Tiskanje

blaten -tna -o pridevnik

1. umazan od blata; SODOBNA USTREZNICA: blaten

2. ki ni očiščen z vodo; SODOBNA USTREZNICA: neumit

FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih

FRAZEOLOGIJA: blatni žakel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Vrsno (pod Krnom)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

bŕnjav 1., adj. = umazan, blaten, Cerovo v Brdih-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

črn -a -o pridevnik

1. ki je take barve kot oglje ali saje; SODOBNA USTREZNICA: črn

2. ki je temne barve; SODOBNA USTREZNICA: črn

2.1 na katerem so delci kake nepotrebne, nezaželene snovi; SODOBNA USTREZNICA: umazan

2.2 ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže

3. ki drugim želi in povzroča slabo, hudo; SODOBNA USTREZNICA: hudoben

3.1 ki vsebuje, izraža tako željo, ravnanje

FREKVENCA: 82 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: črna kunšt

TERMINOLOGIJA: črni* jagned, črni vinar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

jȃnjka, f. das weibliche Lamm, M., Z.; tak si, kakor janjka pod repom (umazan), Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

kvacast [kvācast] pridevnik

umazan, blaten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

madežan -a prid. 1. umazan: aku vy eno lepo suknio nepoſtavite veno madeshano tož. ed. ž skrinio 2. moralno omadeževan, oskrunjen: variteſe Nem. Nem. de nebote perſtopili s' madeshano or. ed. ž dusho k' ſvetimu obhailu (V, 223) Varjetno nastalo po absorpciji iz → umadežan.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

marǫ́gast, adj. fleckig, gefleckt, gestreift; m. po obrazu = umazan, jvzhŠt.; m. les, voll Masern, Mur.; schwarzscheckig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nečísten -tna -o prid. umazan: szam vrli bio, ali vu gvantanyi necsiszten i neréden AI 1875, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nèčísti -a -o prid. umazan: vu necsisztoj ſtali KM 1783, 231; Vu necſiſztoj ſtali BKM 1789, 27; ka je po ſzebi nikaj nej necsiſzto KŠ 1771, 480
nèčísti -a -o sam. umazani: ár ſzam nigdár nej jo kaj necsiſztoga KŠ 1771, 372

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nesnájžen -žna -o tudi nesnájšen -šna -o prid.
1. umazan, nesnažen: Nesznájsna vértinya je odürna KOJ 1845, 41; Jáko ne snajšna stvár AI 1878, 28
2. nespodoben: Naj ſto ne bode práznik, ali neſznáj'zni KŠ 1771, 695; Peklénſzke kmicze neznájsno lüblejnye BKM 1789, 127; i geto bi Kám nyegovo neſznáj'sno nágocso v-pamet vzéo KM 1796, 13; ſze prepovidávajo vſza neſznáj'sna po'selejnya KMK 1780, 43
nesnájžna -ih sam. nespodobnost: i ta neſznáj'zna naſa vékſo ſznájgo májo KŠ 1771, 515

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

nesnažen -žna prid. nesnažen, umazan: ta skleda je bila negnusna, nesnashna im. ed. ž, inu ſmerdezha ǀ aku skuſi leto ſposnate, de ſte oſtudni, naſnashni im. mn. m ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine, inu v' neſnashne tož. mn. ž ſmety teh grehou

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

oblit -a prid. oblit, umazan: en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit im. ed. m, s' moſtio umaſan je vezh velal, kakor en Philoſophus (IV, 290) ǀ imamo nashe umaſane firtohe na mejſti koleriou nashe óblite tož. mn. ž Kamishole (V, 42)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

okaden prid. okajen, tj. umazan od dima: en kuhar vus okaden im. ed. m, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio umaſan je vezh velal, kakor en Philoſophus s' vſo ſvojo saſtopnoſtio (IV, 290) → okajen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

okajen -a prid. okajen, tj. umazan od dima: okajena im. ed. ž, inu oſtudna podoba hudizhava (II, 453) ǀ ſo vſy okajeni im. mn. m s'tem paklenskim ogniam (II, 452) ǀ v'tej Boshy veshi, kotli zherni, okajeni im. mn. m, vmasani, inu oſtudni (II, 453) → okaden

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

rúpa 1., f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; (bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče-Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.-Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

sméten -tna -o prid. umazan: Ár koga szrdcze je nê szmétno, Toga ni rêcs nemre bidti püszta KAJ 1848, 284

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

svinjski [svȋnjski] pridevnik

svinjski
umazan
nesnažen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

tìntani -a -o prid. umazan od črnila: szo mi bêle lacse na lêvom sztráni tintane bilé AI 1875, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

umadežan -a prid. 1. umazan, zamazan: Ta pushtob B, Brumnost je prevezh vmadeshen im. ed. m ǀ de bi bily vmadesheni im. mn. m kakor kotili, v'katerih shivini kuhate 2. moralno omadeževan, oskrunjen: ta katiri je vmadeshan im. ed. m s' naglaunem greham ǀ je bil taku umadeshan im. ed. m, inu oſtunden, ratal ǀ Koku vumadeshan im. ed. m, inu negnuſen Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ duſha bò vmadeſhena im. ed. ž ǀ poſsoda vashiga serza je umadeshena im. ed. ž, inu negnusna ǀ de Siglih leta s. Diuiza pride od Adamaviga roda, vener nej v'madeshana im. ed. ž Kakor vsi ti drugi Admavi otrozij ǀ szhisti kar je umadesheniga rod. ed. s ǀ KjeKaj Kar vmadeſhenigaje rod. ed. s+ nepride ǀ oprati ſvojo umadesheno tož. ed. ž dusho per ſtudenizu te S. pakure ǀ aku tuojo dusho negnusno, inu vumadesheno tož. ed. ž imash ǀ veliku minie imate poſtavit S. Rus. T. v' vasho umadeshano tož. ed. ž dusho ǀ jest imam umadeſhano tož. ed. ž duſho ǀ De bi tvojo vmadesheno tož. ed. ž dusho ozhiſtil ǀ Operij tuojo umadeshno tož. ed. ž dusho ǀ de bi s'ſolsamy vaſhe vmadeſhene tož. mn. ž duſhe oprali s'Kusi post Zapisi z -en(-) sicer lahko kažejo na izpeljavo iz umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom; → madežan.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

umazan -a prid. umazan: vus umasan im. ed. m, inu reſtargan, kakor en sviniar k' miſi ſedesh ǀ en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio umaſan im. ed. m je vezh velal, kakor en Philoſophus ǀ boſſa inu vſa reſtargana, ſaflikana inu umaſana im. ed. ž je hodila ǀ zhe bo eden kaj umasaniga rod. ed. s puſtil ǀ mosh puſtj en umasan tož. ed. m lonz ǀ najde tajſti lepi peld vus vmasan tož. ed. m, inu pozhezhikan ǀ pride v' kuhanio, najde ta umasani tož. ed. m dol. mosher ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano tož. ed. ž, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano, ſaflikano, boſsò, umaſono tož. ed. ž, ſirotizo ǀ s' ſvojm umasanem or. ed. m, inu reſtarganem gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ s'eno vmaſano or. ed. ž rutto njega svetle ozhij so bilij saveſali ǀ ſo vſy vmasani im. mn. m, oſmojeni ǀ na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane tož. mn. m firtohe ǀ s' krivavimi, inu umasanimi or. mn. rokamij bi vaſs hotu objeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

umázati, -mȃžem, vb. pf. 1) schmutzig machen, beschmutzen; — u. se, sich beschmutzen; ves umazan biti; — 2) umazan, schmutzig, knauserisch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

vmazan gl. umazan

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zamázati -mážem dov. zamazati, umazati: Szvoj obráz zamazali ſzte ſzi kako kouvranye SIZ 1807, 56
zamázani -a -o umazan: Gda tej zamázani gosztovje vu kákso vész pridejo KOJ 1845, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zamúcati, -am, vb. pf. = zamazati: zamucan otrok = po obrazu umazan otrok, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zapípati, -pȋpam, -pljem, vb. pf. = upipati: zapipan = umazan po obrazu, zapipan otrok, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.

zovláčiti -im dov. omadeževati: náj z niksim csinejnyom nezovlácsi szvojega szrczá KOJ 1845, 92
zovláčiti se -im se umazati se: decza, stera sze hitro zovlácsi KOJ 1845
zovláčeni -a -o povaljan, umazan: sze za sztol vszéde vesz zovlácseni KOJ 1845, 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.