kopíti 2., -ím, vb. impf. Schober machen, Cig.; — = stavkati; Za žnjico snopje se kopi, Vod. (Pes.).
kùp 1., kúpa, m. der Haufe; k. sena, denarja; cel kup otrok; vse leži na kupu, alles liegt über einem Haufen; na kupe devati snopje, das Getreide in Haufen setzen; denarja na kupe, Geld in Menge; s kupom, gegupft, Cig.
mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
ǫ́drnica, f. das Gerüstbrett, Notr.; — deska, na kateri tisti stoji, ki snopje v kozolec deva, Notr.
okopẹ́ti, -ím, vb. pf. muchlig werden (o žitu, moki), Cig., Gor.-M., Svet. (Rok.); v kozolec zloženo mokro snopje okopi, rekše, segreje se in potlej oprhne ali splesneje, Lašče-Levst. (LjZv.); okopel, dumpfig, faulicht, muchlig, V.-Cig., M., C.; okopel kruh, kadar začne nekako mehek biti in se nitke po njem delajo, jvzhŠt.; okopelo dišati, mucheln, V.-Cig.
opŕhəł, -hla, adj. schimmelig, morsch, moderig, Cig., Jan.; oprhle knjige, Zv.; po oprhlem dišati, moderig riechen, Cig.; oprhlo snopje, Svet. (Rok.).
ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje (nav. ostrnica), Lož, Lašče-Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.
podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc-Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.-Valj. (Rad).
porȃznem, adv. po raznem, = poraznoma: snopje še p. leži, C.
predẹ̑łək 1., -łka, m. 1) die Scheidewand: možganski p., die Hirnscheidewand, Cig.; — 2) die Abtheilung, C.; z. B. eine Abtheilung des Dreschbodens, M.; snopje skladati, zdevati v p. (bansen), Cig.; — die Loge, Cig.; — das Coupé, Jan. (H.); — das Quartier (Abtheilung einer Stadt), Cig.; — die Rubrik, Cig., Jan., DZ.; trošni p., die Ausgabsrubrik, Levst. (Pril.).
rázən, -zna, adj. verschiedener Art, verschieden; v razne kraje pošiljati; na razne načine izkušati; — razno, = narazen, auseinander, Danj.-M., ogr.-C.; raziti se razno, Vrt.; po raznem, po razno, zerstreut: snopje še po raznem (po razno) leži, C.
sklȃdati 2., -am, vb. impf. 1) in einer gewissen Ordnung zusammenlegen: aufschichten: drva, snopje skladati; na kup s., thürmen, Cig.; blago v krošnjo s. (einpacken); — zusammenschießen, contribuieren; — zusammenfügen; gnezda s., Nester bauen, Cig.; stene s kamena s., ogr.-Valj. (Rad); construieren, Cig.; — s. govorjenje, Reden führen, Krelj; s. sklep, rathschlagen, C.; — s. pesni (pesme) = pesmi zlagati, Gedichte verfassen, Verse machen, Cig.; — (Musikstücke, Gesangsstücke) componieren, Jan., nk.; — 2) s. se, passen, entsprechen, übereinstimmen, harmonieren: s. se s čim, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., nk.; — congruieren (math.), Cig. (T.).
snǫ́pje, n. coll. die Garben; — tudi: snopjè in snópje, Valj. (Rad).
snopǫ̑vje, n. coll. = snopje, Jan., Kr.
splẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. = izplesneti, verschimmeln; kruh je splesnel; snopje oprhne ali splesneje, Levst. (LjZv.).
stȃvkati, -am, vb. impf. in Mandeln stellen, Cig., = snopje na njivi v stave (stavke) devati, C.; Za srpom snopje stavka se, Npes.-K.
stožína, f. 1) velik kol ali obsekano drevesce, okrog katerega se zdeva pšenično snopje ali omlačena slama, der Schoberstock, BlKr.; — 2) der Rüststamm, die Lantenne (arch.), h. t.-Cig. (T.); — 3) das Bugspriet, Jan. (H.).
vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.-Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
zatǫ́hniti, -tǫ̑hnem, vb. pf. dumpfig werden (= zadehneti od vročine, mokrote, sopare, tudi od starosti [o kruhu, moki]); snopje zatohne od mokrote in potlej začne plesneti, Erj. (Torb.).
zdẹ́ti 1., zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.
zlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Contribution, die Beisteuer, C.; die Concurrenz, Levst. (Pril.); z. k davkom, die Steuerumlage, Levst. (Nauk); — 2) die Structur (min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Stil (po češ., rus.), Cig.; stavbinski z., der Baustil, LjZv.; die Diction, Cig. (T.); (prim. slog); — 4) der Einklang, Cig.; — 5) die Fuge, Cig.; (prim. stik); — 6) die Silbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (stsl., rus.); — 7) = širok ogon, ein breites Ackerbeet, C.; (prim. slog); — 8) etwas Zusammengelegtes: z. drv, ein Holzstoß, z. snopja (= zloženo snopje), C.; — der Schrift- o. Tonsatz, h. t.-Cig. (T.).
znȃšati 1., -am, vb. impf. ad 1. znositi, 1. znesti; 1) zusammentragen: s pestjo se zrnjiče seje, snopje se na ramah znaša, Ravn.-Valj. (Rad); gnezdo z., ein Nest bauen; — 2) z. zoper koga kaj, wider jemanden etwas aufbringen, Cig.