eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək] 1. ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene
2. igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček
3. navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek ETIMOLOGIJA: ↑kuža
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bóre1 -- prid. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: taka bore dota / s tem bore orožjem ne boš nič opravil // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: bore kmet; bore sinko 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: v bore petih letih // z rodilnikom še tisto bore trave so poteptali; še to bore spanja mi je ukradel
bóri -a -o prid. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: preživlja se z boro plačo / še borega stola ne vzdignem, tako sem slab // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: toča je zelo prizadela bore kmete 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: le še borih pet dni mu je ostalo za učenje
dúh1 -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen;
oblikovati duha človeka;
stremljenje duha k lepoti;
zadovoljiti potrebe duha;
sposobnost duha;
knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha // s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha 2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh;
takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi;
nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove // mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja;
nasprotovati duhu časopisa;
spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu // resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi;
tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove;
dobri in zli duhovi;
gozdni, vodni duhovi;
odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh 7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija;
bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba
glúpost -i ž (ú) star. neumnost: iz oči mu je odsevala glupost / on da je sam in ubog, kakšna glupost
jáden -dna -o prid. (ā) zastar. nesrečen, ubog, beden: jadni berači;
jadna domovina / jadno kljuse
kmetíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od kmetič: ubog kmetiček; tam so stale hišice kmetičkov in kočarjev
mártrnik -a m (ȃ) 1. zastar. mučenec2:
priporočiti se martrnikom 2. nar. mučenik, trpin: on je samo ubog martrnik 3. nar. mučitelj: živinski martrnik 4. nar. koroško pijača iz že nekoliko otisnjenih sadnih tropin: sod martrnika
nebóre2 -- prid. (ọ̄) zastar. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo
obubóžati -am dov. (ọ̑) nav. ekspr. postati reven, ubog: po nekaj letih so popolnoma obubožali;
preh. vojne so ljudi obubožale obubóžan -a -o:
obubožana družina; obubožano prebivalstvo
prédec -dca m (ẹ̑) zastar. predilec: bil je samo ubog predec;
predec bombaža
ubóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) 1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi;
šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili 2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več 3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet;
niso tako ubogi, kot si mislite;
iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje // z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike 5. ekspr. skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla;
v mestu imajo samo en ubog hotel
● iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvoubógo prisl.:
ubogo živeti; star. v tem romanu je ubogo malo izvirnega zelo malo; sam.: pomagati ubogim in bolnim
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bóg2 -a -o; bolj ~ (ọ̑) neknj. ljud. ubog: ~i ljudje; ~a stvar
bóre1 -- -- (ọ́; ọ̑) poud. ~ dota |majhna, nezadostna|; star. ~ kmet reven, ubog
bóre -- s, pojm. (ọ́; ọ̑) Še tisto ~ trave so poteptali malo količino
bóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) neobč. ~ človek reven, ubog; poud. ~ zaslužek |nizek, nezadosten|
bórnost -i ž, pojm. (ọ́)
ubóg -a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~ človek; neobč. ~ kmet reven, siromašen; poud.: vzeti svojo ~o prtljago |neveliko, skromno|; njegovo ~o premoženje |majhno, nezadostno|; biti ves ~ po bolezni |slaboten, onemogel|; iron. ubog na čem ~ ~ duhu |nedomiseln, naiven|
ubógi -a -o (ọ́; ọ̑) poud. ~a gmajna |izkoriščano, zatirano ljudstvo|
ubógi -ega m, člov. (ọ́; ọ̑) pomagati ~emu
ubógost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ubóg-a -opridevnikdeležen usmiljenja, pomilovanja
- kdo biti ubog kot kaj/kdo
količinsko majhen, nezadosten, reven
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze,
bíti nágle jéze,
bléd od jéze,
kúhati jézo [na kóga/kàj],
peníti se od jéze,
píhati od jéze,
pozelenéti od jéze,
prebledéti od jéze,
rdèč od jéze,
strésati jézo na kóga/kàj,
strésti jézo na kóga/kàj,
zardéti od jéze,
zelèn od jéze,
zelenéti od jéze
kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo,
dáti kóga v kládo,
kláda kládasta,
kláda leséna,
kláda pijána,
kláda pijánska,
lén kot kláda,
léna kláda,
ležáti kàkor kláda,
ležáti kot kláda,
pásti kot kláda,
pijàn kot kláda,
spáti kot kláda,
státi kot kláda,
tŕd kot kláda,
vkleníti kóga v kládo,
zaspáti kot kláda
mìš Frazemi s sestavino mìš:
glédati kàkor mìš iz móke,
ígra máčke z míšjo,
igráti se s kóm kot máčka z míšjo,
igráti se slépe míši [s kóm/čím],
íti se slépe míši [s kóm/čím],
lovíti slépe míši,
móker kot mìš,
ne tìč ne mìš,
réven kot cerkvéna mìš,
tíh kot mìš,
tího kot mìš,
ubóg kot cerkvéna mìš
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bọ̑g bogȃ m
bogȁt -áta prid.
bọ̄re neskl. prid.
bọ̑žati -am nedov.,
fakír -ja m
hȗd húda prid.
jȃd -a m
kúmrn -a prid.
nebogljȅn -éna prid.
nebọ̄re1 neskl. prid.
obubọ̑žati -am dov.
ubọ̑g -ọ̄ga prid.
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ubǫ̑g, adj. arm; u. s časnim blagom, arm an zeitlichem Gute, Ravn.-Mik.; u. z besedami, arm an Worten, Zora; u. pri pšenici, repi, penezih, u. pri pameti, C.; — ves ubogi dan, vso ubogo noč, den ganzen lieben Tag, die ganze liebe Nacht, C.; — ubogo malo, armselig wenig; ubogo oskrbljen, armselig versorgt, Krelj; — (compar. ubožejši, Krelj).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
nebóže prid. neskl. ubog, ubožen: Jôkala je nebô'ze mati KAJ 1870, 21; Nebô'ze szirotica KAJ 1870, 19; vis szpocrknejo nebô'ze, csi nedo meli materé KAJ 1870, 15
nevòlen -lna -o prid.
1. ubog, pomilovanja vreden: ar ſzem jaſz ſzam, i nevolen SM 1747; Jaſz nevolen cslovik KŠ 1771, 463; ovo jasz nevolen grejsnik KM 1783, 27; Nej tak, liki do eti mao nevolen krſztsenik BKM 1789, 5b; jasz nevolni idem kbogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; Moja nevolna düsa ſze je zroucsila KŠ 1754, 238; Oh nevolno kerſchánſztvo vaſſe TF 1715, 4; da ſze nevolno lüsztvo hváli KŠ 1754, 4b; po ſzpisüvanyi Apoſtolſzkoga nevolnoga 'zitka KŠ 1771, 496; bojdi miloſztiv meni nevolnomi grejsniki KŠ 1754, 228; Tvojmi nevolnomi lüſztvi Voj, i pomocsnik bojdi ti BKM 1789, 3; Mir daj nevolnomi szveti KAJ 1848, 235; ne oſztavime nevolnoga greisnika SM 1747, 57; Vcſini me nevolnoga BKM 1789, 13; na pekeo oſzoudis mojo nevolno düſiczo KŠ 1754, 231; tebi preporácsam moje nevolno ſzrczé KM 1783, 1; I zdigni nász, lüdsztvo nevolno KAJ 1848, 1; Vu nevolnom ſzlü'zbenom kejpi KŠ 1754, 108; Mi nevolni otroczi zdai ktebi prihájamo ABC 1725, A6b; Ovo mi nevolni greisniczi molimo SM 1747, 62; Stero ſzo vſzi nevolni Bogovje KŠ 1754, 10; Ne ſzpozabiſze Goſzpodne, znevolni lüdi molitve SM 1747, 66; boidi nam miloſztiv nevolnim greisnikom SM 1747, 55; ti ſzi nevolne greisnike zval SM 1747, 67; naj náſz nevolne lidi obráni KŠ 1771, 819; ino márja nevolne pápince náj bole KOJ 1848, 103
2. reven, siromašen: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Zdaj je nevolna véſz tam KŠ 1771, 571; ka tvoja deca to nevolno hráno je KAJ 1870, 45; I mi ſzmo tákſi nevolni lidjé, liki vi KŠ 1771, 386; je ſzkrb meo na ſzvoje nevolne roditele KM 1790, 44
3. slaboten, onemogel: Brezi ram (misk) bi jáko nevolni bio cslovek KAJ 1870, 33; zdaj ſzi mené nevolnoga lacsnoga csloveka nahránilo KM 1790, 44; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi, nevolno ſziroto leipo priodeti SM 1747, 88; Ki ſzi náſz obdr'zo, Vtom nevolnom tejli BKM 1789, 138; A neidi pa zmenom, ſztvoim nevolnim detetom SM 1747, 48
nevolnéjši -a -e ubožnejši, revnejši: nevolnejſi ſzmo od vſzej lüdi KŠ 1771, 52; Brezi rôk bi nevolnêsi bili KAJ 1870, 34
nájnevolnéjši -a -e najubožnejši, najrevnejši: Tanács dr'zijo prôti meni i ti náj nevolnêsi TA 1848, 27
nevòlni -a -o sam. ubogi, revni: No vezdáj vi nevolni BKM 1789, 10; Nevolni, vüpajte ſze BRM 1823, 5; 'Zelejnye ti nevolni poſzlüjhnes, Goſzpodne KŠ 1754, 181; Szpoumente ſze i znevolni KŠ 1771, 697; Obeſzelitel nevolnih BKM 1789, 132; i vüpanye ti nevolni sze nezgübi na veke TA 1848, 8; Vlomi lacsnomi tvoj krüh, i nevolne potepéne pelaj KŠ 1754, 169; Te lacsne, vbouge, nevolne, Zdobrim je on napuno BKM 1789, 16
obóžati -am dov. obubožati: I nikoga neobô'zaj KAJ 1870, 166; Csi szem obô'zao koga KAJ 1848, 280
obóužani tudi obóžani -a -o ubog, obubožan: Jasz szem pa obte'zn i obô'zan TA 1848, 33; Obô'zani i nê sztrti 'Zivé národ zdányi AIP 1876, br. 6, 2; I Goszpôd de toga obô'zanoga dika TA 1848, 7; ino obou'sanomi Králi veli z-szvojega ládansztva oditi KOJ 1848, 35; prevnougi obó'sani kmetje i mestrovje vküppriletijo KOJ 1848, 70; i kak dober ocsa je szkrbo za obô'zane podlo'zance KAJ 1870, 165
vbógi tudi vbóugi -a -o prid. ubog, ubožen: Jasz szem eden vbôgi te'zák KAJ 1870, 134; szi tak dobro szrdce szka'züvao k-tvojoj vbôgoj krvi KAJ 1870, 22; V-vbôgoj sztávi nyihovoj KAJ 1848, 192; Vbougoga csloveka bránte BKM 1789, 270; Vbougi, nevolni grejsniczke BKM 1789, 308; Csi gli za ſzebom vbouge Nihám ſzirouticze BKM 1789, 419; Csi gli za ſzebom vbouge Nihám ſzirouticze SŠ 1796, 101
vbógi -a -o sam. ubogi: te vbôgi je tebi preporocsen TA 1848, 9; ſteri miloſztivno dá vbougomi KŠ 1754, 169; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; Jeli bodo ti vbôgi TA 1848, 18; nepozábi kricsanya ti vbôgi TA 1848, 7; povrnouti moremo tim vbougim KŠ 1754, 53; Csi dobro csinim v-bôgim BRM 1823, 381; Te lacsne, vbouge Zdobrim je on napuno BKM 1789, 16
zbòžen -žna -o prid. ubog, reven: Zbo'zna hrána KAJ 1870, 44; Z-nasov môcsjov szmo li zbo'zni KAJ 1848, 165
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ubog [ubọ̑g]
pridevnikubog, reven
PRIMERJAJ: ubožen
ubožen [ubọ́žǝn]
pridevnikubožen, reven
PRIMERJAJ: ubog
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bog2 -a prid. ubog, reven: ta boge im. ed. m dol. David nanaglem je mogal bejshat gologlau s'ſvoja duora ǀ vejſte de una boga im. ed. ž sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena ǀ hisha vne boge rod. ed. ž matere ǀ Perpravij ta paklenski goluff to bogo tož. ed. ž dusho v'greh ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig rod. mn. sirotiz ǀ ohernjo triba, boge tož. mn. ž sijrote golufa → ubog
bore nepreg. prid. bore, ubog, reven: ta bore im. ed. m mosh, sazhne vpiti ǀ ta bore im. ed. m Jacob v' veliki nevarnoſti, inu potrebi na tej rajshi ſe je nashal ǀ ta bore im. ed. m ozha, kateri vſe blagu je bil zheſs Synu dal ǀ ta bore im. ed. m ſyn je imel od sheje konez uſeti
kumrn -a prid. suh, mršav: Neboyſe de bi kumern im. ed. m ratal skuſi poſt (V, 185) ǀ v'nebeſyh videm tiga kúmerniga tož. ed. m ži. Joannesa karſtnika (V, 92) ǀ je vidil ſvojga tovarsha taku madliga, inu kumerniga tož. ed. m ži. (II, 349) Prenarejeno iz izposojenke iz nem. kümmerlich, nar. kummerig ‛siromašen, beden, ubog, sestradan’ iz Kummer ‛skrb, breme, obremenitev’
reven -vna prid. klavrn, nesrečen, ubog: G. Bug je ſpoſnal, de reven im. ed. m bi bil Mosh bres Shene ǀ Oh reun im. ed. m, inu nadlushen ſvejt ǀ zhlovik je taku mozhnu reuen im. ed. m, nadlushen, vbushiz, inu ſlab ǀ ſe njemu ſmili ta reuni im. ed. m dol. greshni zhlovik ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna im. ed. ž leshi ǀ ſhlishish proſhno tiga reuniga rod. ed. m, inu ſe zhes njega neuſmilish ǀ is reune rod. ed. ž zhaſtita je bila ratala ǀ ſdai nezhe tjmu reunimu daj. ed. m ene ſame kapelze vode dati ǀ jeſt nebom vshe perglihal MARIO Divizo tej reuni daj. ed. ž sheni Agar ǀ en reven tož. ed. m konez je bil ſturil ǀ Diocletianus, Caligula, Maximinus, Coſroes reun tož. ed. m, inu neſrezhen konez ſó ſturili ǀ poprei Kakor je bila na ta reuni tož. ed. m dol. ſvejt prishla ǀ ſo imeli en taku reuni tož. ed. m dol. sazhetek nijh shivejna ǀ tiga ſe bati imash, kateri tebe samore reuniga tož. ed. m ži., inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ vniga revniga tož. ed. m ži., inu nesrezhniga taku dolgu ſi ga ſaurashil, inu pregainal, dokler ſi ga po ſveitu pognal ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno tož. ed. ž plazho prestoij ǀ komu bote mene reuno tož. ed. ž ſirotizo sapuſtili ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu tož. ed. s mestu ǀ ob tem reunem mest. ed. m zhaſsu ǀ kaj je on ſturil, kadar v'tem reunem mest. ed. m ſtanu ſe je neshal ǀ v'taistim tudi reunim mest. ed. m ſtanu, gà pustileſhati ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim or. ed. m, inu ſlabem ǀ Ah ali reuni im. mn. m my ǀ Oh reune im. mn. ž tedaj ſirotize shenske pershone ǀ stan teh nasrezhnih, inu reunih rod. mn. greshniku, inu greshinz ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem daj. mn., inu potrebnem ſirotizam ǀ potrebnom, reunom daj. mn. je pomagal ǀ proſsi sa naſs reune tož. mn. ž ſirotize ǀ teiſta reuna tož. mn. s trupla videozh ǀ veſselje v'revneh mest. mn., inu shalostneh ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi or. mn. ſiinovii primer.> zhe reunishi im. ed. m je zhlovik, ble ga pregajnaio ǀ is vſiga tiga Philoſophi skleneio, de Shena je reunishi im. ed. ž, kakor Mosh ǀ Nej nezh reunishiga rod. ed. s, kakor je ena Shena ǀ she reunishi im. mn. m, inu nesrezhnishi oſtanete presež.> dusha tiga nar reuniſhiga rod. ed. m zhloveka → reva
ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bog2 -a -o (bog, vog) pridevnik1. ki ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: reven
2. ki je nesrečen, vreden pomilovanja; SODOBNA USTREZNICA: ubog
2.1 ekspresivno ki je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
3. z dopolnilom na čem, v čem ki ima malo česa; SODOBNA USTREZNICA: ubog
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 26 delih
človeče -ta samostalnik srednjega spola ekspresivno, v nagovoru ubog, ranljiv, minljiv človek; SODOBNA USTREZNICA: človeče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
duhovno (duhovnu, duhovno) prislov1. takó, da se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: v duhu, duhovno
1.1 takó, da se ponazarja bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: v prispodobi, metaforično
2. takó, da se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: versko
3. takó, da je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi
FREKVENCA: 54 pojavitev v 8 delih
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ubog ► ˈbọːgė -a -ȯ prid.
Število zadetkov: 68