eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bròm brôma in bróm bróma samostalnik moškega spola [bròm] in [bróm] kadeča se tekočina rdeče rjave barve, kemijski element; simbol: Br
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brom, angl., frc. brome iz nlat. bromium, iz gr. brõmos ‛smrad’ - več ...
fùj in fúj medmet1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi! ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
purán purána samostalnik moškega spola [purán] 1. večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: pura 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: pura
FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran ETIMOLOGIJA: ↑pura
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
búšiti -im dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz
3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci
● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
crkotína -e ž (í) crkovina, crknina: smrad crkotine
drèk drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek;
kurji, pasji, svinjski drek;
smrad po dreku;
umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše;
joka za vsak drek;
tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku;
zmeraj je pomagal komu iz dreka 4. nizko, v členkovni rabi izražaa) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga;
vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil;
iskal sem, pa sem en drek našel b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo 5. nizko, v členkovni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil;
drek, pa taka zabava!
● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
gréznica -e ž (ẹ̑)
obzidana, pokrita jama za zbiranje fekalij: izprazniti greznico; uredil je greznico in gnojišče; smrad iz greznic
izkíhati -am dov. (í ȋ) s kihanjem spraviti iz nosa: izkihati sluz izkíhati se
prenehati kihati: bil je tak smrad, da se še dolgo ni mogel izkihati
izpuhtévati -am nedov. (ẹ́) 1. nav. ekspr. izhlapevati, izparevati: vino v posodi izpuhteva;
pod sončnimi žarki izpuhteva vlaga // izginjati, minevati: malodušje izpuhteva 2. knjiž. oddajati, širiti: motor izpuhteva vročino;
nekatere živali izpuhtevajo močen vonj / tovarna izpuhteva smrad (v okolico)
kanál -a m (ȃ)
1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek
// cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal
2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal
// morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal
3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / pog. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal
// položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal
4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali
♦ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine
kanálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje
♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro
mŕha -e ž (ŕ) 1. nav. slabš. onemogla, zanemarjena žival, zlasti konj: za ta denar še mrhe ne dobiš, kaj šele takega konja;
prijahal je na stari mrhi / stran, mrha pasja 2. ekspr. krepka, debela žival: zapregel je par težkih mrh;
to ti je mrha, ni čudno, da ima dosti mleka 3. nizko ničvreden, malovreden človek: tista mrha te je ovila okrog prsta;
od take mrhe ne moreš pričakovati nič dobrega;
mrha babja ne dela drugega, kot leži / kot psovka že spet si pijan, mrha 4. ekspr. postaven ali sposoben človek, zlasti ženska: kakšna mrha je njegova žena, samo zdravje je je / kot nagovor spet si dosegel prvo mesto, mrha 5. zastar. mrhovina: smrad po mrhi / zakopati mrho
mrhovínast -a -o prid. (í)
tak kot pri mrhovini: mrhovinast smrad močvirja
navóhati -am dov. (ọ̑) zavohati: navohati smrad / navohati nesrečo
nèodstranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad
nèzamenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da zamenjati: nekateri deli stroja so nezamenljivi / imeti značilen, nezamenljiv obraz / knjiž.: nezamenljiv občutek groze; nezamenljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
♦ ekon. nezamenljivi denar denar, ki ga denarni organi niso dolžni zamenjati za zlato2. knjiž. nenadomestljiv: nihče ni nezamenljiv / družinska vzgoja je nezamenljiva
nèzgrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja 2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičennèzgrešljívo prisl.:
vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj
nosíti nósim nedov. (ī ọ́) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček;
nositi opeko, vreče;
nositi ranjenca;
nositi na glavi, v rokah;
nositi v košari, s škafom;
težko nositi / konj ga je nosil v galop // tako držati kaj in (večkrat) hoditi kam z določenim namenom: nositi kamenje v jarek; nositi očetu malico; nosil mu je šivat; nositi prodajat; natakar mu nosi zajtrk v sobo; nositi (solato) na trg, naprodaj / nositi denar v banko / pog. kdo vam nosi kruh kupuje in prinaša; nositi mleko po hišah raznašati2. navadno s prislovnim določilom povzročati:a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok je nosil čoln na odprto morje;
brezoseb. dim je nosilo proti zahodu;
veter nosi pesek, prah, smrad;
ekspr. dva voza sta jih nosila v mesto na dveh vozovih so se peljalib) da kaj prihaja kam: veter jim nosi dež v obraz, prah v oči / ekspr. vozila je na ovinku nosilo s ceste zanašalo3. nav. ekspr. iti h komu z namenom povedati mu kaj: nosim vam vesele novice / nositi novice po vasi pripovedovati, razširjati4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kod hodi, se premika: nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj;
radovednost je nosila množico po trgu;
pren. domišljija ga je nosila od prizora do prizora // povzročati bivanje, zadrževanje koga kje: vojna jih je nosila po raznih bojiščih / kakšen hudič ga nosi ob tej uri tod okoli; kaj pa tebe nosi po naših krajih 5. s prislovnim določilom delati, da (večkrat) prihaja kaj na določeno mesto: bolnik je s težavo nosil hrano v usta / publ. v času, ko nosi plavalec roko mimo glave, pridejo usta že iz vode premika6. knjiž. povzročati, da je kdo deležen česa; prinašati: trdili so, da jim nosijo kulturo;
tako življenje nosi ljudem mir, srečo;
to nosi vsemu smrt / taka burja nosi ladjam brodolome 7. publ. bistveno, odločilno vplivati na kako dejanje, dejavnost: naše akcije ne sme nositi naključje;
te sile nosijo zgodovinski razvoj / čeprav ni imel glavne vloge, je nosil vso predstavo; revijo nosi mlajši rod vodi, usmerja8. z oslabljenim pomenom izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: nositi nove čevlje, hlače;
nositi lasuljo;
že dve leti nosi isto obleko;
nositi odlikovanje, prstan;
nositi orožje, revolver / nositi očala, slušni aparat / ta konj še ni nosil sedla ga še niso jahali9. z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nositi denar pri sebi;
nositi ključe s seboj / osebno izkaznico je treba nositi s seboj 10. z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: nositi brado, brke, dolge lase / steklenica nosi tujo etiketo; vejice nosijo dolge trne; pismo nosi njegov podpis; pošiljka nosi žig mariborske pošte / publ.: življenje v mestih nosi evropski pečat; podobno spoznanje nosi tudi njegova druga drama 11. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tiho je nosila svojo bolečino, žalost;
v srcu nosi nemir;
nositi v očeh obup, smeh / to bolezen je moral že dolgo nositi v sebi / situacija nosi v sebi številne nevarnosti / vsak nosi odgovornost za svoje delo je odgovoren; naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, pojavljanje česa v zavesti, duševnosti osebka: to že dolgo nosim v glavi;
že tedaj je nosil v sebi idejo romana;
v spominu sem jo nosil lepšo, kot je bila v resnici;
to misel je že dolgo nosil s seboj 13. ohranjati kaj v določenem položaju kljub delovanju nasprotne sile: steblo nosi bujen cvet;
snega je toliko, da ga strehe težko nosijo / oporniki nosijo most // s prislovnim določilom ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh: nositi klobuk postrani; roke nosi navadno v žepu; ta pes nosi uhlje spuščene ob glavi / hermelin nosi telo tik ob tleh hodi, se premika s telesom tik ob tleh14. imeti plod v telesu: koliko časa nosi medvedka, ženska;
ko samice nosijo, je lov nanje prepovedan / knjiž. povedala je možu, da nosi tretjega otroka; vznes. ona nosi otroka pod srcem je noseča
● ekspr. tedaj so jih začeli dogodki nositi niso več obvladovali, usmerjali dogodkov; ekspr. kmetija slabo nosi daje, prinaša majhno korist; kokoši spet nosijo nesejo; luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; ali pri vas Miklavž nosi v krščanskem okolju ali na večer pred 6. decembrom obdarujete otroke; ekspr. noge ga več ne nosijo ne more več hoditi; ekspr. šel je, kamor so ga noge nosile brez naprej določenega cilja; zastar. tako daleč ne nosi nobena puška ne nese; ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar ga zemlja nosi odkar živi; pog. nositi blato v hišo prihajati z blatnimi čevlji; pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. vse, kar nosi hlače, mora pod orožje vsi (odrasli) moški; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; fantek nosi očetovo ime ima ime, se imenuje po očetu; jezikosl. žarg. naglas nosi drugi zlog naglas je na drugem zlogu; pog., ekspr. na hrbtu nosim že sedmi križ star sem že sedemdeset let; publ. geni nosijo dedne lastnosti imajo in prenašajo; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, ošaben; ekspr. že dva meseca nosi puško, vojaško suknjo je pri vojakih; knjiž. griček nosi razvaline na vrhu grička so razvaline; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; publ. stroške selitve nosi podjetje plača, poravna; ekspr. glavno težo dela nosita kolegici največ dela, najtežje delo opravljata; star. vodo v Savo nositi opravljati nepotrebno, nekoristno delo; ekspr. nositi zastavo, zvonec biti prvi, zlasti v slabem; ekspr. vse mu nosi na nos, na ušesa pripoveduje, kar ne bi smel; star. saj ne nosi na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva; pog., ekspr. nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; ekspr. srca ni ravno na jeziku nosil svojih čustev ni hitro zaupal; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; pog., ekspr. nositi koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. to dekle je že eno leto nosil v srcu je bil vanjo zaljubljen; tekel je, kolikor so ga noge nosile kolikor hitro je mogel; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. nosi vas vrag, kako ste sitni izraža močno jezo, nejevoljo; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležnonosíti se s prislovnim določilom
1. ekspr. ponosno, samozavestno hoditi, stopati: poglej jo, kako se nosi; dekle se je nosilo mimo gruče fantov; nosi se pokonci; nosi se kot pav, kot sveča / po pisarni se zdaj nosi njegov naslednik
2. knjiž. premikati se, gibati se: voda se je nosila čez kamenje; po dolini se še nosi megla; hlapi se nosijo kvišku / ptiči se nosijo po vejah skačejo
// širiti se, razširjati se: skozi mrak se nosi pesem flavte
3. ekspr. vesti se, obnašati se: čudno, domače, ošabno se nosi; nosi se po gosposko, čeprav ima zakrpano obleko / ob takem bogastvu bi se lahko nosila, pa se ne bila ponosna, domišljava
4. biti oblečen, oblačiti se: hotela se je nositi po najnovejši modi, po starem
5. biti trpežen in se ne mečkati: to blago se je zelo dobro nosilo / kako se nosi tak pulover
● star. dejal je, da se nad revežem lahko vsak nosi znaša
nosèč -éča -e
1. knjiž. deležnik od nositi: noseč težko breme, se je zgrudil; lepo vreme noseči veter
2. navadno v ženskem spolu ki ima v telesu plod: noseča ženska; žena je že štiri mesece noseča / bila je noseča s poročenim moškim; sam.: prehrana nosečih
nóšen -a -o:
knjiž. dež, nošen od vetra
♦ šport. nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno
obležáti -ím dov. (á í) 1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal;
obležati kot mrtev;
obležati kot snop, vreča // ostati v takem položajua) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal;
obležati v krvi b) zaradi bolezni: dobila je vročino in obležala;
obležati za dva meseca;
obležati za pljučnico // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: udaril je z glavo ob zid in mrtev, nezavesten obležal 2. ostati na podlagi z daljšo, širšo stranjo: vse drogove so postavili, le eden je obležal / odšli so, listek pa je neopažen obležal na tleh // ostati kje sploh: smrad je dolgo časa obležal nad dolino / z oslabljenim pomenom senca nezaupanja je obležala med njima 3. navadno s prislovnim določilom obstati v ležečem položaju: kovanec se je zatrkljal po tleh in obležal v kotu;
priletel je šopek in obležal pri njenih nogah 4. uležati se: pustiti gnoj obležati;
sadje bo okusno, ko se obleži
● ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen; sneg je obležal ni skopnel; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; ekspr. obležal je na Doberdobu padel je, bil (v boju) ubit; ekspr. povej, kaj ti je obležalo na duši, na srcu kaj te teži, vznemirja; ekspr. ta krivica mu je obležala na duši zaradi te krivice se čuti krivega; se čuti prizadetega; ekspr. ta naloga je obležala na njegovih ramenih za to nalogo je ostal odgovoren on; ekspr. marsikateri jelen je že obležal pod njegovo kroglo marsikaterega jelena je že ustrelil; pog., ekspr. ta človek mi je obležal v želodcu mi je ostal zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; jed mi je obležala v želodcu ostala dalj časa neprebavljenaobležán -a -o:
obležano vino
ovohávati -am nedov. (ȃ)
1. vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom; živali sta se prijazno ovohavali
2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi / ovohavati smrad vohati, duhati
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do česa: dolgo so ovohavali njihovo skrivališče, pa ga niso našli
// s prikritim opazovanjem ugotavljati mnenje, mišljenje drugega: previdno so se ovohavali
● ekspr. fant je ovohaval motor od vseh strani ogledoval; ekspr. podjetni časnikar je spretno ovohaval zasebno življenje znanih ljudi si prizadeval o njih čim več izvedeti
petrolêjev -a -o (ē)
pridevnik od petrolej: petrolejev smrad
petrolêjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na petrolej: petrolejski smrad / petrolejski gorilnik; zakajena petrolejska svetilka / zastar. petrolejski vrelci naftni vrelci / petrolejska družba petrolêjsko prisl.:
petrolejsko zelena barva
presíh -a m (ȋ)
glagolnik od presahniti: nenaden presih vode
● nar. iz presihov in požiralnikov zaudarja smrad iz plitvih vdolbin, v katerih voda polagoma presiha
♦ rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja
prinášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati
// z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo
2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež
3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal
// z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki
4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo
// povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima
● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati
príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti bitia) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel;
komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Dunaja / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodilb) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh;
iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljanac) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire;
priti čez reko, skozi predor // premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel;
počakali so, da pride še predsednik;
iz hiše je prišla gospodinja;
na oder je prišel pevski zbor;
večkrat je prišel pod njeno okno;
pridi ven, če si upaš;
priti z zamudo;
priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je / piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo / ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite // po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se// s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju / zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka;
pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na transakcijski račun je že na transakcijskem računu / prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi 5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas;
smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže// pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / bolezen je prišla do stopnje, ko je bolečina postala nevzdržna / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno // pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz;
solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča / pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo// brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat 8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige;
na podlago pride debela plast peska;
slika pride nad posteljo bo obešena / pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi// izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik // začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja;
s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili / z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve // pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil 10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje;
v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš// izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi;
spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal14. pog., z izrazom količine stati1,
veljati: zidar te pride deset evrov na uro;
koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane// znesti2: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam 15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebkaa) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode;
vozilo je prišlo iz ravnotežja;
priti v nesrečo, nevarnost;
priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti / priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navadab) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo;
star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal c) nedov.,
pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je;
ta stvar pride pretežka, če je iz železa
● pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; od tod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale prišédši -a -e star.:
prišedši v mesto, je poiskal prijatelja; vsi so se ozrli na prišedšo žensko; sam.: prišedšega so burno pozdravili
príšel -šla -o:
prišli fantje, vojaki; vsi so pogledali prišla dekleta; sam.: govorili so o prišlih in domačih
puhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati: megla puhti iz jezera;
ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej 2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom: duh po morju, potu puhti od njih;
iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: peč, žerjavica puhti 4. ekspr. kazati se, širiti se: iz pesmi puhti ljubezen puhtèč -éča -e:
puhteča peč
razpádati -am nedov. (ā ȃ) 1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada;
trdnjava je že začela razpadati;
hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov 2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati;
truplo že razpada // kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente: organske snovi razpadajo; ogljikov dioksid razpada v ogljikov oksid in kisik; razpadati pri visoki temperaturi 3. približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: armada, država začne razpadati / njun zakon že razpada razpadajóč -a -e:
razpadajoč grad; razpadajoča armada; smrad po razpadajoči mrhovini
razšírjati -am nedov. (í) 1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti;
razširjati prehod / vdih razširja pljuča // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem 3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline;
ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke;
razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi 5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo;
razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad;
lilije razširjajo močen vonj;
peč je razširjala prijetno toploto;
iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge
♦ ekon. razširjati proizvodnjo; jezikosl. razširjati glagolsko podstavo s priponami razšírjati se
pojavljati se, nastopati na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširjal; vstaja se je razširjala kot požar / ob povodnji se voda razširja; zvonjenje se razširja čez vso dolino
razširjajóč -a -e:
občudoval je vrtnice, razširjajoče prijeten vonj; razširjajoča se izobrazba; razširjajoče se vnetje
séči2 séžem dov., sézi sézite; ségel ségla; nam. séč in sèč (ẹ́) 1. iztegniti roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: segla je na polico in vzela z nje knjigo;
seči v žep po robec;
seči za odmikajočim se predmetom / seči po klobuku; z roko si je segel v lase / seči komu pod roko prijeti ga za nadlaket, komolec; pri pozdravu prijateljsko, prisrčno sta si segla v roke; pren. sovražnik je segel po naših krajih 2. zajeti določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segel deset let nazaj / s to povestjo seže avtor v šestnajsto stoletje 3. pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se do kod: slabo vreme je seglo do naših krajev;
smrad iz tovarne seže do mesta;
voda je segla do hiš / sveder ne seže dovolj globoko / novica je segla tudi v naš kraj / njegova oblast, slava daleč seže // imeti učinek do kod: do naših krajev radijski oddajnik ne seže; svetilnik je segel pet kilometrov daleč // biti, nahajati se v prostoru do kod: gozd seže ponekod do doline; omara seže do polovice sobe / to hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine je visoko nad tisoč metrov / otrok seže z nosom do mize; seže mu komaj do ramen 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: med govorom je večkrat segel po kozarcu;
po daljšem času je spet segel po cigaretah je začel spet kaditi;
rad seže po dobri knjigi rad bere dobre knjige;
oče je redko segel po palici je redko tepel5. ekspr. uporabiti: pri raziskavah je segel po novih preparatih;
v obrambi je segel po orožju
● ekspr. njegove besede so jim segle do srca, v srce so jih prizadele; ekspr. mraz seže do kosti zelo je mrzlo; ekspr. kamor oči sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. roka pravice v te kraje ne seže oblast tu ne more uveljaviti svoje volje; seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; seči komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. moral je seči globoko v žep veliko plačati; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; segla sta si v roke pobotala sta se; sklenila dogovor; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
ségati -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom;
segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta;
ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu;
bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih
● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)segajóč -a -e:
do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem
smrád -ú in -a m, mn. smradôvi tudi smrádi (ȃ)
neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini
● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek
smráden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje
♦ zool. smradna žleza smradnica
smradíti -ím nedov., smrajèn (ī í)
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: dolino je smradil dim
smradljív -a -o prid. (ī í)
ki oddaja, daje smrad: smradljiva gnojnica; živeli so v nizkih, smradljivih kolibah / smradljiv zrak se je širil po trgu
smradljívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe
smrája -e ž (á) nar. smrad: neznosna smraja se je širila po dvorišču
sopárica -e ž (ȃ)
1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem
// neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak
2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice
● ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak
sránje -a s (ā) 1. glagolnik od srati: prostor za sranje in scanje 2. vulg. blato, govno, iztrebki: krvavo sranje;
smrad po sranju 3. nizko kar je malo vredno, nepomembno: rada kupuje kičaste spominke in podobno sranje;
kakšno sranje pa si spet naslikal / v povedni rabi: ta film je pravo sranje; vse skupaj je veliko sranje 4. vulg., v členkovni rabi izraža jezo, nejevoljo: sranje, pa tako vreme;
sranje, da še ponoči ni miru
steníca2 -e ž (í)
1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah
♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina
2. prisluškovalna naprava, skrita navadno v steni: varnostni ukrepi za preprečitev nameščanja stenic / afera s stenicami
3. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta stenica je kradla in goljufala / kot psovka priznaj, stenica, da si to storil
strahovít -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: začel se je strahovit boj;
strahovita nesreča, smrt 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: znajti se v strahoviti stiski;
strahovito pomanjkanje / strahovit smrad; strahovita vročina / začutil je strahovit udarec zelo močenstrahovíto prisl.:
strahovito se je razjezil; strahovito privlačna ženska; strahovito razdejano mesto
strojaríja -e ž (ȋ) star. strojarna1:
iz strojarije je prihajal smrad po strojilih / izučiti se strojarije strojarske obrti
udárjati -am nedov. (á) 1. sunkovito dotikati se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarjati žival;
udarjati po licih;
udarjati s palico, z roko;
močno, rahlo udarjati;
pren. udarjati z besedo, jezikom // sunkovito dotikati se česa, navadno z določenim namenom: udarjati žogo; udarjati na boben, po bobnu; s pestjo udarjati po vratih; udarjati s petami ob tla // dajati glasove ob sunkovitem dotiku: ura v stolpu udarja vsake pol ure; odsekano, zamolklo udarjati / ura je pravkar udarjala polnoč z zvočnimi znaki naznanjala / z nogo udarjati takt 2. premikajoč se sunkovito dotikati se česa: mlinsko kolo udarja ob vodo;
kolesa udarjajo ob tirnice / burja udarja v okno 3. delati sunkovite gibe: ptica udarja z razprtimi krili / srce ji je močno udarjalo 4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo in povzročati močne poke: strele udarjajo v skale / nepreh. kadar udarjajo strele, jo je zelo strah 5. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopati, pojavljati se: izpod hriba udarja voda / strašne misli so mu udarjale v glavo; podzavestna hotenja udarjajo na dan // pojavljati se v čutno močno zaznavni obliki: v nos jim je udarjal hud smrad; z razgretega tlaka je udarjala vročina / na uho so jim udarjali čudni glasovi slišali so se// postajati opazen, viden: skozi belež udarja stara barva / v romanu udarja na dan pisateljev realizem 6. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: cene so jih zelo udarjale;
udarjale so jih nadloge in nesreče 7. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročati negativne posledice: slab zrak ji je udarjal na pljuča
● ekspr. njegove besede so jo trdo udarjale zelo prizadevale; ekspr. njene obleke so močno udarjale v oči bile zelo, hitro opazne; udarjati v prazno ne da bi zadeludarjajóč -a -e:
udarjajoč s palico ob tla; enakomerno, težko udarjajoča ura
usmradíti -ím dov., usmrádil (ī í) povzročiti, da je kje razširjen smrad: mrhovina je usmradila votlino usmradíti se
zaradi kvarjenja, razpadanja postati smrdljiv: v toplem vremenu se meso hitro usmradi; zaradi mirovanja se je voda usmradila; pren., ekspr. njihovo življenje se je usmradilo
usmrajèn -êna -o:
voda v sodu je usmrajena; usmrajeno meso; usmrajeno duhovno ozračje
usmrájati -am nedov. (á) povzročati, da je kje razširjen smrad: tovarniški dim usmraja dolino usmrájati se
zaradi kvarjenja, razpadanja postajati smrdljiv: meso, voda se že usmraja
vdihávati -am nedov. (ȃ) 1. zajemati zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihavati;
vdihavati in izdihavati / ekspr. s polnimi pljuči je vdihaval svež zrak // zajemati kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihavati dim, smrad, strup / zdravnik mu je svetoval vdihavati soparo inhalirati2. ekspr. dajati, ustvarjati: lepota vdihava pesmi nesmrtnost / jutranja zarja je vdihavala drevju posebno lepoto vdihavajóč -a -e:
globoko vdihavajoč cigaretni dim
vdíhniti -em dov. (í ȋ) 1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihniti;
vdihniti skozi nos, usta;
vdihnil je in pridržal dih // zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihniti smrad, vonj / prižgal je cigareto in nekajkrat slastno vdihnil 2. ekspr. dati, ustvariti: veselost je vdihnila njenemu obrazu posebno lepoto / slikar je sliki vdihnil življenje vdíhnjen -a -o:
vdihnjen zrak
vdírati -am nedov. (ȋ) 1. deroč prihajati v kaj, premagujoč ovire: skozi razpoko je začel vdirati plin;
v klet, rudniški rov vdira voda / v pljuča je vdiral svež zrak / ekspr. pesek jim je vdiral v nizke čevlje 2. z vojaško silo, bojem hitro prihajati na nasprotnikovo ozemlje: manjše enote so vdirale čez mejo;
vdirati v sosednje države 3. na silo, s silo prihajati kam, navadno z namenom krasti, ropati: tatovi vdirajo v avtomobile;
vdirali so v bogate hiše // na silo, s silo prihajati kam sploh: ker pogosto izgublja ključe, mora vdirati v lastno hišo / vdirati vrata na silo, s silo odpirati jih4. ekspr. nenapovedano, proti volji koga prihajati kam: pacienti so vdirali v ordinacijo;
tako zgodaj ni hotel vdirati k njemu, v hišo / na njive vdira divjad / ni pustil, da bi kdo vdiral v njegovo življenje 5. ekspr. silovito pojavljati se kje, premagujoč ovire: v organizem so vdirale bolezenske klice;
izrojene celice vdirajo v zdravo tkivo / morje vdira na kopno / skozi okna je vdiral smrad / novi vplivi nezadržno vdirajo vdirajóč -a -e:
vdirajoči mikroorganizmi; v klet vdirajoča voda
zadúšen1 -šna -o prid. (ú ū) ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje: zadušen hlev, prostor / zadušna sopara; zadušno ozračje / zadušen dan; zadušna vročina / zadušen smrad zadušljiv / ekspr. zadušen tolmun brez dotoka sveže vode; pren. zadušno družbeno okolje zadúšno prisl.:
zadušno vroč / v povedni rabi v rovu je postajalo zadušno
zasmradíti -ím dov., zasmrádil (ī í) povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad: dim iz tovarne je zasmradil vse mesto;
izpušni plini so zasmradili ozračje;
zasmraditi stanovanje s cigaro zasmradíti se
usmraditi se: voda v ribniku se je zasmradila
zasmrajèn -êna -o:
zasmrajen zrak; zasmrajena gostilna
zasmrájati -am nedov. (á)
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: zasmrajati ozračje
zavóhati -am dov. (ọ̑) 1. z vohom zaznati: zavohati smrad / zavohati alkohol, dim 2. ekspr. začutiti, zaslutiti: zavohati nevarnost;
morali so nekaj zavohati, da so tako hitro odšli / zavohati dobro kupčijo // odkriti, ugotoviti: takoj je zavohala, zakaj nas sosed tako pogosto obiskuje
zaznávati -am nedov. (ȃ) 1. čutno dojemati predmetni svet: gledal je, a ni zaznaval tega, kar je videl;
zaznavati barve, hrup, smrad;
zaznavati premikanje / s čuti zaznavati; zaznavati svetlobo s celim telesom; čutno zaznavati / uho teh zvokov ne zaznava / rastline zaznavajo pojave v okolju / knjiž. v glavi je zaznaval čuden občutek čutil2. na podlagi čutnega dojemanja določenih pojavov ugotavljati obstajanje česa: zaznavati nevarnost;
zaznavati navzočnost koga / v njegovem glasu je zaznaval tesnobo // publ. na podlagi določenih pojavov ugotavljati, opažati: v zadnjem času zaznavamo velike spremembe 3. na določen način kazati obstajanje česa: naprava zaznava tudi šibke tresljaje // na določen način ugotavljati obstajanje česa: z napravo zaznavati sevanje zaznávati se star., navadno v zvezi z dan
začeti daniti se: prebudil se je, ko se je zaznaval dan / jutro se ni še niti zaznavalo, ko so odšli
zaznávan -a -o:
zaznavana predmetnost; čutno zaznavan
žvêplast -a -o prid. (é)
nanašajoč se na žveplo: žveplast zrak / žveplast smrad
♦ kem. žveplasta kislina kislina s štirivalentnim žveplom
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dihúrski -a -o (ú; ȗ) ~ smrad
mrhovína -e ž, snov. (í) smrad po ~i; števn. |poginula žival|
mrhovínast -a -o; bolj ~ (í) ~ smrad
neznôsen -sna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ smrad; poud.: ~ človek |neprijeten, zoprn|; ~ položaj |neprimeren, slab|; umetniško ~a režija |slaba, nekakovostna|; ~o sovraštvo |zelo veliko|
neznôsnost -i ž, pojm. (ó) ~ revščine; poud. do ~i razvajen |zelo|
petrolêjev -a -o (é; ȇ) ~ smrad
prinášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prinášanje (ȃ) koga/kaj ~ drva; Veter ~a smrad; neknj. pog. davkarijo okrog ~ goljufati, varati; prinašati komu kaj ~ bolniku hrano; ~ kolegom pozdrave
smrád -ú in smrád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) zavohati ~; ~ po mrhovini; neprijetni ~ovi v prostoru
steníca -e ž (í) smrad po ~ah; člov., nizk. |malovreden, izkoriščevalski človek|
vdírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vdíranje (í ȋ; ȋ) Tatovi ~ajo v avtomobile; poud. Skozi okno ~a smrad |prihaja|; vdirati kaj ~ vrata
zadúšen1 -šna -o; bolj ~ (ú ȗ ú; ȗ) ~ prostor; neobč. ~ smrad zadušljiv
zadúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
zaudárek -rka m, pojm. (ȃ) neobč.: neprijeten vonj; smrad
žvêplast -a -o (é) ~ smrad
žvêplasti -a -o (é) kem. ~a kislina
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
gnúsen -sna -o
prid. ki vzbuja gnusSINONIMI:
ogaben,
star. gaben,
knj.izroč. gabljiv,
ekspr. gnusoben,
ekspr. nagnusen,
neknj. pog. nagravžen,
knj.izroč. ognusen,
ekspr. ostuden,
star. skrun2,
zastar. studen1,
zastar. studljiv
ostáti ostánem
dov.1.
s prislovnim določilom ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju 2.
s prislovnim določilom pri premikanju, gibanju ne (moči) priti z določenega mesta 3.
s prislovnim določilom ne prenehati biti v določenem položaju 4.
biti še neporabljen, nerazdeljen; biti še neopravljen, nenarejen 5.
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da je kaj za koga še edino mogoče, primerno
smrád -ú
m neprijeten vonj
smradíti -ím
nedov.kaj povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad
zasmradíti -ím
dov.kaj povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
príti do prídem do
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj začeti nahajati se do koga/česa / do kod
Zdravnik je prišel do zoba.
2.
kdo/kaj doseči/prebiti se do koga/česa
Prišel je do zasluženega denarja.
ségati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj iztegovati se na/v kaj / po kom/čem / kam
Pogosto je segal na pladenj s pecivom.
2.
kdo/kaj zajemati v kaj / po čem / kam s kom/čim
V pripovedovanju / S pripovedovanjem je segal daleč nazaj v preteklost.
3.
kdo/kaj nahajati se od—do koga/česa / v/čez kaj / od/do kod
Smrad iz tovarne sega do mesta.
vónjati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
3.
kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
pót Frazemi s sestavino pót:
bíti na dôbri póti,
bíti na najbóljši póti,
iskáti pót iz slépe úlice,
íti rákovo pót,
končáti svôjo življênjsko pót,
nájti pót iz slépe úlice,
ostáti na pól potí,
otròk je na póti,
posprémiti kóga na zádnjo pót,
pót iz slépe úlice,
pót se vléče kot kúrja čréva,
skúpna življênjska pót,
správiti kóga na právo pót,
správljati kóga na právo pót,
spremljati kóga na zádnjo pót,
tŕnova pót,
ubráti pót pod nóge,
vzéti pót pod nóge,
zvonôvi gredó na bôžjo pót,
življênjska pót
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brȍm bróma m
korúza -e ž
smrȃd -a in smradȗ m
smrdẹ́ti -ím nedov.
vọ̑nj -a m
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
lúkov, adj. Lauch-, Zwiebel-, Cig., M.; l. smrad, Slom.
prepȃdina, f. der Abgrund, die Kluft, Z., Dol.; iz prepadine je puhtel smrad, LjZv.
pŕhniti, pȓhnem, vb. pf. 1) wie Staub entfliegen, stieben, Cig.; — smrad mu je prhnil v nos, ein Gestank stach ihm in die Nase, Bes.; — 2) (Staub u. dgl.) hinstreuend werfen, Jan.; — 3) (von einer leichten, schnellen Bewegung): huschen, entflattern, entfliegen, C.; Golobek je prhnil skoz okence, Npes.-Vraz; entrennen: svinja je prhnila, Dol.; entfliehen, Jan., Fr.-C.; na konja p., sich aufs Pferd schwingen, Z., Npes.-K.; p. črez kaj, darüberschießen, Cig.; p. iz zamišljenja, aus dem Trübsinn sich aufreißen, Cig.; — 4) werfen: p. kaj črez most, LjZv.; — 5) einen Schnaubelaut ausstoßen, Z.; — 6) morsch werden, C., Štrek.; — 7) mürbe werden: hruške so dobre, če prhnejo, Fr.-C.; — 8) = osuti se: grozdje prhne, Fr.-C.
puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — (fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.-Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
smrȃd, smrȃda, smradȗ, m. der Gestank; hud s., scharfer Gestank; etwas Stinkendes, C.; — die Bienenfaulbrut, Naprej-C.; — (fig.) s. greha, C.
smrdẹlína, f. = smrad, Stinkendes, der Gestank, C.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
smrád -a m smrad: Niki mládi ſzvoj ſzmej vſzmrádi ſzpléſzom odürjáva BKM 1789, 451; Krištavec .. Rastlina razšürja omedlivi smrd AI 1878, 48
smr̀dalo -a m smrad: Büz; szmrdalo KOJ 1833, 153
vònjba -e ž smrad: Büdösség; vonyüja, vonyba KOJ 1833, 153; Tam bode ſztrasna vonyba KM 1783, 209; Grejh kak vonybo odürjávas BKM 1789, 128; v-vonybi brez’ koncza ſze ſzkuziti KM 1783, 286
vonjǘja tudi vonjǘha -e ž
1. smrad: Büdösség; vonyüja, vonyba KOJ 1833, 153; Od sé puščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10; vüsta stoplov vodov vözaperéjo, odegnévši česnekovo vonjüho AI 1878, 42
2. dišava: kak bi peneze na drágo vunyüjo trosilo AI 1875, br. 2, 8
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
kura [kúra]
samostalnik ženskega spola- perutnina
- parna kost medenice v dimljah; sramnica
PRIMERJAJ: kuretina
smrad [smrȃd]
samostalnik moškega spolasmrad
smrdokavra [smrdokȃvra]
samostalnik ženskega spolaptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops
PRIMERJAJ: adofs, deb, odab, otap, vodeb
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
iz1 predl., F280, bryton, pytje, is jezhmena; coena cymica, vezherja is ſozhivja; de, od, iṡ, po; e, iṡ, od; ex, is, od; ex lignis imputribilibus, is naſtroſhliviga lejſsá [poznejši pripis neznane roke]; metallicus, -a, -um, is rude; obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe is uſt; panis ex acimis, is tropyn krúh; rosaceus, -a, -um, is róṡh ſturjen; transmontanus, -a, -um, is prég gorrè
nečistost ž, F11, amasius, amator, ẛalubleni, lubi v'nezhiſtoſti; aporia, nezhiſtoſt; aporia, vbuṡhtvu, nezhiſtoſt; coinquinatio, nezhiſtoſt; fornicatio, lotria, kurbaria, lotrovanie, nezhiſtoſt; immunditia, immundicies, ṡkrunoba, nezhiſtoſt, neſnaga; impuritas, neſnaṡhnoſt, nezhiſtoſt; obscoenitas, kurblivoſt, nezhiſtoſt, neſnaṡhnoſt, grobúſt; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt; spurcitia, -ae, neſnaga, ṡkrunoba, nezhiſtoſt; Venus, -ris, ena Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
nesnaga ž, F23, cloaca, ſmardiṡzhe, lyák, jama te neſnage, neſnage otekanîe; faex, -cis, droṡhje, neſnaga, oſtanki; foeditas, gardoba, neſnaga; impolitia, -ae, leinoba, neſnaga; paedor, -oris, neſnaga, ſmrád; proluvies, -ei, meiſtu kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye; ruder, vel rudis, tá neſnaga v'aiṡhilzih; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
sapa ž, F11, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; flatus, ſapa, puh; foetor, ſmrád, ſmardèzha ſapa; halitum extremum efflare, to puſlednîo ſapo ſpuſtiti; halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe; interspiratio, ſapo pojemati; pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim; pneuma, -tis, en púh, ſapa, véter; vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, sopariza
smet ž, F4, peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ṡmety; purgamen, -nis, vel purgamentum, -ti, ſmety, ṡmétanîe, ozhinki; resegmen, -nis, te ſmety, ali mervize od ṡhaganîa, odréṡhik; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
smrad m, F9, foetiditas, ſmrád, ſmardenîe; foetor, ſmrád, ſmardezha ſapa; mephitis, -tis, en ṡhvepleni ſmrád; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe is uſt; pador, ſmrád; paedor, -oris, neſnaga, ſmrád; putor, -oris, ſmrád; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
smrdenje s, F2, foetiditas, ſmrád, ſmardenîe; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe is uſt
usta s mn., F40, apthae, mihurzi na vſtih; est in ore omnium, vſim je v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; haesit vox favcibus, tá ſhtima ſe je k'uſtam perlipila; innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló odpréti; inorus, -a, -um, pres uſt, pres gobza; os movere, s'uſtmi merdati; os obturare, uſta ṡamaſhiti; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardezhe is uſt
žveplen prid., F3, mephitis, -tis, en ṡhvepleni ſmrád; sulphuratus, -a, -um, ṡhveplèn; sulphureus, -a, -um, is ṡhvepla, ṡhveplen, ṡhvepen
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
črviv -a prid. črviv: vus je bil zheruiu im. ed. m, inu vshiu ǀ leta shpisha je gnila ratala inu zherviua im. ed. ž ǀ de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu im. ed. s, inu ſmerdezhe mertuaſku truplu leshalu ǀ ſmrad ene zhervive rod. ed. ž merhe ǀ je bil Lazaruſa zherviviga tož. ed. m ži., is groba poklizal ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo, inu zhervivo tož. ed. ž vodò ſo pyli ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive im. mn. ž ratale ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue tož. mn. ž ſo bile sa volo te bolesni tiga raka ǀ bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive tož. mn. ž gnile hrushke
dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski
duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
iz predl. I. z rod. 1. iz: ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ is'priatela, bò vaſs nepriatel ratal ǀ Vni Capitan js Capharnaua ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti 2. z, tj. od zgoraj navzdol: Crucifix kateri je bil na bari ſname rokè is krisha 3. zaradi: letu neſturite is Firbiza, ampak iz andohti ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave v' greh padete II. z or. z: ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ Ie bil lascaris eniga Grofa is imenam Peter vbyl ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila → z2, → z1
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
mrha -e ž poginula žival, mrhovina: je ſmerdel huishi kakor obena merha im. ed. ǀ ſmrad ene zhervive merhe rod. ed. ǀ od uſeh kraju ukupaj letio h' tej merhi daj. ed., inu vſy jo zukajo, inu poshreiti hozheo ǀ orly, kadar pozhutio to merho tož. ed. ǀ en orl, kateri uſe skuſi okoli merh rod. mn. hodi
nagnusen -sna prid. nagnusen: Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
obsojen -a prid. obsojen: sa tiga volo on tudi je bil k' ſmerti obſojen im. ed. m, inu je mogal umreiti ǀ de na gauge ie bil obſoien im. ed. m ǀ leta dua pak katera ſta letu resnesla, ſta bila shelma sapopadena, inu k' ſmerti obſojena im. dv. m ǀ bote obſojeni im. mn. m v' to paklesko galeo ǀ bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele, inu v'ta paklenski ſmrad bodò obsojene im. mn. ž ǀ je ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki ſmerti obſojenih rod. mn. → obsoden
odgrniti -nem dov. odgrniti: ta mertvi odgarne 3. ed. ſvoj gorezhi plajsh, inu en takorshen ſmrad sapuſtij (II, 246)
peklenski -a prid. peklenski: Perpravij ta paklenski im. ed. m goluff to bogo dusho v'greh ǀ sakaj ſi ti paklenska im. ed. ž spaka to lepo Dekilzo obſsedil ǀ variteſe de ne bodte sapelani od tiga paklenskiga rod. ed. m sapelauza ǀ sazhne od martre paklenske rod. ed. ž pridigovat ǀ de bi li is paklenſke rod. ed. ž martre ſe mogla reſhit ǀ shpisha te paklenskæ rod. ed. ž Salamandre ratali ǀ grenki kelih poklenske rod. ed. ž martre ǀ dokler je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu daj. ed. m jeshu skuſi govorjeine dala ǀ mejſta neperpuſtite temu peklenskimu daj. ed. m jeshu ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli, paklenski daj. ed. ž martri bodete odshli ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua, de bote peklenski daj. ed. ž martri odshli ǀ de bi yh k'vezhni paklenske daj. ed. ž martri obſodil ǀ v'ta paklenski tož. ed. m ſmrad bodò obsojene ǀ v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki tož. ed. m ogin ǀ hudizhy v'ta peklenski tož. ed. m ogin ſo ga pokopali ǀ je stvaril zhloveKa niKar vshe sa ta paKlenshi tož. ed. m ogin, temuzh sa tu NebeshKu Krailestvu ǀ ſo bily tiga paklenskiga tož. ed. m ži. lintvorna premagali ǀ vaſs bode v'to paklensko tož. ed. ž jezho vergal ǀ de bi taku to paklenſko tož. ed. ž spako pregnala ǀ bote obſojeni v' to paklesko tož. ed. ž galeo ǀ leta shuga tebe v'jetie paklenshie tož. ed. s poſtavit ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku tož. ed. s jetie ſapreiti ǀ shejo v' paklenskem mest. ed. m ogniu terpeti ǀ v'paklenskim mest. ed. m ognju negorimo ǀ S' letem paklenskem or. ed. m Lintvornam ti ſe imash voiskovati ǀ kadar Eva bi bila vſesha saperta, inu s' tem pakleskem or. ed. m jesham bi ne bila, govorila ǀ Lucifer s'ſvojo paklensko or. ed. ž vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ dua paklenska im. dv. m trobentarja … ſazhneta trobentat ǀ slabi rataio taku de ty paklenski im. mn. m Philistery yh premagaio ǀ de bi ty paklensky im. mn. m volky reſtargali te greshne dushe ǀ So kakor ene paklenske im. mn. ž jezhe, polne sludjou ǀ te paklenske im. mn. ž/s vrata nebodò samogle taiſto premagati ǀ Te vrata paklenska im. mn. s ſe ſo bile odperle ǀ je bil takrat v'mreshe teh paklenskih rod. mn. lovizu padil ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh rod. mn. beſſedij ǀ Sim hodil v' temmi pruti tem paklenskem daj. mn. temnizam ǀ je shal k'poklenskem daj. mn. uratam ǀ lahku te peklenske tož. mn. m ſaurashnike premagaio ǀ do vekoma te paklenske tož. mn. ž ſpake, katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske tož. mn. ž/s ǀ bote pred urata paklenska tož. mn. s prishli ǀ na gaugah paklenskih mest. mn. ǀ bi jo reshil pred temy paklenskimy or. mn. ſaurashniki ǀ veliku hudizhu s' puklenskimy or. mn. ketenamy ſveſaniga ſo pelali Zapisi s korenskim e so zelo redki in skoraj v celoti omejeni na peto knjigo.
pregnati -ženem dov. pregnati, izgnati: je imel te paklenske spake premagat, inu is Egypta pregnati nedol. ǀ Ceſſarju Henricu VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall kateriga obena arznia nej mogla pregnat nedol. ǀ ta ſvetla Daniza preshene 3. ed. to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti vus volni ſvejt ǀ nuzna, inu shlatna arznia! Katera od naſs preſhene 3. ed. vſe duhoune bolesni ǀ de bi hudizha od njega pregnal del. ed. m ǀ ta proshna bò Turka od Dunaia, inu od nashe deshele pregnala del. ed. ž ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala del. ed. ž ſmrad ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali del. mn. m petnajst taushent hudizhu ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk so bile pregnale del. mn. ž
se1 sebe zaim. se: Bug ſam od ſebe rod. je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ sid ſam od sebe rod. ſe podere ǀ kosho s'ſebe rod. terga de eni aderti ouzhizi je podoben ǀ ſam ſebi daj. pres pumozhi Boshje pomagat nemore ǀ sdaj vſe ludy vabi k' sebi daj. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi daj. perpuſtil ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi daj. ǀ je to nasramno sheno k'sebi daj. vabu ǀ nam je ſapovedal skuſi taiſte si daj. ſadobiti gnado Boshjo ǀ suoje s: noge ſi daj. je pustil perbiti na Chrish ǀ Bonifacius ſj daj. pusti ta restajeni sviniz v'usta liti ǀ Sam ſebe tož. sapele kateri poprej suojga Gospuda reshali ǀ on tebe shtima tulikain kakor ſam sebe tož. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe +tož. potegneio ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe tož. poſtavi ǀ vſe try pred ſe tož. poklizhe ǀ blagu ſo sa ſe tož. ohranili ǀ dolge teh vboſih je naſe +tož. vſela ǀ Gospodar nimà li ſam ſaſſe +tož. skerbejti ǀ jeſt skerbim ſam ſabe +tož., inu sa mojo hisho, nej vſakateri sa ſebe +tož. skerbj, inu sa te ſvoje (III, 529) ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi mest. ǀ leta novu rojena Diviza je v'ſebi mest. imela vſe s. zhednosti ǀ Vy moshje ſodite ſamy poſebi +mest. ǀ verujesh de strup vſebi +mest. ima ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo or. poshgala, inu konzhala ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò or. nepuſtè ǀ Kamarkuli je shal sa Sabo or. je jo puſtil pelati ǀ s'ſabo or. je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ ſi ſabo or. perneſe gnado Boshjo ǀ kadar pred ſobo or. ed. vidi miſo polno slatkijh shpijsh ǀ leta ſa ſabor or. ed. je bil en takershen ſmrad puſtil Zapis ſabe je treba najverjetneje razumeti kot tiskarsko napako namesto sa ſebe.
smrad -a/-u m smrad: pele Priorzo K'eni glaboki shterni is Katere en velik dem, inu ſmrat im. ed. je vun shal ǀ jest tedaj, kateri ſim poln gnuſobe, inu ſmrada rod. ed. teh grehou ǀ od kateriga Smrada rod. ed. pravi Iſajas ǀ sa volo te gnusobe, inu ſmradu rod. ed. vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad tož. ed. paklenski ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio, jnu en ſmrat tož. ed. sa ſabo puſtè ǀ je ta velik Smrad tož. ed. pozhutila ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize perneſla de bi v'tajſtem ſmradu mest. ed. v'zhaſseh yh podushali
star2 -a prid. 1. star: 120. lejt je bil ſtar im. ed. m kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar im. ed. m ſtan ǀ David je bil en star im. ed. m satopen, inu serzhan vojshak ǀ ta je en ſtari im. ed. m dol. priguvor, ali riſnizhen ǀ niegou lubi ſtari im. ed. m dol. Ozha Anchiſes ſe v' tem gorezhem meſti najde ǀ Brumen, inu pravizhen je bil ta stari im. ed. m dol. Tobias ǀ Taſtari +im. ed. m dol. slepi Tobias je shlishal eniga koshlizha v'hishi vuekat ǀ nej neveſta, ampak ena ſtara im. ed. ž ſauraſhinza krajla ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara im. ed. ž je k'martri shla ǀ je vshe enaſtara +im. ed. ž navada ob Puſti dobre vole biti ǀ Ieſt ſim en shlahtnik od ſtariga rod. ed. m, inu shlahtniga Roda ǀ tudi s'ſtariga rod. ed. m Teſtamenta ǀ offrij stariga rod. ed. m Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza naſhiga offra ǀ berem, od ena 80. lejt ſtare rod. ed. ž shene ǀ Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu daj. ed. m Mashniku S: Simeonu ǀ Angel Raphael ozhitnu je bil sapovedal timu ſtarimu daj. ed. m, inu mladimu Tobioſu ǀ supet njegou ſtari tož. ed. m dol. greh doperneſe ǀ je vidil ſvojga ſtariga tož. ed. m ži. ozheta vinenega nasiga leſhati ǀ ona pak to ſtaro tož. ed. ž pejſsim poye ǀ tu ſtaru tož. ed. s vſinje kateru na gnoju je leshalu taistu v'ſmerdezhi vodi ſo mozhili ǀ V' Starem mest. ed. m Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom ǀ v' Starim mest. ed. m Teſtamenti ǀ letu ſe je godilu v'ſtarem mest. ed. m Teſtamenti ǀ Bug Vſigamogozhi jé bil sapovedal v'ſtarim mest. ed. m Teſtamentu ǀ kakor v'starim mest. ed. m Testamentu ǀ v'Starem mest. ed. m Teſtamentu je Bug nam hotel tu dati saſtopit ǀ Bug Vsigamogozhi je bil sapovedal v'starom mest. ed. m Teſtamenti ǀ Ieremias je molil veni ſtari mest. ed. ž ſhterni ǀ ſmò po nashi ſtari mest. ed. ž hudi navadi shiveli ǀ rekozh s' tem Starem or. ed. m Criſippam ǀ Chriſtusa s' enem ſtarem or. ed. m erdezhim plajsham ſo sakrili ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem or. ed. m oslam ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim or. ed. m guantam, kateriga moli jedò ǀ Vitus, inu Mametes ſta li ſedem lejt ſtara im. dv. m bila ǀ Dua Stara im. dv. m Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ ſerza duejh ſtaroh rod. dv. Rihtarjou ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari im. mn. m, inu mladi napruti njemu gredò ǀ vni ſtari im. mn. m Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ uni stari im. mn. m S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ tij ſtary im. mn. m Philosophy ſo vuzhili ǀ uni Stary im. mn. m Ozhaki ſò taku bogaboyezhi bili ǀ de ſi lih ſtary im. mn. m ratajo teshku bodò mogli ob taisti uri taku ſe perpravit k'ſmerti ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize ſtare im. mn. ž dozhakale ǀ de bi ſmrad ſvojh ſtarih rod. mn. ran pregnala ǀ Nevidimo morebiti mij kuliku starih rod. mn., inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ s'ſtarih rod. mn. ſtury mlade ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom daj. mn. ǀ zhe bote te ſtare tož. mn. ž hude navade sapuſtili 2. starodaven: tulikain lejt ſo ty ſtari im. mn. m Arzaty ſhtudierali ǀ ſe vidi veſselje v'teh stareh mest. mn. ozhakoh ǀ V' ſtarih mest. mn. hiſtoriah ſem bral primer.> jeſt ſim ſtarishi im. ed. m, kakor moja ſhena ǀ v'tem pride damu s'Pristave ta starishi im. ed. m ſijn presež.> Ta nar ſtarishi im. ed. m je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi +im. ed. ž Več zgledov, navedenih pod prvim pomenom, bi bilo mogoče uvrstiti tudi k drugemu.
svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
takoršen -šna zaim. takšen: en takorshen im. ed. m duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ Naſha Pomozhniza S. Margeta je bila en takershen im. ed. m ſrezhni kupz ǀ aku en gard zhlovek ſe noter gleda, inu takorshin im. ed. m ſe noter vidi ǀ je bila takorshna im. ed. ž lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ ena takorshhna im. ed. ž bi po reſnizi Mashniku odgovorila ǀ takorshnu im. ed. s ſerze je kamenitvu, inu bodezhe ǀ Ah terdu, ſmerslu ſerze takorshniga rod. ed. m zhloveka ǀ nihdar takurshniga rod. ed. m shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ takorshne rod. ed. ž nature so shene, pokashy shenkinge potezhe kamer hozhesh ǀ ijm nej bilu terbej takorsh ne rod. ed. ž nespodobne rezhi sturiti ǀ ſte takorshniga rod. ed. s tardiga ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ enimu takorshnimu daj. ed. m neuſmilenimu ſaurashniku sdash tuojga otroka, tuojo sheno, tuoiga mosha ǀ ſe reſerdè zhies njega, ter mu piſſejo en takorshen tož. ed. m lijſt ǀ leta ſa ſabor je bil en takershen tož. ed. m ſmrad puſtil ǀ enu cellu meſtu takorshniga tož. ed. m ži. nepokorniga ſynu ima ubyti ǀ ſi je bila spravila takorshno tož. ed. ž veliko doto ǀ Skuſi pohushajne ty greshni ludje v' takarshno tož. ed. ž boleſan ſo ga perpravili ǀ sa takershno tož. ed. ž lubesan Bug bo tebi malu lona, inu huale ǀ takorskno tož. ed. ž veliko shtrajfingo ſo ſi ſashlushili ǀ mene puſti tkorshno tož. ed. ž veliko martro terpeti ǀ je bil takorshnu tož. ed. s veliku shtimajne v' Rimi ſi sadubil ǀ ſim v' takorshnem mest. ed. m ſtanu de poſvejtna zhaſt nemore meni shkodovat ǀ ty slabi ludje ſe preſtrashio po takorshnim mest. ed. m poti bodezhem hodit ǀ ſe je v'takorshnem mest. ed. m reunem ſtanu nashal ǀ S. Duh ſvejtoua v' takorshni mest. ed. ž neuarnosti v' grob pojti ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni daj. ed. ž revi ǀ bodò vtakorshni +mest. ed. ž vishi poshlushali ǀ My ſe v' takorshnim mest. ed. s vbushtui, inu lakoti najdemo ǀ Obari mene Bug s' takorshnem or. ed. m golufam tu ner manshi tovarshtvu imeti ǀ ſe prestrashi nad takorshno or. ed. ž oſtro ſodbo Boshjo ǀ s'takorshno or. ed. ž martro ſvojmu Goſpudu polona ǀ Gdu je bil s'takarshno or. ed. ž groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril ǀ ſe bo prikasal s'takorshne or. ed. ž zhastjo v'oblakih ǀ gledaite tedaj de bodo is takorshnem or. ed. s ſerzam opraulene ǀ je shla k' martri s'takorshnem or. ed. s veſſeljam, kakor de bi shla na ohzet ǀ takorshni im. mn. m exempelni vam ſe neraimaio ǀ vejm, de v'tej Boshij veshiſe ne naideio takorshne im. mn. ž shene ǀ Ah kulikajn takorshneh rod. mn. Cainu ſe najde na ſvejtu ǀ veliku takorshnih rod. mn. norzou ſe najde ǀ gorie takorshnem daj. mn. nepokornem, inu puntarskam greshnikom ǀ takorshnim daj. mn. maihinu nuza boshio beſſedo poshlushat ǀ bi bulshi bilu sa takorshne tož. mn. m de bi nebilij karsheniki ǀ tokorshne tož. mn. m bo shtrajfal ǀ sakaj Shenin Nebeſki takorshne tož. mn. ž nepreshazene shenkinge oblubi ǀ de bi vy nozoi nebil ſpal, inu takorſhne tož. mn. ž ſaine nebil imel ǀ Syn Boshy, bo ene takurshne tož. mn. ž zhudne goſtarie perpravil ǀ naulesh yszhete takorshna tož. mn. s mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ 50. lejt je v' takorshneh mest. mn. grehah shivil ǀ per takorshnih mest. mn. folsh Prerokoh ǀ fliſſnu ſe varvat pred takorshnimi or. mn. folsh Preroki
usmraditi dov. zasmraditi: s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila del. ed. m (I/2, 85) usmraditi se usmraditi se: nej zhakal de bi ſe meſſu v'meſnizi vſmradilu del. ed. s (V, 37)
zapustiti -im dov. 1. zapustiti: Kadar zhlovik premisli, de v'Kratkem ima vſe sapuſtiti nedol. ǀ jest vam nevem bulshi erbshzhine sapuſtiti nedol. ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene ſapuſtiti nedol. ǀ vam sheninam nesapovej de bi imeli vaſhe Neveste sapustiti nedol. ǀ tedaj vener morem sapuſtit nedol. moje blagu ǀ Jeſt sapuſtim 1. ed. vſe moje blagu ǀ ſapuſtim 1. ed. moio prekleto dusho vſijm hudizhom ǀ Ieſt neſapuſtim +1. ed. moje blagu ǀ Ali de sdaj vſe tu tvoje sapuſtish 2. ed., obeniga lona ſe nimash troshtat ǀ nesapustish +2. ed. taistu hudu tovarshtvu ǀ sapuſtj 3. ed. veliku blaga Cerkvom, inu petlerjom ǀ Kadar vidi de njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti 3. ed. ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti 3. ed. ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem katere Bug ſapuſtj 3. ed. ǀ ſe je bila sheninu ſamirila, kateri jo ſapuſti 3. ed. ǀ Pharaon ſapusti 3. ed. G: Boga, ſe shpota Boshj ſapuvidi ǀ luby jo sapuſty 3. ed. ſe joka, grima, inu greva, de h'temu je pervolila ǀ s'voie Malike sapusty 3. ed., inu Chriſtuſa ſa Synu Boshiga ſposna ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij 3. ed. ǀ Eden vſe ſvoje blagu shlahti ſapuſtij 3. ed. ǀ Bachusa sopuſti 3. ed., ter tiga praviga shiviga Boga, Stuarnika Nebeſs, inu ſemle ſazhne molit ǀ tovarshtu ſepuſtj 3. ed., v'ſvojo kambro tezhe ǀ nihdar G. Bug nesapusti +3. ed. te ſvoie, temuzh v'potrebah ym napumozh pride ǀ G. Bug nihdar nesapuſti +3. ed. te ſvoie ǀ ſe nereſerdij, inu jo nesapustij +3. ed. ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita 3. dv. ǀ vezhkrat sapuſtimo 1. mn. ta pravi pot pruti nebeſſam ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo 1. mn., inu ſe lozhimo od tebe ǀ komu sapuſtite 2. mn. vashe blagu ǀ kateri ſapuſtite 2. mn. pravizo ǀ Nezh, ſturi de ty ner lubishi priateli zhloveka sapuſtè 3. mn. ǀ prezej vſy Comedio ſapuſtè 3. mn. ǀ Ony hitru ſvoj lastni zholn sapustè 3. mn. ǀ vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte 3. mn. ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene ſapuſtiti., kar prezej yh ſapuſtio 3. mn. ǀ menio de nej So nyh Sorte, satoraj yh saputè 3. mn. ǀ obenimu nej rekal sapuſti vel. 2. ed. tvoj ſtan ǀ Sapuſtimo vel. 1. mn. ta greh, ſturimo eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat zhes ta ſerd Boshy bomo potalashili ǀ Ah verne dushe sapuſtite vel. 2. mn. hudizhavo shlushbo ǀ vashe otroke nikar nesapuſtite +vel. 2. mn. ǀ Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil del. ed. m ǀ sakaj s: Duh je njega sapustil del. ed. m ǀ ſvojo Minichearsko kezerio je bil ſapuſtil del. ed. m ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil, sapustel del. ed. m ǀ Nebu je bil sapustu del. ed. m, inu k'nij doli v'Paku je bil shal ǀ krajlevi Duor je bila sapuſtila del. ed. ž, offertne gvante prozhi vergla ǀ dusha ga bo ſapuſtila del. ed. ž ǀ Krajliza Nebeſhka, je to naſho reuno deſello sapustila del. ed. ž ǀ figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt, inu moj dober ſat sapuſtilu del. ed. s ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè sapuſtila del. dv. m ǀ paradish ſta bila ſapuſtila del. dv. m ǀ de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili del. mn. m ǀ greshniki, inu greshinze bodo nyh grehe ſapuſtili del. mn. m ǀ Pasterij na hribah ſo nijh ouzhize sapustili del. mn. m ǀ ſò te obſedene ludy ſapuſtily del. mn. m ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili del. mn. m ǀ Naveste ſo sapustile del. mn. ž suoje shenine krajle inu ſo njega dekle ratale ǀ cilu te ner lubishi priatelze ſo jo sapuſtile del. mn. ž 2. izpustiti: ta mertvi odgarne ſvoj gorezhi plajsh, inu en takorshen ſmrad sapuſtij 3. ed. 3. opustiti: zhe bote te ſtare hude navade sapuſtili del. mn. m
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
groza -e samostalnik ženskega spola
mrzkost -i samostalnik ženskega spola
nečistost -i samostalnik ženskega spola
nesnaga -e samostalnik ženskega spola
oddurnost -i samostalnik ženskega spola
smrad -a samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
smard gl. smrad ♦ P: 1 (JPo 1578)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
balzam -a (balžam, balzam°, balšam) samostalnik moškega spola sredstvo z dišečim izvlečkom smole balzamovega grma, ki se je uporabljalo za maziljenje pri obredih in lepotičenje; SODOBNA USTREZNICA: balzam
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
brusiti2 -im nedovršni glagol ekspresivno, kaj; kaj s silo izmetavati v velikih količinah; SODOBNA USTREZNICA: bruhati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola žuželka, ki daje med in vosek, nabira cvetni prah, rastlinske smole in oprašuje večino žužkocvetnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: čebela
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
čisti -ega posamostaljeno1. navadno v krščanstvu kdor je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čisti
1.1 kar je moralno pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: čisto
2. v judovstvu kdor izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čisti
2.1 kar je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. kar je ohranjeno v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
FREKVENCA: 33 pojavitev v 13 delih
dim -a (dim, dem) samostalnik moškega spola1. plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju; SODOBNA USTREZNICA: dim
FREKVENCA: 103 pojavitve v 15 delih
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
smrad ► smˈraːt smˈrada m
smraditi ► smˈradit -in nedov.
smrdelika ► smr̥deˈliːka -e ž
zasmraditi ► zasmˈraːi̯t -smˈradin dov.
Število zadetkov: 152