei knoffiki;
nodix, kateri
knoffe déla;
obstragulum, -li, tá
knof na hlazhah;
sagaria, -ae, kupzhia, barantia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhim
knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
knofek m, F
6,
articulus, tudi
knoffiki na enim pezlu;
centinodia, trava na pootih
s'knoffiki;
enodis herba, ṡeliṡzhe pres
knoffikou, ali pres koléniz;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei
knoffiki;
nodulus, -li, voṡlizh,
knoffik, garzhiza;
ungvis rosae, tá beili
knoffik na platelzih gartroṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kod1 prisl. vpraš. prostor. ♦ P: 17 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kod2 prisl. nedol. prostor. ♦ P: 18 (TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kod3 prisl. ozir. prostor. ♦ P: 12 (TC 1550, TA 1550, TR 1558, TPs 1566, TT 1577, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kola s mn., F
24,
agina, -ae, luknîa ẛa reidnik per
kullih;
anungia, ẛa
kulla maẛilu;
apsis, platiṡzhe ẛa
kulla;
axis, -xis, oſſa na katerih
kula tekó;
axis citus, ena hitra lahka
kulla;
axungia, ſalu ẛa
kulla masati;
biga, -ae, kaleſſel, ali
kulla s'dvéma koinîama;
carrus, carri, en vus,
kulla;
currus, vuoṡ,
kulla;
covinus, -ni, ene voiṡke
kulla;
decemjugis, en vuoṡ, ali
kulla s'deſſetimi koinî, ali volly;
falcatus currus, kulla s'ostrimi klinîami okovana;
fistula, -ae, voye per
kullih;
jumentum plaustrarium, ṡhivina katera
kulla vleizhe;
plaustrum, -ri, ena
kulla, ali en vuoṡ;
plostrum, -ri, en vuoṡ, ali
kulla;
receptaculum curuum, kolovos, ṡa
kulla hraniti proſtor, kolovnik;
rheda, -ae, ena
kulla, ſiny;
rotare, okuli vertéti,
kula délati, v'kollú vpleſti;
sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per
kullih, de enu kollú ne tezhe;
sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó;
temon, -onis, ſura, ali voye per
kulih, rudu per barkah;
triga, -ae, try koinî en polig en druṡiga v'prèṡheni
h'kullam de vlézheo;
vehes, -is, en polhin naloṡhen vuoṡ, ali
kula, kar ſe more enkrat pelati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kola s mn., pilentum visezha
kola [Verant.78: Pilentum, Ein hăgeter wa[gen], Vißechya-kola]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kolovnik m, receptaculum curuum, kolovos, ṡa kulla hraniti proſtor,
kolovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kolovoz2 m, receptaculum curuum, kolovos, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kolščica ž, F
3,
bunias, laṡhka velika reipa, ali
kolszhiza;
napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali
kolṡzhiza ſeye;
napus, -pi, kolṡzhiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
komedija ž, F
12,
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa
Comedie; Comedia, tragoedia;
comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali
comedio nareja;
fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali
Comedie;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh
comedÿ, inu ygranîa;
persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni
Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème;
scena, -ae, en perkriti voder ṡa
Comedie;
scenicus, -ci, kateri
v'Comediah ygrá;
scenicus, -a, -um, kar h'tem
Comediam nuza;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali
Comedie, kadar imajo ygrati;
theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa
Comedie;
tragoedia, ena
Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kor -a m 1. zbor (angelov ali svetnikov):
Nikar li Chor im. ed. teh Archangelou, ampak vſy Chori im. mn. teh Angelou ǀ is kateriga Chora rod. ed. tyh Angelou ǀ is Chora rod. ed. tyh Cerobinou ǀ tulikain Angelou je venim Chori mest. ed., de obeden yh nemore ſishteiti ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori im. mn. teh Angelou zhastè ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori im. mn. teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ v' nebeſsih je devet Choru rod. mn. Angelou ǀ v' Nebeſſih je oſſem Chorou rod. mn. teh Svetnikou 2. kor, tj.
prostor v cerkvi, kjer je zbor:
en dan ſò v' Chori mest. ed. pejli to lepo molitvo ǀ ym ble dopade shkripajne teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia, kakor ta ner lepshi shtima na Chori mest. ed. ǀ Na chori mest. ed. pak ſo bily ſazheli pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ katere ſo … fliſſik v'chori mest. ed. ← srvnem. kōr ← stvnem. chōr ← lat. chorus ← gr. χορός ‛množica, zbor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kóruš in kóuruš -a m 1. kor, prostor za pevce v cerkvi: Zgor od veliki dvér je koruš BJ 1886, 20; naj morejo csuti, na kórusi popevati KOJ 1848, 19; deacsko szpejvanye na korusi KOJ 1914, 147 2. zbor, skupina: Tebé odicseni Korus Apoſzolszki KM 1783; korus vſzej Prorokov BKM 1789, 137; I v-nebeſzki korus na meſzto mi ſzejſzti SŠ 1796, 78; Vſzeſzkousz v-angyelſzkom koruſi BKM 1789, 401; Vſzeſzkousz v-angyelſzkom koruſi SŠ 1796, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kótlovski, adj. Kessel-: k. prostor, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kratiti nedov., F
7,
circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas
kratiti, vadlanîe;
denegare, ṡataiti, odpovédati,
kratiti;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti,
kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti,
kratiti, odpovédati;
sigillaria, -orum, povṡdignîenu déllu od maihinih malou, ali pildkou, s'katerimi ſe otrozi ygrajo, inu zhas
kratijo;
tricari, s'nepridnim govorjenîam zhas
kratiti;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ
krati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
krušna kamra [krȗšna kȃmra]
samostalniška zveza ženskega spolaprostor za shranjevanje kruha
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kumpališče [kumpalíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor, kjer so kalini
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kuriti [kurīti kúrim]
nedovršni glagologrevati prostor s kurjenjem v peči; kuriti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kȗrnica, f. temen prostor pod stopnicami, kamor kure zapirajo, Dol.; ein finsteres Loch überhaupt, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kurnik [kȗrnik]
(kurnjak) samostalnik moškega spolazaprt prostor za kokoš; kurnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
lȋnda, f. der Altan, C., Z.; die Gallerie, der gedeckte Gang an einem Hause, C.; — der überhängende Theil des Daches, C., Štrek.; — prostor pred hišo, ki je še pod streho, Stopice-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
lokāl, m. 1) prostor, das Locale; — 2) mestnik, der Ortsfall, der Local, der Locativus (gramm.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
lopa [lọ̑pa]
samostalnik ženskega spolaprehoden prostor za vhodnimi vrati; veža
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
maseljc [mȃsǝljc]
samostalnik moškega spolaprostorninska mera četrt bokala; maseljc
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
medníca 2., f. 1) prostor, kjer se sadje medí, Savinska dol.; — 2) neka smokva, GBrda-Erj. (Torb.); — neka hruška, C., Dol.; — 3) pl. mę̑dnice, der Germ, die Hefe, Guts., Jarn., Fr.-C., Kor., SlGradec; (medníce, Mur.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
medrę̑dje, n. prazni prostor za koscem, der Jahn, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mernik [mẹ̑rnik]
samostalnik moškega spolaprostorninska mera za žito, pribl. 30 l; mernik
PRIMERJAJ: polovnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mesenják, m. 1) sinnlicher Mensch, Mur., C.; — 2) = mesnjak, prostor, kjer meso sušijo, C., Z., mesę̑njak, Poh.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mesnják, m. prostor, kjer je meso obešeno, da se v dimu suši, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mesto1 [mẹ́sto]
samostalnik srednjega spolamanjši del (zemeljske) površine; kraj; mesto; prostor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mesto2 s, F
169,
amanuensis, en piſſár, ali na nîega
meiſti poſtavlen;
appricus, ſonzhnu
meiſtu;
branchiae, tudi tú
meiſtu okuli garla;
locus, -ci, proſtor,
meiſtu, ṡhtánt;
mellarium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo;
napina, -ae, nyva, proſtor, ali
meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye;
natale, en proſtor, ali
meiſtu ṡa plavanîe;
prim. na mesto
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mesto -a s mesto, tj.
1. večje utrjeno naselje:
tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor:
laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mlečnica [mlečníca
]
samostalnik ženskega spolaprostor za shranjevanje mleka; mlečnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mrtvališče [mrtvalíšče]
samostalnik srednjega spola- pokopališče
- prostor za izvajanje smrtne obsodbe
PRIMERJAJ: mrtvišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mrtvišče [mrtvíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za izvajanje smrtne obsodbe
PRIMERJAJ: mrtvališče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mušovž m, F
9,
auditorium, en velik proſtrani
muſhovṡh h'poſluſhanîu;
aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe;
diaeta, -ae, tudi en
muſhouṡh, ali loupa kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi;
menianum, -ni, en ahker, ali gank,
muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe
muſhouṡh, gank ali loupa;
pergula, -ae, en ahker, gank ali k'hiſhi perṡydani
muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti;
solarium, ta ṡgurnî ſtrob, ali pod, tudi ſonzhna ura, en
muſhouſh pruti ſonzi;
triclinium, -nÿ, en
muſhouṡh, kumai ṡa eno miṡo, inu try poſtile;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého
muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
muštra ž, F
7,
armilustrium, muſhtra s'oroṡhjem;
diribita, -ae, muſhtra;
diribitorium, -rÿ, tá proſtor te
muſhtre, kir ſe ſoldati muſhtrajo, inu plazhujejo;
habere delectum, muſhtrati,
muṡhtro derṡhati;
locus delectus, muiṡhtre meiſtu;
lustratio, ozhiṡzhenîe,
muṡhtra, ogledovanîe;
recensio, -onis, recensus, -us, ena
muṡhtra, preṡhtivenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
muštrati nedov., F
4,
dinumerare milites, ṡholnerje preſhtéti,
muſhtrati;
diribitorium, -rÿ, tá proſtor te muſhtre, kir
ſe ſoldati
muſhtrajo inu plazhujejo;
habere delectum, muſhtrati, muṡhtro derṡhati;
lustrare, vzhiſtiti, ozhiſtiti, Num:32. okuli hoditi, ogledati, dobru ogledovati,
muṡhtrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
muštrišče [muštríšče]
samostalnik srednjega spolaprostor, na katerem se izvaja nabor vojaških obveznikov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nadstrešek [nadstrẹ̑šǝk]
samostalnik moškega spolanadstrešek, tj. del strehe, ki pokriva prostor pred stavbo
PRIMERJAJ: nastrešnik, nadstrošek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nadstrošek [nadstróšǝk
]
samostalnik moškega spolastreha, ki pokriva prostor pred stavbo
PRIMERJAJ: nastrešnik, nadstrešek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nastrešnik [nastrẹ̑šnik]
samostalnik moškega spolanadstrešek, tj. del strehe, ki pokriva prostor pred stavbo
PRIMERJAJ: nadstrešek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nedra -der s mn. nedrje, tj.
prostor med prsmi in obleko:
v' nedra tož. mn. naſuie, arshate natlazhi (V, 486) ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah mest. mn. noſſit, inu oskrunen nebiti (II, 510) ǀ yszhio po nedrah mest. mn. (IV, 147) → nedrja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nedrja s mn. nedrje, tj.
prostor med prsmi in obleko:
takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie tož. mn. poſtauili (V, 89) ǀ nej roke v' nederiah mest. mn. noſſila, ali na oknih viſſila, ampak sa vſaku dellu je pryjela (IV, 377) → nedra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nòter tudi nòtri in nòtr prisl. 1. noter, izraža premikanje ali usmerjenost v zaprt prostor: Jaſz pak noter hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; i ſteri bi notr sli ali, ne piſztite je notr iti KŠ 1754, 163; Ár po tebi kmojemi Notr pridem Jezusi KŠ 1754, 262; Ár v-ſzrcze noter vidis BKM 1789, 374; Vezdáj knám noter ide BKM 1789, 12; ár vi notr nejdete KŠ 1754, 163; Pojdmo noter zvel’kim veſzéljom BKM 1789, 139; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; notr bom ſou knyemi KŠ 1754, 126; czérkev ſzrczá mojega je hi'za, vſtero bi ti notr ſou KŠ 1754, 235; i ſteri bi notr sli KŠ 1754, 163; notri pa nemore KOJ 1848, 4 2. navadno v zvezi z do prav, čisto, vse: právo vadlüványe meo notr do Krisztusevoga rojsztva KŠ 1754, 11a; Ovo ja ſzem zvami notr do koncza etoga ſzvitá KŠ 1754, 112; Boj veren notr do ſzmrti KŠ 1754, 143; Vſzej od Ádama notr do pitanoga dnéva KŠ 1754, 139; notri do krvi Zakariáſove KŠ 1771, 78; liki je od ſzrejdnyega mourja notri do Bejloga napuno KŠ 1771, A5b; kaj je ſzvojo ſz. rejcs notri do naſega 'zivlejnya obdr'zao KŠ 1771, A2b; Od temena mao, notri do poplata Ru'znoga grejha ſzem bio pun BKM 1789, 78; vöra tak vecs bije, notri do dvanájszet KAJ 1870, 158 3. izraža stanje ali položaj v omejenem prostoru: Vougri szo vecsfárti dalecs notri po nemskoj zemli stonkali KOJ 1848, 8; notri v čistoj i mrzloj vodi pa se vesélo pregánjajo ribice AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
obrę̑ga, f. prostor pred hišo, ki je še pod streho, Koborid-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
obroč m, F
3,
circinus, circulus, zirkel, ſheſtilu,
obrózh, okrogloſt;
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei
obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri;
petavistes, kateri ṡkuṡi
obrózh ṡkaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ǫ́dər, -dra, m. das Gerüst; — strešni o., das Dachgerüst, der Dachstuhl, Cig., Dol.; oder staviti na zidove, Ravn. (Abc.); na odru so viseli le slabi ostanki slamnate strehe, LjZv.; — das Scheungerüst (zur Aufbewahrung des Strohes, Heues), der Heu-, Strohboden, Cig., Jan., Gor., Dol.; prostor nad skednjem, kamor spravljajo otepe, Notr.; nad hlevom pak je bil oder obilo z mrvo natlačen, Jurč.; — mrtvaški o., das Todtengerüst; — sramotni o., der Pranger, LjZv.; — die Bühne (im Theater), Cig., Jan., nk.; — das Podium, die Tribüne, Jan. (H.); — das Gestell: das Bettgestell, Cig., BlKr.; das Stallbett; das Hängebett im Stall, C.; die Obstbühne im Keller, C.; das Tischgestell, Cig.; nekaka priprava pri kozolcu nam. stola, da skladač nanjo stopa, Tolm.-Levst. (M.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
odhod m, F
2,
disceſsus, -us, disceſsio, odhod, odhodik, odhajanîe;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
odmakniti se dov., F
8,
abfore, daile
ſe odmakniti;
campo se dare, na pule
ſe odmakniti;
decedere, odtiti, odſtopiti,
ſe odmakniti;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir
ſe more
odmakniti, ali odſtopiti;
referre pedem, odſtopiti,
ſe odmakniti;
se absentare, odjiti,
ſe odmakniti, prózh ſe pobrati;
secedere, prózh odſtopiti, odbéṡhati,
ſe odmakniti, vganiti ſe;
subducere, podlézhi, odvlézhi, odvṡèti, odneſti,
ſe odtergati,
odmakniti, ſe ṡmakniti, podſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
odstopiti dov., F
19,
absístere, odſtopiti, nasai ſtopiti, ali odbéshati;
cedere, odſtopiti, ſe vganiti;
decedere, odtiti,
odſtopiti, ſe odmakniti;
declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti,
odſtopiti, ṡahajati;
degredi, odſtopiti;
desistere, odſtopiti, nehati, jenâti;
digredi, odſtopiti, ṡahajati, prózh poiti;
digreſsa est mulier â marito, ṡhena
je od ſvoiga moṡhá
odſtopila;
digreſsus est, je odſtopil, ali ẛaſhel;
discedere, odhajati, prózh poiti,
odſtopiti, odtiti;
divertere, -diverti, notar priti na erperge, is poota
odſtopiti;
elongare, delezh poſtaviti,
odſtopiti, ṡavleizhi;
excedere, preſtopiti,
odſtopiti;
excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden
odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá;
recedere, odſtopiti, odſtopovati;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali
odſtopiti;
referre pedem, odſtopiti, ſe odmakniti;
secedere, prózh
odſtopiti, odbéṡhati, ſe odmakniti, vganiti ſe;
sectarius, -a, -um, en ſléherni, kateri od tega praviga kardela
odſtopi, en ṡmotnizhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
oglišče [oglíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor, kjer pridobivajo oglje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt (phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
olarija [olarȋja]
(volarija) samostalnik ženskega spolaprostor, kjer izdelujejo pivo; pivovarna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
osamljìv, -íva, adj. isolierend: o. prostor, Levst. (Pril.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
osẹ̑vək, -vka, m. prazen prostor na posejani njivi: "nisi dobro sejal, vse polno je osevkov", Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.), Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pajštuva [pȃjštuva]
samostalnik ženskega spolaprostor za sušenje pridelkov; sušilnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pasti2 nedov., F
10,
aegonomus, -mi, en koẛar, kateri kosè
paſſe;
compascere, v'kupai
paſti ṡhivino;
impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi
paſti, inu objeſti;
jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri
paſſe, inu vkleiple;
pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti;
pascalis, -le, proſtor, ali trava ṡa paſho, kar
ſe ſem ter tám
paſſe;
pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti;
paſti, pascere;
tauriferi campi, pula ṡa junze
paſti, ali rediti;
upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè
paſſe;
prim. paseoč, pasti se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pàša -e ž 1. pašnik: Leglö, pasa, pásnik AIN 1876, 68; escse szo sze i mlájsi na passi ino ceszti v-kataniji vajali KOJ 1848, 49 2. hrana: Kasa nasa pasa KOJ 1845, 12 3. paša, trava, prostor za pašo: Gde naj lepsa paſſa raſzté BKM 1789, 163; i notri bode ſou i vö bode ſou i dobro paſſo nájde KŠ 1771, 299; pren. Gde naj lepsa paſſa raſzté Nyegove ſz. rejcsi KŠ 1754, 259; I mi ſzmo nyegovi lidjé, I nyegove paſſe ovczé BKM 1789, 7b; i mi szmo lüdsztvo nyegove pasé TA 1848, 78; Da pa eto düse paſſo Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; Da pa eto düse paſo Nemrem zdaj glédati BKM 1789, 282; taté; ki bi naſe düſe zcsemérnov paſov vmárjali KŠ 1771, 833
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
paša ž, F
16,
chenoboscium, ena guſja ſhtala, ali
paſha;
compascuus, -a, -um, paſha vſim gmain;
dispescere, reṡdrushiti, pelati od
paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti;
neſsotrophium, -phÿ, razhja ṡhtala, ali
paſha;
pabulari, paſti, pokladati, na
paſho gnati, na futeraṡhe poiti;
pabularis, -re, kar je ṡhivini h'kermi, ali
paſhi;
pabulum, kerma,
paſha;
pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka
paſha;
pascere, paſti,
paſho dati, ṡhiviti;
pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa
paſho, proſtor ṡa
paſho;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini
h'paſhi, ali h'kermi;
pastio, -onis, â pasco, paſha, karma;
pastus, -us, paſha, karma;
scriptura, zol, kateri ſe jemle od
paſhe, inu ṡhivine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
peščen prid., F
6,
arenaria, peiṡzhena jama, proſtór ẛa fehtanîe;
clepsydra, clepsammilion, péṡzhena vra, ali vodena;
glariosus, -a, -um, péṡzhen, polhen peiṡka;
sabuletum, -ti, meiſtu kir je
peiṡzhenu;
sabulosus, -a, -um, peiṡzhèn;
syrtes, ſo plitva
peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pet štev., F
34,
lustrum, -tri, pèt leit;
nudius quintus, pred
peteimi dnèvi;
olympiadis lustrum, proſtor
petih leit;
paſsus, -si, ena mèra
pèt zhevlou dolga, ena klaftra;
quinque, pèt;
quincunplex, -cis, v'pèt guby;
quini, -ae, -a, pèt inu
pèt, po
pèt ṡkupai;
semidecurio, tá viſhi v'mei
petémi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pisarna [pisárna]
samostalnik ženskega spolaprostor, v katerem se piše, prepisuje; pisarna
PRIMERJAJ: spisirna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
plac m, F
17,
ariopagus, en nékadanî
plaz v'tem méſti Ahene
[!];
catadromus, en
pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku;
deambulatorium, plaz ẛa ſprehajanîe;
forum, terg,
pláz;
forum boarium, volovski
pláz;
forum olitorium, ṡèlni
plaz [str. 90b ];
forum olitorium, plaz kir ſe ṡèle predaja
[str. 148/2a ];
forum piscarium, ribizhki
plaz;
forum suarium, ſvinski
plaz;
forum vinarium, vinski
plaz;
furinum forum, tatinṡki
pláz;
hippodromus, -mi, en proſtor, ali
pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
ichtiopolium, -lÿ, plaz kir ſe ribe predajajo;
orchestra, -ae, en muſt, ali gant na ſerd
plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa;
platea, -ae, en
plaz, ena gaſſa, ena uliza;
subrostrarius, -a, -um, kateri ima enu ſtanovanîe v'mei ratnimi goſpudi na
plazi;
theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil
plaz ṡa Comedie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
plačovati nedov., F
5,
diribitor, -ris, en ſluṡhabnik, kateri na voiṡki te ẛmuſhtrane hlapze
plaz[h]uje;
diribitorium, -rÿ, tá proſtor te muſhtre, kir ſe ſoldati muſhtrajo, inu
plazhujejo;
pensitare, tudi zhinṡ
plazhovati;
stipendarius, -a, -um, kateri ṡhóld, ali ſhtiuro
plazhuje;
tribunus aerarius, zolmaſter, kateri ṡholnerje
plazhuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče-Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
plȃtək, -tka, m. 1) prostor na njivi, kjer so coprnice gnoja, smeti, slame ali kaj takega sežgale, vzhŠt.; — 2) die Verhexung, SlGradec-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
plavanje s, F
4,
adnare, h'plavanîu perpravlen biti, ali perplavati, keikai perplavati;
natale, en proſtor, ali meiſtu ṡa
plavanĵe;
natatus, -us, plavanîe;
urinatio, pod vodó
plavanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
plot -a m plot:
Njegovo ſteno hozhem jeſt prozh vſeti, de bo obpuszhen, inu njegou plut im. ed. imà podert biti (V, 146) ǀ medved je hotel proſtor timu S. Moshu ſturiti, satoraj plut tož. ed. podere (III, 175) ǀ je tajſtigi ogredil s' plutam or. ed. teh deſſet sapuvidi boshih (V, 142)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pò, I.
adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pod5 m, cavea, -ae, ena ṡkopana jama, en fulouṡh, ta ẛdúlni
pod, ali proſtor k'gledanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken (fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
podreti -derem dov. 1. podreti:
medved je hotel proſtor timu S. Moshu ſturiti, satoraj plut podere 3. ed. ǀ De potreſſi vashe hishe podereio 3. mn., de ſaurashniki vam shkodio ǀ kaj sdaj tebi pomagaio tvoje mozhne roke, s'kateremi ſi bil hisho, inu ſtebre poderl del. ed. m ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli del. mn. m 2. izdreti:
Jeſt pak tudi hozhem Apolloni sobe potauzhi, inu podrejti nedol. podreti se podreti se:
sid ſam od sebe ſe podere 3. ed. ǀ kar danas sisidaio, jutre ſe podere 3. ed. ǀ ſe uterga is hriba en kamenzhek ſam od ſebe ter sadene ta slabishi glid tiga pilda, kar ſe poderè 3. ed. ǀ hisha ſe je bila na nyh poderla del. ed. ž, de vſy ſo bili mertvi ǀ ſe je bal de bi hisha na njega ſe nepoderla +del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu, inu ſe poderlu del. ed. s ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu del. ed. s, inu puſtu oſtalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
podstẹ̑nje, n. prostor pri hiši ob zidu, Koborid-Erj. (Torb.); der Platz unter dem Vordache (pódstenje), vzhŠt.; skotal ji je poln lagvič na podstenje, Pjk. (Črt.); die Estrade, h. t.-Cig. (T.); — prim. podsenje, stsl. stênь, sênь, Schatten.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
podstrȃž, f. prostor pod streho, kjer se streha s podom stika, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
podstrẹ̑šje, n. der Raum unter einem Dache: 1) der Dachboden, Cig., Jan.; das Dachgeschoss, Cig.; — 2) eine an ein Gebäude angebaute, oben bedeckte, an den Seiten offene Bude, die Halle, Cig.; prostor pokrit sè streho, Levst. (Nauk); ein Wirtschaftsgebäude, Levst. (Cest.); — 3) = podstenje, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
polič [polȉč]
samostalnik moškega spolapolič, tj. prostorninska mera za tekočine pol bokala, pribl. 0,75 l
PRIMERJAJ: bokal
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
polovnik [polovník]
samostalnik moškega spolapol mernika, polovnik, tj. prostorninska mera za žito, pribl. 15 l
PRIMERJAJ: mernik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
polovž [pólovž]
(polovz) samostalnik moškega spolaprostor za igro z žogo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pošta ž, F
3,
angaria, -ae, proſtor od ene
poſte do druge;
famigerator, kateri ſem ter tám
poſhte noſſi;
veredus, -di, hiter koyn ṡa
poṡhto
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
potnica [potníca]
samostalnik ženskega spolaprostor za potenje v kopališču; potilnica
PRIMERJAJ: potnišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pozakotíti, -ím, vb. pf. p. prostor, einen Raum (in allen Winkeln) voll füllen, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
praznost ž, F
4,
inanitas, praṡnoſt, ṡanikernoſt;
intervallum, praṡnoſt, proſtor v'meis;
pellacia, -ae, galufia s'praṡnimi beſſédami, teh beſſéd
praṡnoſt;
vacuitas, praṡnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
predẹlíti, -ím, vb. pf. 1) abtheilen; p. prostor, sobo, Cig.; — 2) p. se, falsch vertheilen, vergeben, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pregrȃja,* f. 1) die Scheidewand, Cig., Jan., C.; der (abtheilende) Zaun, Mur., Cig., C.; — die trennende Schranke, die Barriere, Cig., Jan.; pregraje v konjskih hlevih, Dol.; — die Verschanzung, C.; — 2) der abgetheilte Raum, ein mit Brettern abgesonderter Raum, der Verschlag, Cig.; pregrajen prostor v hlevu, kjer je tele, (prẹ́graja) Lašče-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
premakniti dov., F
8,
cieo, et cio, ciere, poklizati,
premakniti, v'kúp ṡklizati;
commoveri, premakniti, premaknen biti, ſe ſtreſti;
demovere, premakniti, od eniga meiſta na tú drugu odmakniti;
dimovere, odmakniti,
premakniti;
luxare, ṡviniti, glid
premakniti, ſpahniti;
movere, majati, gnati, ganiti,
premakniti, gibati, pomakniti, perpraviti;
submovere, premakniti, inu proſtor délati, ſpodverniti;
transmovere, premakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prepážiti, -pȃžim, vb. pf. durch eine Schalwand absondern, Cig.; prostor p., in einem Raume einen Verschlag machen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prepovedan del., F
7,
illicitus, -a, -um, neſpodoben,
prepovédan;
incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena
prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati;
inconceſsus, -a, -um, nedopuṡzhen,
prepovédan;
interdictus, -a, -um, prepovédan;
pomoerium, -rÿ, en zvinger, odlozhen proſtor okuli méſtnih ṡydou, kir je
prepoveidanu ṡydati;
prohibitus, -a, -um, prepoveidan;
vetitus, -a, -um, prepovédan, branîen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
préstor, -stǫ́ra, m. = prostor, Rog., ogr.-Valj. (Rad), jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prèstor -a m prostor: Hely; meszto, presztor KOJ 1833, 159; Térség, presztor AIN 1876, 62; tak, da ſzo vecs nej meli preſztora ni pri dveraj KŠ 1771, 106; Med nébom zemlom ſzpravo ſzi sirino, Preſztor veliki za viſzoko meglo BKM 1789, 155; Dokecs ſzo preſztor mele KM 1790, 86; Vszáko dugoványe má szvoj presztor i csasz KOJ 1833, XIV; ino etim vu zdájsnyoj Kumánii na Vogerszkom presztor vouscsi za tu osztanejnye KOJ 1848, 24; I vo me je pelao na presztor TA 1848, 13; Tak je, odogvori 'Zófika, v-máloj va tüdi presztor mela AIP 1876, br. 9, 4; je z-Moldávie pretirane Kumaniánce narodnom presztori naszelo KOJ 1848, 36; Ka pa môrje na kak velikom presztori le'zi KAJ 1870, 92; Tiszte püszte presztore, odked szo Avarci pretirani, naszelo KOJ 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prestor m, F
4,
clima, -tis, lufft, en velik
preſtor, ali en gviſhen deil Neba;
expatiari, ſe reſtegovati, reſpreſtraniti, velik
preſtor notar vṡèti;
spatium, -tÿ, proſtor, ali
preſtor;
vastitas, ſylnu velik
preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prestor -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prèša -e ž 1. preša, stiskalnica: Torcular Preſſa KMS 1780, A9; i vkopao je pod preſſo kad KŠ 1771, 139; pren. I on klácsi preſſo vina zadomeſcsávany i ſztrditoſzti toga vſzamogoucsega Boga KŠ 1771, 802; i vrgao je je vu te velike ſrditoſzti Bo'ze preſſo KŠ 1771, 793 2. prostor za stiskalnico: je poſzádo goricze i ſzkopao je vnyih preſo KŠ 1771, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pretíniti, -im, vb. pf. durch eine Scheidewand theilen: p. prostor, Cig.; — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prezbitērij, m. duhovniški prostor v cerkvi, das Presbyterium.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster (z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prost [prȍst]
pridevnik- prost, svoboden
- neporočen, samski
PRIMERJAJ: samsvoj, sloboden, svojboden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
proster gl. prostor ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
próstor, -ǫ́ra, m. der Raum, der Platz; tu ni prostora za toliko ljudi; nisem več prostora dobil, ich habe keinen Platz mehr bekommen; tu bi bil lep p. za hišo; veliko prostora vzeti (jemati), viel Raum einnehmen; — prostora dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); — die Räumlichkeit, die Localität, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prostor [próstor]
samostalnik moškega spolaprostor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prostor m, F
45,
amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik;
capacitas, proſtor, proſtranoſt;
distantia, proſtor;
hippodromus, -mi, en
proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
in patenti, na
proſtoru;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali
proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama;
interstitium, -ÿ, tá
proſtor v'mei dvéma rizhama;
laxitas, proſtor, ſhirina;
locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt;
olympiadis luſtrum, proſtor petih leit;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt,
proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti;
secedere de via, is pota ſtopiti,
proſtor dati, na ſtran ſtopiti;
situs, -us, perloṡhnoſt eniga
proſtora, ali kraja, en ſtán;
spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prostor -a m prostor:
ta zhaſtiti veliki proſtor im. ed. Nebeski je meni dan sa to Clausuro ǀ vſaka dusha bò v'Nebeſyh vezh proſtora rod. ed. imela kakorje vus volni ſvejt ǀ tulikajn proshtora rod. ed. puſtij, de ena velika Cirku je bila ſisydana ǀ medved je hotel proſtor tož. ed. timu S. Moshu ſturiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prostornjak [prostornják]
ali [prostọ́rnjak]
samostalnik moškega spolaodprt prostor, obdan s stavbami; trg
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prostranost ž, capacitas, proſtor,
proſtranoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
proštor gl. prostor ♦ P: 1 (TP 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pustótən, -tna, adj. öde, leer, Jan., Bes., nk.; p. prostor, Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
raca1 ž, F
5,
ales, tyza, ẛlaſti te velike s'peruti ẛhivali, kokuſhi,
raze, goſſy
etc:;
anas, anatis, ena
raza;
anatarius, razhji paſtyr, inu guſji, ali kar
razam ſliſhi;
chenotrophia, proſtor ẛa
raze, inu goſſy rediti;
phalacrocorax, povodni vrán, tyza kakòr ena velika
raza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rediti1 nedov., F
35,
alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati, obdershati;
altrix, Ama, tá katera
redy, ali dojy;
aluminari, rediti;
chenotrophia, proſtor ṡa raze, inu goſſy
rediti;
creare arbores, drevje
rediti, ſaditi, zépiti;
curatrophium, hiſha ẛa pobizhe
rediti;
educare, ṡrediti,
rediti;
fovere, vardévati, v'gorkim darṡhati,
rediti;
nutritor, -oris, kateri
redy, ali hrani, ali ṡhpiṡha;
ornithoboscium, kurnik, fulovsh, kir
ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali
redè;
tellus alma, rodovitna ẛemla, katera nas
redy, ali hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
repa ž, F
8,
bunias, -dis, laṡhka velika
reipa, ali kolszhiza;
cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali
répe zveit, ali zime;
leontopetalon, levova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn
reipi;
napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe
reipa, ali kolṡzhiza ſeye;
rapa, -ae, reipa [str. 183a ];
rapa. ein Rub.
vel rapum. reipa [str. 257b ];
rapina, -ae, tudi enu meiſtu, kir ſe
reipa seye;
rapum, -pi, vel rapa, -ae, reipa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
repnica ž, hypogeum, -gei, et hypogeon, en proſtor pod ṡemló, kelder,
reipniza, etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rešta [rẹ̑šta]
samostalnik ženskega spolaklaftra drv, pribl. 4 m³
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sadnišče [sadníšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za shranjevanje sadja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sejati nedov., F
24,
adagia sunt: kakòr ſo
ſjali, taku bodo ẛhèli;
cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti;
diſserere, reſjati, ſem ter tám
ſjati;
incernere, ṡkuṡi ſytu
ſjati;
insitor, tá kir zeipi, ſady,
ſeye;
interserere, v'meis
ſjati, v'meis ſaditi, v'meis ṡméſhati;
isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh
ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo;
medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor,
ſe ſeye ṡhivini h'karmi;
napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza
ſeye;
pollinarium cribrum, ſitu ṡa moko
ſjati;
praesere, naprei
ſjati;
proseminare, ſem ter tám
ſjati, vun reſjati;
rapina, -ae, tudi enu meiſtu kir
ſe reipa
ſeye;
reseminare, ṡupèt
ſjati, preſjati;
reserere, ṡupèt ſaditi, ali
ſjati;
restibilis ager, nyva, katera
ſe vſaku leitu
ſeye;
sator, -oris, ſeiviz, kateri
ſeye, ali ſady;
sementicus, -a, -um, kar ſe puſty
ſjati, ali ṡaſjati;
semen spargere, ſjati;
seminare, ſjati;
serere, poſjati,
ſjati, ſiati, ſjanîe
[str. 265b ];
subserere, ṡdaici ṡa enim
ſjati, ali ſaditi;
viciarium, -rÿ, nyva ṡa graſhizo, kir
ſe grahoviza
ſeye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sénšček -a m senik, prostor za seno v gospodarskem poslopju: i v-szenscseki vnogo szterja netrpi KOJ 1845, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
shodišče [shodíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor, na katerem se ljudje zberejo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
skedenj m, F
2,
area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu jugnu,
ṡkadeîn. Isa:30.v.24. scheüer;
horreum, ṡkedeîn, pod, ṡhitna hiſha;
prim. skladenj
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
soldat m, F
17,
abólla, -ae, eniga
ſoldata gvánt, en ẛhoudni gvánt;
diribitorium, -rÿ, tá proſtor te muſhtre, kir ſe
ſoldati muſhtrajo, inu plazhujejo;
gregarius miles, en gmain
ſoldát;
justus miles, en brumen, inu pravizhen
ſoldát;
lixa, -ae, kateri gmain
ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki;
lytrum, -tri, danarji ṡa odréſhenîe eniga
ſoldata;
miles, -tis, ṡholnèr,
ſoldàt, voiṡzhák;
miles gregarius, gmain
ſoldát;
miles limitarius, na pokraini
ſoldat;
miles triarius, teh imenitniſhih
ſoldatou eden;
neoptolemus, -mi, en nov
ſoldát, v'novizh gori vṡèt ṡholnèr;
praefectus cohortis, Capitán zhes enu banderiṡzhe
ſoldatou;
quaestorius, -a, -um, kateri od dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi, kateri ẛa
ſoldate danarje ima;
sectio inter milites, v'mei
ſoldate na reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli;
secundanus miles, ṡholnèr, ali
ſoldát od tega druṡiga kardela;
subcenturio, -onis, nameiſtnik eniga, zheṡ ſtu
ſoldatu, Capitana;
veteranus miles, ſtari
ſoldát, ali ṡholnèr
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sosebno sam., seclusorium, -rÿ, en ṡaklenîen proſtor, kir ſe kai
ſuſebniga ṡaklépe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
spisirna [spisȋrna]
(spiserna) samostalnik ženskega spolaprostor, v katerem se piše, prepisuje; pisarna
PRIMERJAJ: pisarna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
spodvrniti dov., submovere, premakniti, inu proſtor délati,
ſpodverniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sprehajati se nedov., F
2,
deambulare, ſhpanzirati, korazhiti,
ſe ſprehajati;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ
ſe ſprehajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sreda1 ž, F
10,
diameter, vel diametrus, ena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes
ſrédo ene okrogle rizhy;
diaphragma, -tis, en ẛaboi na
ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla;
in centro terrae, v'ſrédi te ẛemlè;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na
ſrédi vodè;
interequitare, v'meis jéṡditi, na
ſrédi jéṡditi;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy,
ſréda v'mei knoffiki;
meditullium, -lÿ, ene ſleiherne rizhy
ſreida;
medium, -ÿ, tú ſrednîe, ſreidoſt,
ſréda;
stamina, te poſſodize
v'ſreidi te roṡhe;
umbilicus, -ci, popik, ene ſléherne rizhy
ſreida, tú ſpreidnîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stanjé -á s bivališče, prostor: Kriſztuſovo ſztanyé i zacsétek prejdganya KŠ 1771, 10; Boug me kſzebi ſcsé meti Tam je zadoſzta ſztanyá BKM 1789, 425; Boug me kſzebi ſcsé meti, Tam je zadoſzta ſztanyá SŠ 1796, 112; Mené goni z-moj’ga ſztanyá SIZ 1807, 61; i knyemi pridemo i ſztanyé ſzi pri nyem naprávimo KŠ 1771, 315; Sztanyé mej vmojem ſzrczi BKM 1789, 375; Za ſztanyé ſzo nyima meſzto dáli KM 1790, 64; te lacsne, da goriposztávijo váras na sztanyé TA 1848, 91; Vadlüványe Tô, má ſztánye, I dáva vecsno vüpanye BRM 1823, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
star1 [stár]
samostalnik moškega spolaprostorninska mera za žito, pribl. 100 l
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
staviti nedov., F
24,
adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp
ſtaviti, na kladati;
athisca, tá ſrebern taler, kateri
ſe goſpodi pod brado
ſtavi, kadar pyejo;
cantery, ſhrange na katere
ſe ſtavi zimermanski leis;
figere tentoria, ſhotore
ſtaviti;
irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori
ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu;
logodaedalus, kateri ṡná prou ſvoje beſſéde
ſtaviti;
marginare, melnike
ſtaviti;
plicatilis, -le, kar ſe puſty v'gubè
ſtaviti;
saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk
ſtavio ṡa teṡhavo;
sellaria, -ae, proſtor kir
ſe ſtoli
ſtavio;
supedaneum, podnuṡhnik, kar
ſe pod nogè
ſtavi;
tragemata, Confect, kateri
ſe po jeidi na miṡo
ſtavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
steber m, F
23,
bacchen, en
ſteber;
columen, et columna, ſteber, podpurnîa;
intercolumnium, proſtor v'mei dvéma
ſtebrama, v'mei
ſtebry;
pilatim, od eniga
ſtebra do druṡiga, po verſti kakòr
ſtebri ſtojè;
scapus, eniga
ſtebra tá ſreidnî deil;
stria, -ae, jamize, ali ṡhlibiki na
ſtebréh
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: steber m, capitelum, glaviza na
ſtebru
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stol1 m, F
32,
abacus, abaci, ena klop, en
ſtol, ali miẛa ẛa buque;
cantery, zimermanski
ſtolli;
exedra, vel exhedra, enu meiſtu polnu
ſtolú, ali ſedéṡhu;
lanionilus, -a, -um, mensa lanionia, meſſarski
ſtol;
scamnum, -ni, en
ſtól, ali klóp;
sedes, -dis, vel sedile, ſtol, shèſſil, ſeidalu;
sella, -ae, ſedlu,
ſtol, klóp;
sellaria, -ae, proſtor kir ſe
ſtoli ſtavio;
stibadium, -dÿ, en s'mezhizhja, ali s'ſlame ſpleten
ſtol;
thronus, -ni, krailevi
ſtol
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stol -a m 1. stol:
is tiga ſtola rod. ed. je vſaketeriga shuleria vidil ǀ ta pervi ven ſtol tož. ed. ſe sadene, ter s' shkafam pade ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol tož. ed. te Abbtiſſize ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu mest. ed. v'pakli ſedel ǀ kadar vaſs bo poſtavil na polizo nebeskih ſtolou rod. mn. ǀ pridigo pak poshlushat nej hotel, ſtole tož. mn. v'zirqui je rad popravlal ǀ de bi my sydeli næ stolèh mest. mn. nebeskyh 2. prestol:
Maria je en Kerubinski Stoll im. ed. je djal Sveti Epiphanius ǀ on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola rod. ed., v' kateram ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ je hotel she vishishi ſedeiti, inu do ſamiga Stola rod. ed. Boshiga priti ǀ de ſe ne bo k'temu ſtolu daj. ed. te milosti perblishal ǀ Pametnu gvishnu ſte ſturili, de Stollu daj. ed. te miloſti ſte ſe potozhili v' letej vashi veliki potrebi ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke vsame, inu hudizha krona, inu na ſtol tož. ed. ſvojga ſerza ga postavi ǀ ſo njega s'velikim veſſeliam, inu zhaſtio na ſtol tož. ed. S. Petra poſtavili ǀ on ſede na ſvoj Krailevi ſtol tož. ed. ǀ je bil Leona polonal, inu na Ceſſarski ſtol tož. ed. polsdignil ǀ S. Florian kakor vaſh Varih pude pred Stol tož. ed. Boshy ǀ Rudolffa inu njegou Rod na Stol tož. ed. teh Ceſſarjou je polsdignil ǀ kakor na semli krailize ſedè per tronu, ali ſtolu mest. ed. tiga kraila ǀ nej Krajla na semli, de bi taku mozhnu na ſvojm Stolu mest. ed. ſedel ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli mest. ed. ſidel ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli mest. ed. ǀ kakor en Krajl, katiri ſydi na enem viſſokim Stoli mest. ed. ǀ ſim shlishal ta glaſs pred ſtolam or. ed. Rihtarja Nebeſhkiga ǀ ſo pred stolam or. ed. S. Troijce stali 3. prostor, mesto:
taiſta dusha bò nepolnila en praſen ſtol tož. ed. v' Nebeſſyh ǀ de bi napolnil tajſti ſtol tož. ed. is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ Is taiſtiga ſtola rod. ed. is kateriga je bil ta greshni, inu nehualeshni Farator Judesh svershen, na leta ta ſveti, inu hualeshni Mathia je bil poſtaulen ǀ s'kusi Katere proshno, inu pomuzh, ſo imeli nepolneni bitij taisti prasni stoli im. mn., s'Katereh Lucifer, inu tij puntarski Angeli ſo bilij padili ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio de tiste ſtole tož. mn. prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti oslovi stol oslovska klop:
Preceptor … yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi stol tož. ed. poſsadil ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti, inu ga na ta oſslovi ſtol tož. ed. poſhle
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stopiti dov., F
21,
ascendere, gori poiti, viſhe
ſtopiti;
circunsistere, okuli eniga
ſtopiti, obſtopiti;
connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon
ſtopiti;
excendere, doli
ſtopiti, doli poiti, hoditi;
praemercari, prekupiti, v'kup
ſtopiti, poprei kupiti;
secedere de via, is pota
ſtopiti, proſtor dati, na ſtran
ſtopiti;
transgredi, preſtopiti, v'prég
ſtopiti, prekorazhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
streljanje s, F
4,
jaculabilis, enu oroṡhye dobru ṡa
ſtrélanîe, ali luzhanîe;
jaculatio, ſtrélanîe, ali luzhanîe;
jaculatorius campus, en proſtor ṡa
ſtrelanîe;
tormentum, -ti, ṡhtúk ṡa
ſtrelanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — prim. strž f.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.-Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.-Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
suknarišče [suknaríšče]
samostalnik srednjega spolaprostor, kjer izdelujejo sukno; suknarna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
svẹ̑tski, adj. 1) Welt-: ves s. prostor, Žnid.; svetska država, das Weltreich, h. t.-Cig. (T.); — 2) = sveten, posveten, Jan., C.; svetski in cerkveni opravitelji, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
šermišče [šermíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za športno, poulično borbo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
širok prid., F
56,
amplitudo, proſtor
ſhirók, inu velik;
bipedalis, dvá zhevla
ſhiroku, ali dolgu;
caprunculum, ſhiroka lonzhena poſſoda;
latifundium, -ÿ, enu
ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt;
plantago, tá
ſhiroki tarpotez, ṡeliṡzhe;
pollicaris, -re, en palz
ſhirok;
subcingulum, -li, en
ſhirók pas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
štant2 m, F
2,
fori, -orum, tudi vodri, ali
ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali comedie;
locus, -ci, proſtor, meiſtu,
ṡhtant
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
šterna -e ž vodnjak:
nema nihdar ſmijram stati kakor shtirna im. ed., temuzh ima tezhi kakor ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno vodo s'Bethlehemske shterne rod. ed. ǀ to Lubesan pergliha ſtudenizu, inu nikar tej shterni daj. ed. ǀ ſo ga v'eno ſuho shterno tož. ed. vergli ǀ kadar greh doperneſesh v'shterno tož. ed. padesh ǀ v'tej gorezhi shterni mest. ed., bodo goreli ǀ Ieremias je molil veni ſtari ſhterni mest. ed. ǀ vſe vode teh ſtudenzou, inu shternih rod. mn., okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ cellu lejtu ſó koppali, inu dellali shterne tož. mn. ǀ tudi v'shternah mest. mn. ſe najde dobra voda ← rom. < lat. cisterna ‛vodnjak, podzemni prostor za shranjevanje vode’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
šupa [šȗpa]
samostalnik ženskega spolašupa, lopa, kolnica, tj. pokrit prostor za shranjevanje vozov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tekanje2 s, F
16,
acupedius, hitir na nogah
h'teikanîu;
captatio, lovlenîe, tú
teikanîe, inu vpraſhanîe po enim ky bi bil;
catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa
tékanîe junazhku;
catulatio, tú
tékanîe, ali goinenîe;
discursio, vſeṡkuṡi
tékanîe;
discursus, -us, ſem ter tám
tékanîe;
dromos, graecè, cursus, tékanîe, ték;
intercursus, -us, intercursio, v'meis
tékanîe;
levipes, hitrih nog, hiter, lagák h'hoji,
h'teikanîu;
meatus, -us, tudi
teikanîe, pomujanîe;
occursatio, pruti
tekanîe;
percursio, teik, ali
teikanîe;
procursatio, vunkai
tékanîe nad eniga;
procursus, -us, procursio, vunkai gnanîe, ali vunkai
teikanîe;
stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa
teikanîe;
transcursus, -sus, en hiter, inu lagák tek, ali
teikanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tekoč2 del., F
4,
currens, tekózhi;
intercapedo, -nis, v'meis
tekozhi zhas, v'meis
tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
praecursor, -oris, pretékaviz, naprei partekozhi ſel, naprei hodiz,
tekozhi ſel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tempelj -(n)a/-plja m 1. tempelj, svetišče:
ta Tempel im. ed. ie prebivalshe te milosti Boshie ǀ Od takorshneh pak je djal S. Paulus, de ſo Templ im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ Samurizi kadar jèsdio mimu njeh Tempelna rod. ed., s'kojna doli ſedeio ǀ pred dauri tiga Tempelna rod. ed. ima poſtauit en vmivalnik ǀ vſe s'Tempelna rod. ed. vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe ǀ vſe is Templa rod. ed. ſtepe ǀ ſe je skril, inu je shal vunkaj is Tempela rod. ed. ǀ gredo vkupaj pruti Tempelnu daj. ed. ǀ je bil ſvoje oblizhie pruti Templi daj. ed. obernil ǀ prezei ſo shli v' Tempel tož. ed. Boga Mars sahualit ǀ ony ſo velike dary, inu offre v' Templ tož. ed. offrovali ǀ s'tem S. Strahom Prerok David je vſelej shal v'Tempel tož. ed. ǀ v' Tempelni mest. ed. Bogine Venus ǀ v'Tempelni mest. ed. pak je bilu veliku tauſhent Iudou ǀ so volo njeh pregrehe v'Tempeini mest. ed. doparneſsene ǀ de bi ſvojo molitvo mogal v' Templi mest. ed. opravit ǀ kadar Iudje je bil naſhal v'Templi mest. ed. predajat ǀ kakor edn mei temi v' Tempeli mest. ed. pred Bugam je sposnal ǀ ona okuli shtéri, inu oſſemdeſſet Lejt je v'Tempeli mest. ed. molila ǀ V'tem Tempelnu mest. ed. te bogine Venus ǀ pred Tempelnam or. ed. Ieruſalemskem je leshal ǀ taisti Tempelni im. mn. nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi ǀ kakor nekadaj is Judouskyh Tempelnou rod. mn. ǀ Maſhnikom je bil dal kluzhe od Tempelnau rod. mn. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom daj. mn. ǀ ony ſo Tempelne tož. mn. teh Maliku, ali hudizhu zhastili 2. cerkev:
gorje ſtutaushenkrat taiſtom, kateri Boga reshalio v' Tempelni mest. ed. ǀ v' tem S. Tempelni mest. ed. v' Padovi ← srvnem. tempel ← lat. templum ‛posvečen prostor za opazovanje ptičjega leta’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tičnica [tȋčnica]
samostalnik ženskega spolazaprt, ograjen prostor za ptice
PRIMERJAJ: tičnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tičnik [tȋčnik]
(ptičnik, ptičnjak, tičnjak) samostalnik moškega spolazaprt, ograjen prostor za ptice
PRIMERJAJ: tičnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.-Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal-Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tram m, F
8,
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei
trami v'enim ṡydi, ali zimpri;
laquear, -ris, s'tramu ṡgurni pod;
mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim
tramovi leṡhè;
ó ò cum accentú corripitur, ut gredó, gredò
ueniunt: aliàs gredo,
trabem apud quosdam significat, apud nos tram;
superliminare, -ris, tá ṡgurni práh,
tram, ali kamen nad vratmi, ṡhurz;
trabs, -bis, en
trám, enu brunu v'zimpri, ali ṡa zimper, greda;
transtra, -orum, ta klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali
trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy;
transtra, vel transversaria, v'prég
trami, preizhniki, ali ṡhperouzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
trg [tȓg]
samostalnik moškega spola- trg, tj. odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za trgovanje
- trg, tj. naselje s tržnimi pravicami, večje od vasi in manjše od mesta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tržišče [tržíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor za trgovanje, trg, sejmišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
turen m, F
8,
campanile, ṡgonyk,
turn;
phalae, en liſſen
turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa;
specula, -ae, enu meſtu, ali proſtor, kir je vahta, en
turen, ali ahker;
turris, -ris, en
turrin, vel turn;
turris furnorum, turrin per pezhi;
turritus, -a, -um, polhin
turnou;
urbs turrita, enu méſtu polnu
turnou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
turniranje s, F
2,
hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali
turnèranîe;
ludi circenses, turnîeranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
v, I.
praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
v'mej predl., F
99, I. z rodilnikom
alteruter, eden
v'mei dveih; II. z orodnikom
dialogus, poguvor
v'mei dvéma;
fauces, en voṡki poot
v'mei gorami;
foederari, ṡaveṡo
v'mei ſabo ſturiti;
in, v'mei;
inter, v'mei: ut inter nos, v'mei nami;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor
v'mei dvém ṡabitjom;
intercolumnium, proſtor
v'mei dvéma ſtebrama,
v'mei ſtebry;
interea, v'mei tem;
inter omnes creatures, v'mei vſimi ſtvarmi;
interregnum, -ni, tá zhas
v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra, v'mei;
intra hos tempus, v'mei tem zhaſſu;
naucum, -ci, taiſti kriṡhiz v'oréhovi lupini
v'mei jederzom, oréha ſedlu
v'mei jederzom;
reciprocus amor, enaka
v'mei ſabo lubéṡan;
semidecurio, tá viſhi
v'mei petémi;
uter ex vobis, kateri
v'mei vami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
v'mes prisl., F
102, I.
immiscere, ṡméſhati,
v'meis ṡméſhati;
immiscere, ſe
v'meis meſhati, ali pazhati;
incoquere, ṡakuhati, ali
v'meis kuhati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas,
v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti;
interjicere, v'meis vreizhi;
intermedius, -a, -um, kar je
v'meis, ali poleg;
intermiscere, v'meis ṡméſhati;
interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti;
intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan;
intervallum, praṡnoſt, proſtor
v'meis;
interveniens, interventor, kateri
v'meis pride;
intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan,
v'meis ṡméſhan;
subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron
vmeiṡ;
subcandidus, -a, -um, beilkaſt,
v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
subeunt morbi, boleṡni
v'meis prideo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode
v'meiṡ;
subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II.
immixtio, v'meis meiſhanîe;
interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vahta ž, F
15,
custodia, -ae, vahta, ſtraṡha, varovanîe, skramba;
excubiae, vahte, ſtrashe;
miles stationarius, en ṡholnèr na
vahti;
navis praesidiaria, gvardîe, ali
vahte ladja;
specula, -ae, enu meiſtu, ali proſtor, kir je
vahta;
vigilia, -ae, vahta, ſtraṡha, nozhna
vahta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vdati -am dov. dati, postaviti noter:
Vdaj vel. 2. ed. tvoje noge v' njegove ſpune, inu tvoje garlu v' nje shelesni uratni rink vdati se podati se, ukloniti se:
ta kamen ſe uda 3. ed., kakor enu teſtù (III, 160) ǀ pishe Vorago, de kadar ſo imeli pokoppat truplu S. Jacoba, ſo bily taiſtu poſtavili na en lep beu Camen, kateri ſam od ſebe ſe je bil udal del. ed. m, inu proſtor ſturil timu S. Truplu (III, 389)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vẹ̑drnik,*** m. prostor ali stalo (klop) v kuhinji, kjer stoje vodni kebli, M., C., Žabče (Tolm.), Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
veža [véža]
samostalnik ženskega spola- veža, tj. prehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati
- lopa, uta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vkladalíšče, n. prostor, kjer se kaj vklada, der Einladeplatz, DZ.; (das Magazin, Levst. [Nauk]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vmẹ̑sən, -sna, adj. dazwischen befindlich, inzwischen liegend, Zwischen-, Cig. (T.); vmesni prostor, der Zwischenraum, Cig. (T.); vmesni rek, der Zwischensatz, die Parenthese, Cig. (T.); vmesni dohodek, das Intercalare, DZkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vozel m, F
2,
enodis, et hoc enode, pres
voṡla, gladku;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei
voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei knoffiki;
prim. vozal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vreme2 s, F
2,
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe
vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd,
vremè, doba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vrsta ž, F
41,
claſsis, verſta;
contextus, -tus, tkanîe, ena
verſta ẛa drugo;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma
verſtama;
labens acies, ena
verſta voiṡkè, katera ſe h'beṡhanîu perpravla;
linea, verſta, zaila v'piſmu, ṡhnora;
ordine, po
verſti, po rèdu, po zhiſlu;
series, -ei, verſta, ena
verſta po ti drugi;
versus, -us, raim,
verſta;
vices, verſta: v:g: in vicibus suis, v'ſvoih
verſtah, v'nyh
verſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zabitje s, intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém
ṡabitjom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zahraniti dov., F
7,
aſservare, ẛahraniti, ṡkraniti;
committere, v'kupai puſtiti, ali poſtaviti: dati
ẛahraniti, ali ẛavupati, iṡrozhiti;
condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti,
ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti;
reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti,
ṡahraniti;
repositorium, -rÿ, tu meiſtu, ali proſtor, kir
ſe kai
ṡahrani;
sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru
ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi;
servabilis, -le, kar se more hraniti, ali
ṡahraniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zaklenjen del., F
2,
praeclusus, -a, -um, mozhnu ṡapert, ali
ṡaklenîen, inu preprèṡhen;
seclusorium, -rÿ, en
ṡaklenîen proſtor, kir ſe kai ſuſebniga ṡaklépe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zaklepati nedov., F
3,
claudere, ẛapréti,
ẛaklépati, ẛapirati;
claudere cum impetu, et strepitu, ẛaklopiti, ẛalopniti,
ṡaklepati;
seclusorium, -rÿ, en ṡaklenîen proſtor, kir ſe kai ſuſebniga
ṡaklépe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zaklíniti, -klȋnim, vb. pf. 1) mit einem Holznagel befestigen, vzhŠt.-C.; — 2) mit eingeschlagenen Pflöcken bezeichnen, abstecken, traçieren, Cig. (T.), DZ.; z. prostor, Levst. (Cest.); zaklinjena črta, die Bahntrace, DZ.; — 3) zukeilen, verkeilen, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zamȋzje, n. prostor za mizo (n. pr. klop): vzame kučmo z zamizja, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zasesti [zasẹ́sti zasẹ̑dem]
dovršni glagolzasesti prostor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zaščítiti, -ščȋtim, vb. pf. beschützen, C.; Ti, Gospod, zaščiti nas z rokami, Levst. (Zb. sp.); z odrivači z. prostor (versichern), Levst. (Cest.); odmeno za kako kvaro z., einen Schadenersatz sicherstellen, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zdolnji (z'dolnji) prid., F
5,
caput rosae, tá
ṡdulni knoffizh gartroṡhe;
cavea, -ae, tá
ẛdulni pod, ali proſtor k'gledanîu;
pavimentum, -ti, en flaṡhter, tlá, ali
s'dulni pod;
sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi h'debli, ali
k'ṡdulnimu deilu ene hoike;
sapinus, -ni, tá
ṡdulni deil ene hoike, driveſſa, kateri je na knoffu
- najzdolnji , imus, ima, imum, nar ṡdulni, tà ſpudnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zid m, F
35,
andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema
ẛydama;
antemurale, ena pred poſhtaino, ali pred méſtnim
ẛydom poſtavlena bramba;
firmus murus, ſtanoviten
ṡyd;
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim
ṡydi, ali zimpri;
muralis, -le, kar
k'ṡydu ſliſhi;
muri, ṡydovi;
murus, -ri, en
ṡyd;
paries, -tis, ſteina,
ṡyd
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zidati nedov., F
16,
adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou
ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska;
aedificantes, kateri zimprajo, ali
ẛydajo;
aedificare, zimprati,
ẛydati;
aedificator, -oris, kateri zimpra, ali puſty zimprati, ali
ẛydati, ſydár;
astruere, gori zimprati, nakladati, polig
ẛydati;
calcarius, kateri apnenize
ẛyda inu ẛhge;
coaedificare, perẛydati, perzimprati, v'kupai
ẛydati;
condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti,
ṡydati, poſtaviti;
extruere, zimprati,
ṡydati, narediti, gori poſtaviti;
fabricare, zimprati,
ṡydati, kovati;
irredivivus, -a, -um, kar
ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali
ṡydalu;
pomoerium, -rÿ, en zvinger, odlozhen proſtor okuli méſtnih ṡydou, kir je prepoveidanu
ṡydati;
reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet
ṡydati, ali zimprati;
turbare in aedificando, braniti
ṡydati, ali zimprati;
urbem ponere, enu méſtu gori
ṡydati, ali zimprati;
y in medio dictionis pronunciatur, ut i,
ut syn, lyst,
ſydat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zvoníca, f. die Glockenstube, Mur., Jan.; (lončeno blago) poje kakor zvon v zvonici, Jurč.; pred cerkvijo pod zvonico so stala dekleta, LjZv.; prostor pod zvonikom, kjer se zvoni, potezajoč za vrv, Podkrnci-Erj. (Torb.), SlGor.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zvòz, -vǫ́za, m. 1) die Zufahrt (z. B. zu einem Grundstück), C.; pl. zvozi, der Feldweg: po zvozih le lastniki polja vozijo, Gor.; — 2) = prostor pred skednjem, kamor z vozovi kaj privažajo, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
žila2 ž, F
4,
centrum, ſrédúſt ene rizhy, ena gerzha v'lejſſi, ali
ṡhila v'kameni;
crudaria, ſreberna
ṡhila, na dny jame;
intervenium, -ÿ, tá proſtor v'mei
ṡhilami te ṡemlè;
plumbatura, -ae, plumbago, -nis, ſvinzhena
ṡhyla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
žitnica [žȋtnica]
samostalnik ženskega spola- dajatev v obliki žita
- prostor za shranjevanje žita
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
žival ž, F
18,
animal, ẛvir,
ẛhivál, ẛvirina, ẛhiviniza;
cicur, divja
ẛhival, domá pervajena;
foetura, -ae, tá ſad, inu tú mladu ene ſléherne
ṡhivali;
reptilis, -le, ſléherna
ṡhivál, katera laṡi, ali leiṡe;
vitalia, drob
v'ṡhivali;
vivarium, -rÿ, en vert, ali proſtor ṡa
ṡhivál, ṡvirino, tyze, ali ribe, ali ṡa drugo
ṡhival
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.