Tiskanje

ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola

1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak

2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak

FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drugi3 -a -o vrstilni števnik

1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi

1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi

1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič

2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik

3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji

4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi

5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni

5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: drugi leben, drugi svet

TERMINOLOGIJA: druga persona bogastva/v bogastvu, drugi prihod, drugo rojstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drugirojstvo -a samostalnik srednjega spola

začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drugočrojenje -a (drugučrojene) samostalnik srednjega spola

začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo

FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drugočrojstvo sam. s ♦ P: 3 (TL 1567, DC 1580, TPo 1595); (drugoč rojstvo) sam. s ♦ P: 3 (TC 1575, TT 1581-82, DB 1584); (drugoč rojstvo/drugočrojstvo) sam. s ♦ P: 2 (TO 1564, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drugočrojstvo -a (drugučrojstvu) samostalnik srednjega spola

začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo

FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drugočstvarjenje -a (drugučstvarjene) samostalnik srednjega spola

začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik

1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en

1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno

2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen

2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok

2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen

3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten

3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen

4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto

5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan

5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih

TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

narodjenjé -á s rojstvo: Nyegovo poprietyé i narodjenyé KŠ 1754, 107; Marie narodjenyá den KŠ 1771, 849; odtühnoli szo od narodjenyá mao gucsécsi lá'z TA 1848, 46; na dén narodjenja bla'sene Divice Marie KOJ 1914, 109; Po tvojem narodjenyej KOJ 1833, 75; Po tvem ſzvétom národjenyi BKM 1789, 239; Szvojim ſzvétim narodjenyem BKM 1789, 35; z-szvojega szina narodjênyem KAJ 1848, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

natura -e ž natura, narava, lastnost: Bug, inu natura im. ed. ſo njo s' daram te lepote zerali ǀ zhloveska natura im. ed., je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ Krokotil de ſi lih od nature rod. ed. groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ Ta druga lubesan je te nature rod. ed., katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe naturæ rod. ed. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi daj. ed., inu greshnem sheljam ſe super poſtavit ǀ Pyauke imajo to naturo tož. ed., de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit ǀ to zhlovesho natvro tož. ed. je oblekil ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade, yh vuzhi po ſvoij naturi mest. ed. ǀ v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo or. ed. prebiva ǀ Te dvej ribi pomenio ty duei naturi tož. dv., Boshjo, inu zhlovesko ǀ bi nebila drugiga snala, inu vejdila temuzh nuz, inu muzh teh seliszh, laſtnuſti, inu nature tož. mn. te shivali, inu takorshne rezhij ← lat. nātūra ‛prirojena lastnost, rojstvo, narava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

porod [pórod] samostalnik moškega spola

porod
novorojenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

porójstvo -a s rojstvo: Steri nám vſze rane vrácsi Zadoblene ſzporojſztvom BKM 1789, 228

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prvorojstvo sam. s ♦ P: 3 (TT 1577, DB 1578, DB 1584); (prvo rojstvo) sam. s ♦ P: 1 (TT 1581-82); (prvorojstvo/prvo rojstvo) sam. s ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rod [rọ̑d] samostalnik moškega spola

rod, rodovina
rojstvo

PRIMERJAJ: rodovina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

roditi1 [rojstvo] glag. dvovid. ♦ P: 39 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rodjenjé -á tudi rodjénje -a s
1. rojstvo, roditev: Születés; rodjenyé KOJ 1833, 174; Jezus Kriſztusa rodjenyé je pa etak bilou KŠ 1771, 5; Ár rodjenyé Jezusa, Tak bode radoſzt nasa BKM 1789, 8; Te prvi zrok je deczé rodjenye BRM 1823, 418; Jezusa Rodjênye KAJ 1848, 63; ze ſzame ſzvoje miloſche po koupeli novoga rodgyenyá da bi mi pravicſni poſztanoli TF 1715, 33; Evangy. na Mále Meſse, ali Devicze Márie rodjenyá dén KŠ 1771, 4; Od rodjenya mega, Me je v'zitki dr'zo BKM 1789, 130; Sztejm je on naſſe grejsno poprietyé ino rodjenyé poſzvéto KŠ 1754, 107; Poſzvétmo Jezusovo rodjenye BRM 1823, 27; Szvétmo Szredbenika rodjênye KAJ 1848, 65; Zvelicsa ſze pa vrodjenyej diczé KŠ 1771, 637; Nad Kriſztusa rodjenyem ſze radüjmo KAJ 1848, 34
2. porod: kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze vu rodjenyej KŠ 1771, 787

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ròdstvo -a s rojstvo: Na ſzvojega rodſztva dén BRM 1823, X; Dén rodsztva KAJ 1848, 334; Ki nyegovo rodsztvo csüje BRM 1823, 11; Rodsztvo nyegovo szvetíjo Angelje KAJ 1848, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rojstva gl. rojstvo ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rójstvọ, n. die Geburt; po Kristovem rojstvu; — tudi rojstvọ̀, Dict., Hip., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ròjstvo -a s rojstvo: notr do Krisztusevoga rojsztva KŠ 1754, 11a; Knige rojſztva Jezus Kriſztusa KŠ 1771, 4; Poká'zi moucs dejve rojſztva BKM 1789, 3; Na rojſztvo gledoucs KŠ 1771, 160; Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; koteri ſzo po Kriſztuſovom rojſztvi odplavali KŠ 1771, A6a; i vnougi ſze bodo nad nyegovim rojſztvom radüvali KŠ 1771, 162; Jezuſi, Ki náſz je obéſzelo, ſzvojim rojſztvom BKM 1789, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rojstvo [rójstvo] samostalnik srednjega spola

rojstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rojstvo -a s rojstvo: Ie gvishnu de Rojstvu im. ed. Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu ǀ Rojſtvu im. ed. tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu vſimu volnimu ſvejtu ǀ od rojſtua rod. ed. Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ od sazhetka tiga svejta, do rojstva rod. ed. Marie Diuize ǀ h' ſpominu Svetiga Rojſtva rod. ed. ǀ NA PRASNIK SVETIGA, ROISTVA rod. ed. DIVIZE MATERE MARIE ǀ skriunust Roijſtua rod. ed. Chriſtuſa Iesuſa ǀ vidite KuliKaj dobriga nam je doshlu s'Kusi tu S. rojstvu tož. ed. ǀ ob suojm rojstvi mest. ed. ǀ Per ſvojm rojſtvu mest. ed. pak hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje ǀ nad tem s. Rojstvi mest./or. ed. vſi ſe bomo resveſselili ǀ s'tuojm s. Rojstuam or. ed. ſi na ſveit perneſla vſſe troshte, inu veſselje ǀ taushent lejt pred Rojſtvam or. ed. Chriſtuſa JEſuſa ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam or. ed. Marie Divize ǀ Pred Roiſtuam or. ed. Chriſtuſa Jesusa, Praviza Boshia, taku rekozh, je bila perſilena shtrajfat ta greshni ſveit ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom or. ed. veſselilij prvo rojstvo prvorojenstvo: Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu tož. ed. Abelnavu, Patriarkat Abrahamau ǀ Eſau je bil sgubil ſvoje pervorajſtvu tož. ed. s' eno skledizo lezhe ǀ kadar je shlishal, de je sgubil ſvoje pervu rojſtvu tož. ed. ǀ Zhe Eſau je klagoval, dokler je bil sgubil ſvoje prevorojſtvu tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spočetje [spočẹ́tje] samostalnik srednjega spola

spočetje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zleženjé -á s
1. zalega: zle'zenyé vipere, ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 9
2. rojstni kraj, rojstvo: Zkrájne zle'zenyá KŠ 1754, 3b; Apollos, zle'zenyá Alexandrinecz KŠ 1771, 399, Odked je bio z-le'ſenyá Eliás KM 1796, 75; Z steroga je eden horvatskoga zle'senyá barát KOJ (1914), 145; Titus more biti na zle'zenyé Korinthusánecz KŠ 1771, 654

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.