Tiskanje

adra [ādra] samostalnik ženskega spola

koroško jadro
brisača

PRIMERJAJ: jadro, antila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

alce [ālce

] množinski samostalnik ženskega spola

jermeni, ki med čevljarskim delom držijo čevelj trdno na kolenih; kneftra

PRIMERJAJ: kneftra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ambora [āmbora] samostalnik ženskega spola

jambor

PRIMERJAJ: jambora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

arcnija [arcnȋja] samostalnik ženskega spola

zdravilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

bajìlo -a s čarovno sredstvo: Šatringe, bajila Boug prepovidáva KM 1783, 274; Ki verje czomper i bajilo BRM 1823, 334; nemorejo nikaj z-bajilom priczomprati KOJ 1845, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

balzam -a (balžam, balzam°, balšam) samostalnik moškega spola

sredstvo z dišečim izvlečkom smole balzamovega grma, ki se je uporabljalo za maziljenje pri obredih in lepotičenje; SODOBNA USTREZNICA: balzam

FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

barčica [bȃrčica] samostalnik ženskega spola

barčica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

barka [bȃrka] samostalnik ženskega spola

ladja, barka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

barva [bārva] samostalnik ženskega spola

veslaška klop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

bažnik [bažník] samostalnik moškega spola

lesen žebelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

bortun [bortȗn] samostalnik moškega spola

vrsta velike azijske ladje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

brod [brọ̑d] samostalnik moškega spola

pas zemlje ob vodi; breg
kraj, kjer je voda tako plitva, da se da prebresti
splav, čoln za prevoz čez reko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

cakerelj [cákerǝlj cákerǝljna] (cakerl) samostalnik moškega spola

otroški voziček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

cizati [cízati cȋzam] nedovršni glagol

počasi se voziti; cijaziti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

cunder [cúndǝr] samostalnik moškega spola

sredstvo za netenje; netilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

čereslo [čerẹ́slo] (čreslo) samostalnik srednjega spola

čreslo, tj. zdrobljeno lubje, ki se uporablja za strojenje kož

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

čoln [čọ̑u̯n] samostalnik moškega spola

ladja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

črnilo [črnílo] samostalnik srednjega spola

sredstvo za pisanje; črnilo
čevljarsko črno barvilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

davati -am nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati

6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati

7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih

FRAZEOLOGIJA: davati koga/kaj pred kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol

1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride

3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati

4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči

6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti

8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti

9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti

10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola

1. mn. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: denar

1.1 mn. to plačilno sredstvo, ki se da komu za kako drugo vrednost; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, znesek

1.2 mn. denarno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: denar

2. kovan predmet, navadno iz dragocene kovine, ki se uporablja kot plačilno sredstvo ali kot merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kovanec, novec

2.1 srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij

2.2 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma

2.3 bakren rimski novec manjše vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: as

2.4 kovanec manjše vrednosti nasploh

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 32 delih

FRAZEOLOGIJA: Judežev denar, krvni denarji

TERMINOLOGIJA: činžni denar / denar od dohodka, rešitni denarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

drožje [dróžje] množinski samostalnik ženskega spola

sredstvo za vzhajanje testa; droži

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

galeja [galẹ́ja] samostalnik ženskega spola

ladja na vesla; galeja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

garčin [garčȋn

] samostalnik moškega spola

jambor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

golun [golȗn] samostalnik moškega spola

strojarska sol; galun

PRIMERJAJ: lidek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

gondola [gondọ̄la] samostalnik ženskega spola

majhna ladja; ladjica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

gredanica [grẹ́danica] (gredaljnica) samostalnik ženskega spola

ojesa, med katera se vprega žival; ojnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

gridelj [grídǝlj grídǝljna] (gredelj) samostalnik moškega spola

zatič, ki drži kolo na osi; zatka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

harma [hārma] samostalnik ženskega spola

dolenjsko čoln za prevoz čez reko; brod

PRIMERJAJ: mostovina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

hibla [hībla] samostalnik ženskega spola

majhen voz, voziček za ročno vleko

PRIMERJAJ: kibla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

jadriti [jadrīti jadrím] nedovršni glagol

jadrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

jadro [jádro] samostalnik srednjega spola

jadro

PRIMERJAJ: adra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

jambora [jámbora] samostalnik ženskega spola

jambor

PRIMERJAJ: ambora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

jermen [jérmen] samostalnik moškega spola

jermen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

jermenec [jermẹ̑nǝc] samostalnik moškega spola

majhen jermen; jermenček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

jèzik -íka m
1. jezik, organ v ustih, zlasti pomemben za govorjenje: Lingua Jezik KMS 1780, A7b; Ah! naj ti ſzpejva moj jezik KŠ 1754, 254; Odprla ſzo ſze pa vüſzta nyegova i jezik nyegov KŠ 1771, 165; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; dotekno ſze je jezika nyegovoga KŠ 1771, 125; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; naj zdr'zi jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1754, 59; naj raſzladi jezik moj KŠ 1771, 226; Gda escse na jeziki nejmam ricsi moje KŠ 1754, 88; Goſzpodne ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Kakda [grešimo] z jezikom KŠ 1754, 37; edendrügoga lübimo nej li ſzamo zricsjom i zjezikom KŠ 1771, 340; z jezikom szvojim jálno gucsijo TA 1848, 5; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; Od ludi jezikov nyegovo poſtenyé brániti KŠ 1754, 57; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; I grizli ſzo jezike ſzvoje od boleznoſzti KŠ 1771, 795; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b
2. sredstvo sporazumevanja: tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi je ono KOJ 1833, VIII; je pa potrejbno vſzákomi ſzakoga jezika i národa csloveki KŠ 1771, A4b; ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1; mesztancsarje szo krscsánszke vöre, i szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki TF 1715, 8; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je návcso KŠ 1771, A4a; 'zelejoucsi ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye KŠ 1771, A4b; teliko národa ino jezikov KŠ 1771, A5a; dáo na druge jezike razkládati KŠ 1771, A4b; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771, 156

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kafra [kȃfra] samostalnik ženskega spola

kafra, tj. iz kafrovca pridobljena snov, ki se je uporabljala kot lokalni anestetik in antibotik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ketina [kẹ́tina] (ketna) samostalnik ženskega spola

veriga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

klamfa [klȃmfa] samostalnik ženskega spola

penja, skoba, klamfa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

klinec [klȋnǝc] samostalnik moškega spola

lesen žebelj, cvek
majhna lesena tuljava za delanje čipk; klekelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kljuka [kljúka] samostalnik ženskega spola

sponka
jezikoslovje naglasno znamenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kočija [kočȋja] samostalnik ženskega spola

kočija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kola [kọ́la] množinski samostalnik srednjega spola

voz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kolar [kolár kolárja] samostalnik moškega spola

izdelovalec vozov; kolar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kolarija [kolarȋja] samostalnik ženskega spola

kolarska delavnica, tj. delavnica za izdelovanje vozov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

koles [kolȅs kolésa] samostalnik moškega spola

udoben odprt voz za več oseb; koleselj

PRIMERJAJ: koleselj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

koleselj [kolésǝlj kolésǝljna] samostalnik moškega spola

udoben odprt voz za več oseb; koleselj

PRIMERJAJ: koles

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kolo [kolọ̑ kolẹ̄sa] samostalnik srednjega spola

kolo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kolomast [kolomȃst kolomastȋ] samostalnik ženskega spola

mazivo za os pri kolesu voza; kolomaz

PRIMERJAJ: kolomaz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kolomaz [kolomȁz] samostalnik moškega spola

mazivo za os pri kolesu voza; kolomaz

PRIMERJAJ: kolomast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

krepčina [krepčína] samostalnik ženskega spola

vrvica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

krepka [krepkȁ] samostalnik ženskega spola

škrob

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kripa [krípa] samostalnik ženskega spola

koroško poštna kočija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

krištira [krištīra] (krštira) samostalnik ženskega spola

v danko vbrizgano zdravilo; klistir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

krma2 [kŕma] samostalnik ženskega spola

zadnji del ladje; krma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

kukmanka [kȗkmanka] (kutmanka) samostalnik ženskega spola

posušena in zdrobljena glina, ki se uporablja v medicinske namene
neka goba, verjetno kukmak, LATINSKO: Agaricus arvensis

PRIMERJAJ: kukmak, lemnovica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ladja [ládja] samostalnik ženskega spola

ladja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lantina [lantína] samostalnik ženskega spola

jadrna prečka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

laze [láze] množinski samostalnik ženskega spola

sledi, ki jo pusti voz na zemlji; kolesnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lekarija [lekarȋja] (likarija) samostalnik ženskega spola

zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara

PRIMERJAJ: lizlina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lemnovica [lẹ́mnovica

] samostalnik ženskega spola

z žigom o izvoru opremljena okrogla glinena ploščica za uporabo v medicini

PRIMERJAJ: kukmanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lepotica [lepotíca] samostalnik ženskega spola

lepotilno sredstvo, ličilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lidek [līdek] samostalnik moškega spola

strojarska sol, galun

PRIMERJAJ: golun

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lim [lȋm] samostalnik moškega spola

lepilo, lim

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lizlina [lizlína

] samostalnik ženskega spola

zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara

PRIMERJAJ: lekarija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

lug [lúg] samostalnik moškega spola

lug

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

maček [máčǝk] samostalnik moškega spola

mačji samec, LATINSKO: Felis catus domestica mas.
sidro

PRIMERJAJ: mačka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

matač [matáč] samostalnik moškega spola

za plovbo po reki povezana debla; splav

PRIMERJAJ: vor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

melem [melẹ̑m] samostalnik moškega spola

obliž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mezdra [mẹ̑zdra] samostalnik ženskega spola

trebušna prepona, mrena; pečica
usnjarsko strojilo

PRIMERJAJ: mezra, mihtar, rajželjc

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mezra [mẹ̑zra] samostalnik ženskega spola

notranja stran usnja
trebušna prepona
usnjarsko strojilo

PRIMERJAJ: mezdra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

mostovina [mostovína] samostalnik ženskega spola

gorenjsko čoln za prevoz čez reko; brod

PRIMERJAJ: harma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

obloga [oblọ̑ga] samostalnik ženskega spola

zunanji, krožni del kolesa; platišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

oja2 [ọ́ja] (voja) samostalnik ženskega spola

oje, tj. drog na prednjem delu voza, ob katerega je vprežena vlečna žival

PRIMERJAJ: ojnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ojnice [ọ́jnice] (vojnice) množinski samostalnik ženskega spola

oje, tj. drog na prednjem delu voza, ob katerega je vprežena vlečna žival

PRIMERJAJ: oja2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ojnik [ojník] (vojnik) samostalnik moškega spola

klin, s katerim pritrdijo kolo na os

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

osa2 [ọ̄sa] (vosa) samostalnik ženskega spola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt (fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave (geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar (mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.-Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.-Valj. (Rad); (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ostnik [ostník] (ojstnik) samostalnik moškega spola

bič z ostjo za priganjanje živali
žebelj za pritrjevanje platišča na leseno kolo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pega2 [pẹ́ga] samostalnik ženskega spola

zunanji del kolesa; platišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pegla [pẹ́gla] samostalnik ženskega spola

smola za mazanje ladij, kolofonija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

peljati [peljáti pẹ́ljem] in [peljȃm] nedovršni glagol

peljati
voditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pezda [pẹ́zda] samostalnik ženskega spola

pesto, tj. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pop1 [pȍp] samostalnik moškega spola

lepilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

popeljati [popeljáti popeljȃm] in [popẹ́ljem] dovršni glagol

(imeti namen) peljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

poreslo [porẹ́slo] samostalnik srednjega spola

iz slame narejena vrvica, vez
iz slame narejena krpa za pomivanje posode

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pošta [pọ̑šta

] samostalnik ženskega spola

novica
poštna kočija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

preveslo [prevẹ́slo] samostalnik srednjega spola

vez iz slame za vezanje snopov; povreslo; poveslo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

purgacija [purgácija] samostalnik ženskega spola

tekoče odvajalno sredstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rtič [rtȉč] samostalnik moškega spola

vrh gore
vrh ladijskega jambora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

sani [sanȋ] množinski samostalnik ženskega spola

sani

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

slap [slȃp slapȗ] samostalnik moškega spola

morska pot, sled za ladjo, čolnom
slap

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

sora [sọ̑ra] samostalnik ženskega spola

sredinski drog v vozu; sora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

sredbina [sredbína] samostalnik ženskega spola

sredina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

srẹ̑dstvọ, n. das Mittel, das Medium, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

stroj [strȍj

] samostalnik moškega spola

strojilo, lužilo, tj. tekočina za strojenje kož

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

šajtrga [šȃjtrga] samostalnik ženskega spola

koroško samokolnica

PRIMERJAJ: tačka, taklja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

škér -i ž
1. orodje: Eszköz; skér KOJ 1833, 156; Vſzáksa ſztvár i skér KŠ 1754, 10; Z toga korita se glavniki i več drüga škér dela AI 1878, 30; potrêbno bilô edno naprávnico goriposztaviti za rejenyé vojszke skéri AI 1875, br. 1, 1; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38
2. sredstvo: Sztároga Zákona ſzlü'zba i nyé skér ſze naprej racsúna KŠ 1771, 684; Jezik je náj perstimanejsa skér KOJ 1833, VIII; 'Zivo znánye zroka i skéri zvelicsanya KŠ 1754, 77; Szo skéri zvelicsanya BKM 1789, 358; ſzem eden veliki modus i veliko skér pokázao KŠ 1754, 7a; kabi komi ono skér, ſtera na tou pela, bránili KŠ 1771, A4b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

šmigla [šmīgla] samostalnik ženskega spola

milo

PRIMERJAJ: žajfa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

štorija [štọ́rija] (štorja) samostalnik ženskega spola

streha (iz ponjave) na ladji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

štrik [štrȉk] samostalnik moškega spola

vrv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tačka [tȃčka] (tacka) samostalnik ženskega spola

samokolnica

PRIMERJAJ: šajtrga, taklja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

taklja [tāklja] samostalnik ženskega spola

samokolnica

PRIMERJAJ: šajtrga, tačka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

taliga [talíga] samostalnik ženskega spola

voz z dvema kolesoma
voz z dvovprego konj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

terjak [terják] (terijak) samostalnik moškega spola

zdravilo za več bolezni; terjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tetiva [tetíva] samostalnik ženskega spola

kita
jermen

PRIMERJAJ: tetivka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

tetivka [tetȋvka] samostalnik ženskega spola

kita
jermen

PRIMERJAJ: tetiva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

trak [trȃk trakȗ] samostalnik moškega spola

trak, vez

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

trniti [trnīti tŕnem] dovršni glagol

o ladji, čolnu pripluti, pristati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

umivalo [umiválo] samostalnik srednjega spola

sredstvo za umivanje, čiščenje (rane)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

veruga [verúga] samostalnik ženskega spola

veriga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

veslo [véslo] samostalnik srednjega spola

veslo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vez [vẹ̑z vezȋ] samostalnik ženskega spola

kar se uporablja za vezanje; vez; sponka

PRIMERJAJ: vezilo, vezenga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vezenga [vẹ́zǝnga] (vezinga) samostalnik ženskega spola

vez, trak za vezanje

PRIMERJAJ: vez, vezilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vezilo [vezílo] samostalnik srednjega spola

vez, trak za vezanje

PRIMERJAJ: vez, vezenga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vmesek [vmẹ̑sǝk] samostalnik moškega spola

posredovanje

PRIMERJAJ: brez vmeska, z vmeskom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vor [vọ̑r] samostalnik moškega spola

splav, tj. plovilo iz brun

PRIMERJAJ: matač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

voz [vọ̑z vozȃ] samostalnik moškega spola

voz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

voziček [vozȋčǝk] (vožiček) samostalnik moškega spola

majhen voz; voziček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

voziti [vozīti vọ́zim] nedovršni glagol

voziti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vršelo [vršélo] samostalnik srednjega spola

vojaška, vojna ladja
košara na jamboru

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

vrv [vȓv vrvȋ] (vrl) samostalnik ženskega spola

ladijska vrv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

začimba [začȋmba] samostalnik ženskega spola

balzamični pripravek za mazanje mrličev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zavirati [zavȋrati zavȋram] (zaverati) nedovršni glagol

zavirati, upočasnjevati voz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zavora [zavọ̑ra] samostalnik ženskega spola

zavora pri vozu

PRIMERJAJ: zavornica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zavornica [zavọ̑rnica] samostalnik ženskega spola

zavora pri vozu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zdravnija [zdravnȋja] samostalnik ženskega spola

zdravilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zoperstrup [zọ̑pǝrstrȗp] samostalnik moškega spola

protistrup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

žajfa [žȃjfa] samostalnik ženskega spola

milo

PRIMERJAJ: šmigla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

žajfar [žȃjfar] samostalnik moškega spola

izdelovalec mila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

žavba [žȃvba] samostalnik ženskega spola

koroško mazilo, krema, žavba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.