lahkó1 nač. prisl. lážje in láže (ọ̑; ȃ; ȃ) ~ prebavljiv, prehoden; ~ opraviti kaj; Vozilo se ~ giblje na kopnem in v vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahkó2 povdk. (ọ̑) To se ~ vsakomur primeri; Lahko vstopim? -Lahko; ~ (da) pride; lahko komu/čemu Ni ji bilo ~, ko je ostala sama z otroki; ~ mu je pri srcu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahkó1 prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
lahkó2 vez.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
lahkó3 člen. izraža omiljeno nujnost, da osebek kaj uresniči SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
lahkó4 povdk.1.
z osebno glagolsko obliko izraža zmožnost, sposobnost koga za imenovano dejanje, stanje 2.
izraža možnost uresničitve dejanja, stanja, lastnosti 3.
izraža, da je dejanje dovoljeno 4.
izraža, da je dejanje, stanje utemeljeno, upravičeno SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
lahkó Frazemi s sestavino lahkó:
lahkó me kúšnete na rìt,
lahkó me nékam kúšnete,
súh, da bi lahkó rébra preštél,
tího, da bi lahkó slíšali šivánko pásti,
tišína, da bi lahkó slíšali šivánko pásti,
tríkrat lahkó ugíbate
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko [lahkọ̑]
(lohko) prislovizraža možnost uresničitve dejanja ali stanja; lahko
PRIMERJAJ: laglje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko prislovPRIMERJAJ: lahak
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
lahko sam., pedatim, po
lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe;
prim. lagko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko prisl., F
40,
advolubilis, -le, kar ſe
lahku pervaly;
dictu nihil facilius, lahku je rezhi;
facile, lahku;
imitabilis, et le, lahku ṡa enim drugim delanîe, kar ſe
lahku poſnèma, ali na ſe jemle;
impetrabilis, -le, kar ſe
lahku ſproſſi;
leviter, ferbeglivu,
lahku;
obliviosus, -a, -um, poṡabliv, kar ſe
lahku poṡabi;
temerè credere, lahku, hitru verovati;
vendibilis, -le, kar ſe
lahku predá;
vincibilis, -le, kar je
lahku premozhi;
prim. lagko, lažej, polahko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko prisl. lahko:
lahku pobegnesh v'eno drugo deshelo ǀ ſledna hudizhava skushnava lahku ga premaga ǀ k' shlushbi tiga ſveta, hudizha inu meſsa je vſe lahku ǀ taku lahkù more isvelizhen biti ta vbogi, kakor ta bogati ǀ lahko premorish tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ lakhu premaga vſe primer.> Skuſi leto prigliho bote lushei saſtopili ǀ vſe tu drugu je lushej sapuſtiti, kakor pak ta leben ǀ od vſijh drugyh grehou luſhei zhlovik ſe pobulsha ǀ Boshjo sapuvid je loshej, kakor hudizhavo dershati ǀ Tempel Boga Apollo je imel ſtu urat, de ludje ſo loshej v' Tempel shli ǀ de bi ga lahkeishi predal ǀ katere lahkejſhi ſaſtopimo ǀ je lahkejshi pres peruti letejti ǀ De pak letu bodò Nem.N. lahkeshi ſaſtopili ſamerkajte leto lepo hiſtorio ǀ kaj menite, de je lashejshi grehe odpuſtiti, ali pak tiga zhloveka s' Boshym shlakam udarieniga oſdravit ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala presež.> s' zhim njega ner lushei premagat samore ǀ skuſi leto S. Molitvo ner lushejshi uſe gnade ſa dusho, inu tellù ſe ſproſſio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko1 prisl. ♦ P: 34 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TA 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko2 povdk. ♦ P: 13 (TC 1550, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, KB 1566, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko3 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko ► ˈlaxkuː in ˈlaxkȯ prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?
Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante:
Napovedni stavek: "...?"
"...," spremni stavek.
"...," spremni stavek, "...?"
Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa:
"Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."
Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole:
"Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."
Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?
Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011
Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ali lahko uporabim besedo »dorisati«?
Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.
Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:
Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.
Je ali pred vsako alternativo res potreben?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Besedni red: »bi bila lahko«
Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko.
Recimo v primerih:
Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Je »lahko« del povedka ali prislovno določilo načina?Zanima me tale primer: Poročilo lahko jutri zjutraj prinesete sem.
Je povedek prinesete, lahko pa prislovno določilo načina? Ali je povedek lahko prinesete? Lepo bi vas prosila odgovor z obrazložitvijo.
Prosim vas pa še, če lahko na koncu določite vse stavčne člene omenjenega stavka.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?
Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Kako lahko nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku?Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?
Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láhek tudi lahák -hka -o tudi -ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen;
lahek kovček, tovor;
vzdigni otroka, saj je lahek;
olje je lažje od vode;
lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica 2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek;
odgovor na to vprašanje je lahek;
lahka naloga, služba;
lahka tura;
lahka telovadna vaja;
lahka zmaga;
opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost 3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir;
njena hoja je lahka;
lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen;
dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres // v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino // lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja 5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod;
njegova smrt je bila lahka;
lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja 6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek;
kako lahkega sem se počutil;
ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel 7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev;
saj ni napačen človek, le preveč lahek je // ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte 8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura;
lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalihlahkó
1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil
♦ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C
2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
// izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
// izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, gospod / elipt. »Ali smem telefonirati?« »Lahko.«
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »Lahko prisedem?« »Izvolite.«
// izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.« / lahko sem vesel, saj sem zdrav
4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
// izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste
5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
// v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
// v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža
a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete
b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«
6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav
7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
● ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
láhki -a -o sam.:
jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji;
prim. lažji, nalahko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbeláhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~egalážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~egana láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|láhkost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láhko.. prvi del podr. zlož. (á/ȃ) láhkoatlét, láhkooborožênec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahko.. prvi del podr. zlož. lahkokríl, lahkomíseln, lahkonóg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láhko brezpótje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láhko kôpno brezpótje -ega -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láhko ledeníško brezpótje -ega -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láhko oróžje -ega -a s
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Lahko samostalnik »plan« vedno nadomestimo z »načrt«?
Ali plan ali načrt? Ali načrtovanje ali planiranje? Sama bi seveda vedno načrtovala, delala načrte, a v diplomski nalogi, ki govori o lesnopredelovalni proizvodnji, planov v besednih zvezah proizvodni plan, planiran material, planiran načrt kar mrgoli. Ali je pri tako množični rabi planov ipd. sploh v podjetniških vodah (že sam klik na Google kaže na to) še smiselno plane spreminjati v načrte? JJe pa res, da Fidaplus kaže v plus proizvodnim načrtom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lahkó tôpna snôv -- -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lehko prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
na láhko prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
So imena mesecev lahko tudi prislovi?Glede imen mesecev imam dve vprašanji.
Imena mesecev so samostalniki, a ko jih uporabimo v rodilniški obliki v vlogi prislovnega določila časa, delujejo kot prislovi. Odgovarjajo na vprašalnico kdaj (npr.: Preselili so se marca.) Smemo reči, da so v takih primerih prislovi? Podobno je namreč pri letnih časih: beseda jesen je samostalnik, medtem ko je beseda jeseni prislov.
Ali ne gre pri tem, ko napišemo zraven imena meseca še njegovo nadpomenko, za nepotrebno kopičenje besed (npr. Prireditev bo meseca maja.), saj je brez besede mesec poved povsem razumljiva?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zeló lahkó tôpna snôv -- -- -e snoví ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.