Tiskanje

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

bežáj tudi bižáj -a m tek: Nyegov be'zaj BKM 1789, 20; vas bezáj BRM 1823, 69; zemelszki be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3; dokoncsao szvoj zemelszki be'saj KOJ 1848, 60; szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; temno pôt be'zája KAJ 1848, III; hitri v bežaji AI 1878, 8; Gda bi pa ſzpuno Ivan bi'záj KŠ 1771, 383; bi'záj ſzam dokoncsao KŠ 1771, 654

človèči -a -e prid. človeški: ſzin cslovecſi KŠ 1754, 108; cslovecsa vupaznoſzt BKM 1789, 3; ſzrszé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; ſzrczá cslovecsega KŠ 1754, 71; Szini cslovecsemi KŠ 1754, 73; cslovecsoj krhkoucſi BKM 1789, 20; cslovecſo témno pamet TF 1715, 3; Szinôvje sclovecsi TA 1848, 4; ſzo zapouvidi cslovecſe KŠ 1754, 13; vu cslovecsi ſzrczáj KŠ 1754, 91

kmíče prisl. temno, mračno: Kêm globse szva sze püsztsala, têm bole kmícse je bilo KAJ 1870, 84

poznánje -a s poznavanje: 1. poznanye i zgovárjanye liter KOJ 1833, 1; cslovecſo témno pamet preſzveitila ter na bláſeni návuk poznánya kriſtuſſevoga pripela TF 1715, 3; Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Düſſevno mleiko, ſterim ſze Decza ſivi ino vpráve vöre, poznányi kreipi TF 1715, 6

presvéjtiti tudi presvéititi -im dov. razsvetliti: I preſzvejtim vſze KŠ 1771, 578; ino te ſzlejpe preſzvejtis BKM 1789, 349; Kriſztus, ki preſzveitis nocsno temnoſzt SM 1747, 66; Kakda náſz preſzvejti KŠ 1754, 127; ſzvetloſzt, ſtera preſzvejti KŠ 1771, 264; ſtera preſzvejti csloveka KM 1783, 132; Kristus preſzveiti ti naſſo pamet SM 1747, 66; preſzvejti nas rázum KMK 1780, 19; reics ſitka vekivecsnoga, kaibi cslovecſo témno pamet preſzveitila TF 1715, 3; Preſzvejtimo nasa ſzrczá SŠ 1796, 20; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſtere je te Sz. Düjh preſzvejto KŠ 1754, 128; geto je Paveo ſzvetloſztyov preſzvejto KŠ 1771, 654
presvéjtiti se tudi presvéititi se -im se razsvetliti se: doklen ſze dén preſzveiti SM 1747, 25; ô Sion, preſzvejti ſze KŠ 1771, 814
presvèčeni -a -o razsvetljen: szo eden mládi, 'sivécsni, preszvecseni ino prebriszani Goszpoud odlocseni KOJ 1845, 3; Preszvecsena gláva bougsa je od zláta KOJ 1845, 140; Nemogoucse je pa tim ednouk preſzvecsenim KŠ 1771, 679; Naj vam dá I preſzvecsene ocsi pámeti vaſe KŠ 1771, 575

skònčati -am dov.
1. končati, opraviti: i ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; zná temno pôt be'zája zemelszkoga szkoncsati KAJ 1848, III; Záto, gda tou ſzkoncsam, i zapecsátim vnyih ete ſzád KŠ 1754, 483; I gda ſzkoncsam té 'zitek moj BRM 1823, 312; Gda szkoncsam 'zitek telovni KAJ 1848, 219; dokecs tega prednyejsega ne ſzkoncsas BKM 1789, 8; Szkoncsa peszem i mucsi KAJ 1870, 167; I, gda ſzkoncsas ſzvedouſztvo ſzvoje KŠ 1771, 785; Szkoncsaj nevole BRM 1823, 37; I zgoudilo ſze je, da bi ſzkoncsao Jezus ricsi ete KŠ 1771, 24; Szvo' pout ſzkoncso brs dabi SŠ 1796, 117; Szmrt bo's ſzi 'selejla, da bi te ſzkoncsala KM 1783, 225; Kaj ſzem delo ſzkoncsao KŠ 1754, 250; Delo ſzam ſzkoncsao KŠ 1771, 322; I gda ſzem 'ze na véksi tao ſzkoncso moje delo BKM 1789, 3b; naj bi eto tesko delo, stero ſzem ſzkoncsao BRM 1823, IV; i gda je tam ſzvojo pobo'snoſzt ſzkoncsao KM 1796, 123; szkoncsali Szmo 'ze szlü'zbo goszpodnovo KAJ 1848, 138; Ka ſzo pa ſzkoncsali KM 1796, 128; Záto je dopüszto, ka szo márno szkoncsali dni szvoje TA 1848, 63
2. skleniti, odločiti: Apoſtolje v-Jeru'zálemi ſzkoncsajo, ka ſze je vecs nej potrejbno obrizávati KŠ 1771, 387; Kakoli je on ſzkoncsao Ino na mé navrgao KŠ 1754, 269; Kakoli je on ſzkoncsao Ino na mé navrgao BKM 1789, 264; Vucseniczke ſzo pa ſzkoncsali KŠ 1771, 377; da szo v-rákiskom szpráviscsi szkoncsali KOJ 1848, 71
3. pokončati, uničiti: ino gori djál, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; Nakano je nász ſzkoncsati BKM 1789, 320; Ar zaiſztino velim vám, ne ſzkoncsate mejſzta Izraelſzka KŠ 1771, 33; so szmrti, stera ga je tüdi v-Bécsi szkoncsala KOJ 1848, 68
skònčati se -am se
1. končati se: Csi ſze 1.) kaj brezi prſzéganya nemore ſzkoncsati KŠ 1754, 18; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa AIN 1876, 22; Ár je Boug nikaj bougſega nám ſzpravo, naj ſze brezi náſz ne ſzkoncsajo KŠ 1771, 694; Potom znavſi Jezus, kaj ſzo ſze 'ze vſza ſzkoncsala KŠ 1771, 330; 'Zelejjo da bi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; Naj ſze ſzkoncsa preſztoupanye KŠ 1754, 120; Naj sze tákse právde szkoncsajo AI 1875, kaz. br. 1
2. pokončati se, umoriti se: i po trétyem dnévi ſze ſzkoncsam KŠ 1771, 217; i kak ſze ſztiſzkávam, dokecs ſze ſzkoncsa KŠ 1771, 214; ſzmrtyom ſze naj ſzkoncsa KŠ 1771, 123
skònčavši -a -e ko je dokončal: veſz národ cslovecsánſzki .. ſzkoncsávſi naprej zrendelüvana vrejmena KŠ 1771, 396
skònčani -a -o
1. določen, sklenjen: Potomtoga da je od Bogá tak szkoncsano KOJ 1833, VII; Zákona ſzredbenik, ſteri je i nad bougſim obecsanyem ſzkoncsan KŠ 1771, 684; Keliko je Artikulusov .. szkoncsani: az, a’ KOJ 1833, 13; I Szin cslovecsi iſztina ide, liki je ſzkoncsano KŠ 1771, 246; toga nazavüpsztva szkoncsano delo sze naprêpolo'zi AI 1875, kaz. br. 2; zapovedali ſzo nyim varvati návuke ſzkoncsane od Apoſtolov KŠ 1771, 391
2. dokončan: Verno szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; Toga, ſzkoncsanoga tanácsa vö dánoga KŠ 1771, 346; Po szkoncsanom potüvanyi BRM 1823, 432; nisteri mladénci sze po szkoncsanoj sôli detinsztva dale vcsijo KAJ 1870, 160
3. umorjen: Za volo pravice szkoncsan KOJ 1845, 127

svètli tudi svèkli -a -o
1. svetel: ovo eden ſzvetli oblák obſzenczao je nyé KŠ 1771, 8; Ti ſze zovés ſzvetla ſzvetloſzt BKM 1789, 380; Oh szvetla zvêzda zorjanszka KAJ 1848, 10; Szvetlo ſzuncze je 'ze zajslo KŠ 1754, 248; czejlo tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; i oſpotavſi oblejkao ga je vſzvetli gvant KŠ 1771, 250; tak ſzvetli, i lescsécsi obráz je tam doubo KM 1796, 38; naj bi tak ſzvetlo ſzuncze ſztvouro KM 1796, 4; Csüdüj bár szuncza szvetlo szprávo KOJ 1848, 7; Na pitanye ſze ſzvetlo prineſzé SŠ 1796, 8; kákſi mou'z vu ſzvetlom gvanti KŠ 1771, 747; Vu ſzvetloj vucsilnici KOJ 1845, 6; ſzkazlivczi, ki ſze zvüna ſzvetli vidijo KŠ 1771, 77; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Ti pravicsni [tejla] bodo ſzvetla KŠ 1754, 140; sád, šteri je pokriti s sveklo-zelénim lüpinjom AI 1878, 43
2. spoštovan, cenjen: Szvetli král v-Francusko potévsi AI 1875, kaz. br. 8; Dai eden mirovni sitek nassemi ſzveklomi Czaszari ABC 1725, A7a
svetléjši -a -e
1. svetlejši: Jezus od zvejzd ſzvetlejſi KM 1783, 40; Od ſzvetla ſzuncza, i od mejſzecza, Szvetlejsi bi bio BKM 1789, 214
2. jasnejši, razumljivejši: ſteri to témno vcſenyé ſztároga Teſtamentoma na ſzvetlejſi návuk obrné KM 1796, 103
svètli -a -o sam. svetli: ki pa z-Deacke, tejm a luce, ſzvetli [včini] KŠ 1771, 157

škarlát -a m škrlat, dragocena temno rdeča svilena tkanina: I nika 'zena skarlat odávajoucsa KŠ 1771, 392; I ta 'zena je oblecsena bila skarlatom KŠ 1771, 796

tèmen -mna -o prid.
1. temen: rejcs proroczko liki ſzkala, ſtera ſzveiti vtemnom meſzti KŠ 1754, 157; ſzvejcsa, Vtemnoj noucsi gorécsa BKM 1789, 392; bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b; pren. Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; ſzi mojo Duſſo ſzpeklénſzke témne temnicze vunka oſzlobodil SM 1747, 67; reics kaibi cslovecſo témno pamet preſzveitila TF 1715, 3; preſzvejti témno mojo pamet KM 1783, 137; zná temno pôt be'zája zemelszkoga szkoncsati KAJ 1848, III; Ár zdaj glédamo vu temnoj rejcsi KŠ 1771, 517; Preſzvejti nám naſe temne pámeti BKM 1789, 292
2. slep: Med tém je nevolen témni Álmos mro KOJ 1848, 26; Ki nevidi, je szlêpi (témni) KAJ 1870, 31

znàti znám nedov.
1. znati, vedeti: Jelie potreibno katechismusa vſze tále znati TF 1715, 48; Jasz govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; pa dönok neznas vogrszkoga jezika KOJ 1833, XIX; Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9; da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; niti steti neznájo KOJ 1845, 110; Opice jáko znájo plezati AI 1878, 6; da bom kêm hitrê csteti znao KAJ 1870, 6; ali že je molitve znála BJ 1886, 4; Geto ſzo nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5
2. z nedoločnikom izraža možnost uresničitve dejanja: Ár mála moucs malo zná opraviti KOJ 1833, XIV; zná temno pôt be'zája szkoncsati KAJ 1848, III; Po novom leti, zná bidti ecse prvle AI 1875, kaz. br. 8; Vremena-recs zná znamenüvati AIN 1876, 45; (lisica) zná se okrásti v kurečnjek AI 1878, 9; Neznamo mi tebi nikaj plácsati BKM 1789, 36; Csi znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; ſzi lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Ki szo znali tü osztáti KOJ (1914), 97
3. vedeti: trbej je znati, grejhov odpuscanye KŠ 1754, 207; Vſzákomi ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; Ka sze dosztája znati KOJ 1833, 104; Kak sze zovém, znati scéjo KAJ 1870, 5; cslovek nemore znati, ka sze pripeti AI 1875, kaz. br. 7; Vsaka stvár nas napeláva več znati AI 1878, 3; dobro znám, kaje nei znamenye Tela TF 1715, 40; Dokecs bom ſiv, Neznam dobro SM 1747, 72; ti ſzám Me obarjes, jaſz tou znám KŠ 1754, 246; I gde Neznam BKM 1789, 403; Znam, ka je pogübelnoſzt BRM 1823, 9; Znam jasz, v-kom verjem KAJ 1848, 4; to jaz dobro znam AI 1875, kaz. br. 71; Znam, ka se naš vučitel veseli BJ 1886, 6; Odkud ti tou znás TF 1715, 37; Odkud pa znás KŠ 1754, 181; Neznas, ſtero vöro v-skrinyo te denejo SŠ 1796, 40; Vêmda znás Ka od bundasa vecs neves KAJ 1870, 10; csi glih znás, ka jasz szam dobro namêno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; Bogá nai csini, kak zná SM 1747, 72; On Zná dobro KŠ 1754, 263; Ár zná Ocsa vas KŠ 1771, 18; Ár cslovik toga nezna BKM 1789, 19; Ki doſzta gucsi, ali doſzta zná KM 1790, 16; Niscse toga nezna gde nyemi je mrejti SŠ 1796, 12; ki ſzo, neznamo od koga, doubili Biblio KŠ 1771, A5a; Neznamo gda merjémo SŠ 1796, 91; Mi nikaj z nyou neznamo SIZ 1807, 18; ali neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; ár neznajo, cſinijo KM 1783, 77; naj nezna lejva tvoja KŠ 1771, 18; naj znás pravicsno povedati KM 1783, 147; Naj pa znáte, kaj obláſzt má KŠ 1771, 28; i bodeta znala, kai je dobro SM 1747, 6; i nebodte znali KŠ 1771, 43; Zagvüsno záto znaj vſza hi'za Izraelſzka KŠ 1771, 347; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocſen odküpleni KŠ 1754, 119; Znájte, ka je on právi Boug BKM 1789, 7b; Da bi biu pak dobro znao TF 1715, 8; dabi vi ználi, kai vi ſitek vekivecsni mate SM 1747, 22; Da bi pa znali, ka je tou KŠ 1771, 38; Goſzpodne, znao ſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Ár je nej znao, ka bi gúcsao KŠ 1771, 129; da je 'se nej znála csidna je KOJ 1848, 3; I dönok obarvati néznao Nyega KAJ 1848, 4; i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
4. poznati: ti znás moje ſohkoſzti SM 1747, 69; naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; Bosje Zapoveidi more dobro znati SM 1747, 89; je potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; znás, i vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná BJ 1886, 8; Csi pa znamenite grejhe známo KŠ 1754, 199; Ar stere je od vekivekoma znál SM 1747, 30; da ſzo ga vſzi lidjé nej znali KŠ 1771, A4b; neznam váſz KŠ 1771, 84; ſteroga vi neznate KM 1796, 95; one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; poganye, ki neznajo Bogá KŠ 1771, 619; ki imé tvoje znájo TA 1848, 7; Po'zelejnya ne bi znao KŠ 1754, 65
5. oznaniti: Gábriel Márii znati dao BRM 1823, 10
znàti se znám se
1. znati se: Pokedób sze zná vogrszki Jezik hváliti KOJ 1833, IIII; Tu sze zlehkôtiti zná Bremen KAJ 1848, 6; ka sze zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; szo sze znali zjedinati KOJ 1833, IX
2. vedeti se: sze prav nezná KOJ (1914), 99; da sze nebi znalo, gde je pokopan KOJ 1848, 5
3. poznati se: Tiſzti vucsenik ſze je pa znao zviſesnyim popom KŠ 1771, 325
znajóuči tudi znajóči -a -e vedoč, poznavajoč: Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ete pa znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; grejhe, ſtere ſzam znajoucs ali neznajoucs vcsino KM 1783, 67; Znajôcs, kâ mi tu dobro bô KAJ 1870, 5; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; I tou csinte, znajoucsi vrejmen KŠ 1771, 478; bilou vogrszki znajoucsih Szlovenov KOJ 1833, XVI; ár znajoucsim právdo gucſim KŠ 1771, 461; vſzakojacske jezike znajoucse mo'záke
znàvši -a -e ker je vedel, poznal: On pa znavſi nyihovo ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 140

Slovar Pohlinovega jezika

lacol [lacọ̑l] samostalnik moškega spola

temno moder poldragi kamen z medeno rumenimi lisami; lazurit; lapis lazuli

mraž [

] samostalnik moškega spola

temno, sivo oblačilo

mražen [mrāžǝn] pridevnik

temen, temno siv

temno [temnọ̑] prislov

temno

temno zelen [temnọ̑ zélen] ali [zelȅn] pridevniška zveza

temno zelen

višnjat [vīšnjat] pridevnik

temno rdeč, višnjev

PRIMERJAJ: višnjev

višnjev [vīšnjev] pridevnik

modro rdeč, temno moder, temno vijoličasto rdeč

PRIMERJAJ: višnjat

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

globok -a prid. globok: te vode ſe ſo bali, dokler je bila taku globoka im. ed. ž, inu derezha ǀ S. Peter je bil enu shroku, inu glaboku im. ed. s morje, ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi ǀ ta ſvejt je enu globoku im. ed. s, inu nevarno morje ǀ pele Priorzo K'eni glaboki daj. ed. ž shterni ǀ kakor, de bi perglihal eno kaplo vode pruti temu glabokimu daj. ed. s, inu shirokimu moriu ǀ Sabinus enkrat je bil ven globok tož. ed. m potok padil ǀ hlapz je bil vùeno glaboko tož. ed. ž vodo padil ǀ de bi dua otroka kakor s' matterniga teleſſa prideio, poſtavili veno globoko tož. ed. ž temno jezho ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto globako tož. ed. ž iamo ǀ v'enoglaboko +tož. ed. ž vodo pade ǀ v' tu glaboku tož. ed. s morje je bil padu ǀ veni glaboki mest. ed. ž skali je tizhala ǀ je bil veni temni, inu glaboki mest. ed. ž kehi sapert ǀ kakor venem glabokim mest. ed. s, inu shrokem mory ǀ on mozhne Turne je puſtil okuli duora ſidat, inu glaboke tož. mn. m grabne koppati ǀ pres zholna ſo zhes glaboke tož. mn. ž, inu derezhe vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali presež.> na ſrejd ſemle v'tem ner globokeshim mest. ed. m kraju

kambrica -e ž kamrica, sobica: Na mejſti lete tesne kamberze rod. ed. ǀ Prezej Eliſeuſu ſiſydajo eno kamberzo tož. ed. ǀ ga poſtavio veno temno kamberzo tož. ed. ǀ po moy kamberzi mest. ed. gledam ǀ je leshal bolan v' ſvoi kambrezi mest. ed. → kambra, → kamrica

lajhter m svečnik: de bi on kakor ena gorezha ſvejzha resfetil to temno pamet teh ludy, sa laihter tož. ed. je bil isvolil Chrish (III, 261) ǀ Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik, temuzh na Laihter tož. ed., de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) ǀ ga je bil poſtavil na laihter tož. ed. taiſte Cerkvi (III, 556) ← nem. Leuchter ‛svečnik’

materen -rna prid. materin: Ta mlajshi je bil s' materniga rod. ed. s telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ is materniga rod. ed. s teleſſa je bil slep na ſemlo pershil ǀ de bi dua otroka kakor s' matterniga rod. ed. s teleſſa prideio, poſtavili veno globoko temno jezho ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim mest. ed. s teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ she v' Maternem mest. ed. s teleſſi je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ v'maternemtelleſſu mest. ed. s+ ſo bili poſvezheni Za sicer možen nastavek materin ni razlogov.

otrok -a m otrok: moj ſijn ti ſi en otrok im. ed. prutu Goliatu ǀ Kumaj en otrok im. ed. sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati ǀ prezej kakor bo ta otrak im. ed. karshen ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka rod. ed. ǀ otroku daj. ed. ime da Iuda ǀ sazhne tiga otroka tož. ed. drashit, inu shzipat ǀ ena luba mati s'ſvoim nepokornim otrokam or. ed. ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam or. ed. v'drugo deshelo rajshat ǀ de bi dua otroka tož. dv. kakor s' matterniga teleſſa prideio, poſtavili veno globoko temno jezho ǀ ſte bily ratali moy otrozi im. mn., inu erbizhi ǀ de bi jeſt inu moy otrozy im. mn. imeli ſtradat ǀ de bi vaſhi otrozhy im. mn. ſrezho imeli ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij im. mn. en glash, ali majoliko ubijò ǀ ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj im. mn. ǀ kakor de bi nebily nyh òtrozj im. mn. ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi im. mn., inu poſly brumnu shive ǀ Iacob je imel veliku shen, inu veliku otrouk rod. mn. ǀ ona nima otruk rod. mn., satoraj bi rada eniga Syna imela ǀ je bila Mosha vſela veliku otrok rod. mn. je imela ǀ veliku Otrokou rod. mn. je imel ǀ tuojm otrokam daj. mn. dobru pojde ǀ de bi veliku blaga ſvoym otrokom daj. mn. sapustili ǀ Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo skerbeti, inu ſe pofliſsat otrokon daj. mn. blagu ſadobiti ǀ karſt od vode, kateri ſe tem otrozhom daj. mn. da ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje otroke tož. mn. posabi ǀ Lubi Moj Ozha ſturite vy ſam, kar hozhete sa vasho dusho, ter ſe neſanasheite na vashe otroké tož. mn. ǀ per ſvojh otrokah mest. mn.

pregnati -ženem dov. pregnati, izgnati: je imel te paklenske spake premagat, inu is Egypta pregnati nedol. ǀ Ceſſarju Henricu VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall kateriga obena arznia nej mogla pregnat nedol. ǀ ta ſvetla Daniza preshene 3. ed. to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti vus volni ſvejt ǀ nuzna, inu shlatna arznia! Katera od naſs preſhene 3. ed. vſe duhoune bolesni ǀ de bi hudizha od njega pregnal del. ed. m ǀ ta proshna bò Turka od Dunaia, inu od nashe deshele pregnala del. ed. ž ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala del. ed. ž ſmrad ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali del. mn. m petnajst taushent hudizhu ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk so bile pregnale del. mn. ž

razsvetiti -im dov. razsvetliti, prosvetliti: tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti nedol., ſegrejti, inu vſem pomogati ǀ shelim tebe s' luzhio gnade Boshje resfetiti nedol. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize, katere je prishal resvetiti namen. ǀ ta ſvetla Daniza preshene to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti 3. ed. vus volni ſvejt ǀ ſonze … kateru s' ſvojo sfetlobo resfeti 3. ed., nikar li te dobre, inu lepe, ampak tudi te hude, inu garde rezhy ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj, inu resfetj 3. ed. cell ſvejt ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti 3. ed., ſigreie, ozhiſti ǀ gnada boshia nasho pamet resueti 3. ed. ǀ nam reſvèti 3. ed. naſho preproſto pamet ǀ Sonze, katiru po dnevi ſvejt resvetj 3. ed., Luno katira po nozhj nam sveti ǀ kateri resfetè 3. mn. s' sfetlobo ǀ te proſſem resfeti vel. 2. ed. pamet ǀ reſvetite vel. 2. mn. naſs, inu pokashite nam ta pravi pot ǀ vuſſ volni ſvejt je resfetil del. ed. m s' ſvetlobo ſvojga Seraphinskiga vuka ǀ Gdu je bil reſvetil del. ed. m une trij Ajdouske krajle ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil del. ed. m ǀ de bi tvoje ſlepe ozhy reſvètil del. ed. m ǀ dokler G. Bug skuſi ſveisdo ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil del. ed. m ǀ katerim Bug veliku gnad je ſturil, inu njeh pamet s' ſvetlobo te S. vere reſvejtel del. ed. m ǀ njeh temna, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila del. ed. ž, inu vshgala ǀ katera vuſs volni ſvejt je resfitila del. ed. ž, bo tudi danaſs mojo preproſto saſtopnoſt resfetila del. ed. ž ǀ Katera bò reſveſselila, inu resvetila del. ed. ž to shalostno temmò ǀ de bi skuſi leto, ſvojo pamet resuetili del. mn. m ǀ dokler shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili del. mn. m

razsvetliti -im dov. razsvetliti, prosvetliti: ſam G. Bug skuſi ſvojo ſveto gnado samore reſvetliti nedol. tiga greshniga zhloveka ǀ kakor ta ogin resvetli 3. ed., vshgè, inu szhisti ǀ on je taiſta ſvetla lampa, katera Nebeſsa resfetli 3. ed. ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe, ter to temno semlo ſvojo lepo sfetlobo resfetli 3. ed. ǀ kakor ta ogin tesfetli 3. ed. kar je temniga, resgreje kar je smersliga ǀ reſvetli vel. 2. ed. naſho temno pamet ǀ Bug tudi je bil reſvetlil del. ed. m njega oblizhe kakor letu rumenu sonze ǀ Gdu je meni slepe ozhy moje resvetlil del. ed. m, inu is leteh temniz reishil razsvetliti se razsvetliti se: njega temne ozhy ſe reſvetlè 3. mn. de sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti

storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati: kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se: shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti: dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati: de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža): krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti: je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti: je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi: nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti: ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti: aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.

svetloba -e ž svetloba: Tu nar lepshi je ſvetloba im. ed. pres katere vſe je gerdu, inu temnu ǀ ena velika sfetloba im. ed. s' Nebeſs pride ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil, namrezh sfetloba im. ed. ǀ Svetloba im. ed., inu temma nemorio ob enem zhaſſu ukupaj biti ǀ Se shtima, inu lubi ſuetloba im. ed. ǀ Sonzhe nepoterbuje vekshi ſvetlobe rod. ed. ǀ Ta luft je bil poln svetlobe rod. ed. ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'ſvetlobe rod. ed., temmo ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi daj. ed. tiga ſonza ǀ ſpodobnu ſe dà sfetlobi daj. ed. Titil te Bandiere Boshje ǀ ſvojo ſvetlobo tož. ed., inu muzh od ſonza prajmeio ǀ My ſmo ym nasho ſvètlobo tož. ed. kasali ǀ ſonze je bilu od shalosti omedlelu, inu suojo svetlobo tož. ed. skrilu ǀ kaj s' ena velika temna magla je bila suetlobo tož. ed. moyh ozhy sakrila ǀ per ſvetlobi mest. ed. te lune ſe je vshpegu gledala ǀ u' u' ſuetlobi mest. ed. te moliuite ǀ do konza v'ſvetlobi mest. ed. oſtane ǀ s' ſvetlobo or. ed. te S. vere ǀ ſonze … kateru s' ſvojo sfetlobo or. ed. resfeti ǀ s'ſvojo ſvètlobo or. ed. napolnit ǀ ſe nezhudi nad modruſtio teh Seraphinou, nad lepoto teh Angelou, nad ſuetlobo or. ed. teh Nebeſſ ǀ reſvetli naſho temno pamet s'ſvetlobo or. ed. tvoje gnade

temen -mna prid. temen: kaj s' ena velika temna im. ed. ž magla je bila suetlobo moyh ozhy sakrila ǀ ſonze je bilu umerknilu, krivau, inu temnu im. ed. s ratalu ǀ kakor ta ogin tesfetli kar je temniga rod. ed. s ǀ reſvetli naſho temno tož. ed. ž pamet s'ſvetlobo tvoje gnade ǀ Krajl ga sapovei ſvesat, inu venu temnu tož. ed. s jetje urezhi ǀ je bil veni temni mest. ed. ž, inu glaboki kehi sapert ǀ Ti ſi tuiſtu rumenu ſonze, nihdar s'tem temnem or. ed. m oblakam tiga greha pokritu ǀ njega temne im. mn. ž ozhy ſe reſvetlè ǀ imaio velike ozhy teh temnih rod. mn. poſvejtnih, inu greshnih rezhy ǀ de bi nam nashe temne tož. mn. ž, inu slepè ozhij reſvetil ǀ videm s'ozhmy mojga premishlouajna Nebeſſa temne tož. mn. ž/s ǀ njeh temna tož. mn. s, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila, inu vshgala presež.> S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi tož. ed. ž samursho Deshelo je bil reſfejtil

temno prisl. temno: de ſi lih je temnu nesajdem ǀ vſe vidi, de ſi lih je temnu (I/1, 34)

vkovati dov. vkovati: ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu vkovat nedol. (II, 398) ǀ eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat nedol. (IV, 395) ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati nedol., ter veno temno jezho ga ſturj saprèti (II, 142)

zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.

zapreti -em dov. zapreti: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se: Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra

zastopnost -i ž 1. razumevanje, modrost, spoznanje: Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt im. ed. Boshja ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt im. ed. ie nepametna ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba, ſledna lepota je garda, ſledna sastopnost im. ed. je nepametna ǀ tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost im. ed. bo tebe napihnila ǀ je enu ſuſebnu dellu ſaſtopnoſti rod. ed. Boshje ǀ s' sfetlobo te Boshje saſtopnoſti rod. ed. ǀ drivu tiga lebna, inu saſtopnoſti rod. ed. ǀ uni nesrezhni shlushabnik … tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti rod. ed. ǀ Peon pak je to saſtopnoſt tož. ed. od Boga doſegil ǀ kakor samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt tož. ed. Boshjo v' Salamonu ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost tož. ed. doſegal ǀ Je imel pravo ſoſtopnoſt tož. ed. Boshio ǀ ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat, na taiſte ſpomnit po nyh ſaſtopnoſti mest. ed., inu veri ǀ Prezhuden v'suoij sastopnosti mest. ed. ǀ shnih veliko saſtopnoſtio or. ed., inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio or. ed. ſta ſe vojskovala ǀ nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio or. ed. tiga brumniga Ioſepha ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti, inu sastopnosti im. mn. Boshije ǀ vſe modruſti, inu ſaſtopnoſti tož. mn. bò doſegla 2. dojemljivost, sposobnost učenja: My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti, teshke ſaſtopnoſti rod. ed.

železo -a s 1. železo: Shelesu im. ed. kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti ǀ v' nashih deshelah sheleſu im. ed., inu poper ſe della ǀ kadar shelesu im. ed. ſe v' ogin poſtavi ǀ sheleſſu im. ed. te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ pres ognia, inu shelesa rod. ed. s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje rane osdravil, inu sazellil ǀ nej ſmo is sheleſa rod. ed., ampak is meſsa ǀ ſtegna is sheleſſa rod. ed. ǀ zhlovek nej is Selesa rod. ed., ali is kamena ǀ s'kotlovine, inu s'shelesa rod. ed. slatu ſtury ǀ kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa rod. ed. ǀ ima to naturo de shelesu tož. ed. szera ǀ nuza ogin, inu sheleſu tož. ed. teh shtrajfing ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam or. ed. imè ſvojga Shenina drukat ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom or. ed., Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ Kadar ſe ſaina de s'shelleſam or. ed. andla 2. okovi: v' sheleſu tož. ed. ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu tož. ed. vkovat ǀ ta Prerok v'sheleſi mest. ed. vkovan je veliku na nogah terpel ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa tož. mn., ketene, shtrike, inu shpringarie ǀ Krajl sapovej sheleſa tož. mn., inu ketne odklenit → zelišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

brinja -e (brijnja) samostalnik ženskega spola

droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola

1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje

1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda

FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih

brinovka -e samostalnik ženskega spola

severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom; SODOBNA USTREZNICA: brinovka

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

črniti -im nedovršni glagol

kot slovarski zgled delati kaj črno, temno; SODOBNA USTREZNICA: črniti

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

dočakati -am dovršni glagol

1. kdo; česa, kaj, na kom, s prisl. določilom načina s čakanjem priti do česa, doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: dočakati

2. kdo; česa, koga/kaj ostati živ do določenega dogodka, dobe; SODOBNA USTREZNICA: dočakati, doživeti

FREKVENCA: 67 pojavitev v 16 delih

epih -a samostalnik moškega spola

aromatična rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in gomoljasto odebeljeno korenino; SODOBNA USTREZNICA: zêlena

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati

1.1 kdo; koga_tož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati

1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja