Tiskanje

cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.

cvẹ̑t (dodatek k slovarju), v 8. v. na koncu dodaj: vzhŠt.

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cvet samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cvet m, F11, balaustium, zvét margarane; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane zveit; buphtalmus, enu ṡeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ṡlatú; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; flos, -ris, zvét, roṡha; flos aetatis, zveit te mladoſti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke; praeflorare, tá pervi zveit prózh vṡèti; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cvet m cvet: ta tarta poshene to rosho, ali zvejt tož. ed. (I/1, 23)

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cvet -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cvet sam. m ♦ P: 19 (TKo 1557, TPs 1566, KB 1566, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola

1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet

1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža

2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje

3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet

FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih